Gospodarske stvari. Buča ali tikra kot živinska klaja. Naši kmetovavci bnče ali tikve kut živinsko klajo dobro poznajo in jih tudi marljivo posebno svinjam pokladajo. Vendar pa ne bode odvečno, ako se tukaj na tem mestu o izvrNtnosti te klaje posebno za pitavno živtno beseda spregovori. Pri na?, kakor tudi v Severni Ameriki, na Francoakem, Laškera, na Ogei8kem, Rumunskem in ae po drugod se buče ali tikve tned kuiuzo najbolj po8ajajo. Dobro jih je tudi po kompostnih kupih eaditi, ker prvič bohotno in lepo rastejo in debele postanejo, drugič pa tudi kompoat prehnde suše varujejo. Bnča ali tikva je na več strani prav koristna raatlina. Ona podaja _ileku dober okus in provzročuje, da iraajo krave mnogo mleka in da se na njem obilo smetane nareja. Buča je tud; za svinje dobra in zdrava klaja, kterim se pos2,,.no jeseni in po zimi pogosto poklada, da se b nji odebele. Dobro je buče na drobne kosce razrezati. s slamnatim rezanjem in z otrobi mesati in tako živini polagati. Da nekoliko aemenja ie rued klajo ostane, je tudi dobro, ker seme deluje na pomnoženje mesa pri pitavni živini, kar se posebno o goveji živini in o svinjah reči more. Toda težko je veliko buč ali tikev čez zimo hranjevati, ker 8e v to svrbo veliko prostora potrebuje. Zato buče nekteri režejo na drobljance in te s slamnatim rezanjem poinešane v kadi ali luknje v zemlji nasujejo in jih tako kisati puste. Živina pre tako skisane bučne drobljance rada je in ji tudi ravno tako dobro de, kakor čietve buče. Vendar pa ni vsaka sorta buč jednako dobra in glede redivnega pospeha jednako veljavna. Kemične razkrojitve in preiskave ao to na tanko dokazale. Nektere sorte 80 v tem oziru dosti boljše od drugih. Na Ogerskem dajejo tistim bučara, ki imajo bolj trdo skorjo prednost pred navadno svinjsko bučo, prej ko ne zaradi tega, ker je ta sorta trpežneja od navadne svinjske buče. Preiskave so pokazale, da ima skorja ve^č beljakovca v sebi, kakor ga pa inia meso. Vendar pa živina skorjo težavno prebavi in ta okoliščina ceno nekoliko znižuje pred ono mehkejše buee. Ce ee pa buča s trdo skorjo ki8a, pari ali kuba, kakor je ravno na Štajerskem sem ter tje bvalevredua navada, tako pomislek zastrau težavnega prebavljanja do cela odpade. Ruzne soite buč se navadno v tri velike 8orte delijo, iz med kterih je tako imenovana debela buča (Cucurbita maxima) kot živinaka klaja uajbolj na glasu. Pa tudi med temi sortami so se po preiskavab različnosti pokazale, kar se tiče redivne vrednosti. Razuo redivne vreduosti je pa treba še ozir jemati na razmerno jako obilnega pridelka, če ga primerimo pridelkii, klajne repe ali živinske pese. Po8lednje se pridela ua hektaii okoli 40.000 kilogramov, buče pa na jednakem zeuiljišču v jednakih lazmerah 60.000 kilogramov in še 6ez. Vrh tega so pa ae redivne razmere boljše od ovih živinake pese. Razun dobre živinske klaje pa dajejo buče ali tikve se prav dobro in zdravo človeško hrano. Obilna oljnata vsebina v semenu je dosti znana. Iz tikvinega seinena ae namreč sladko in dobro olje preša, in v sto in 8to hišah po deželi in po meatib 8 tim oljem belijo jedi in aalato leto na leto. Selar. Kder se hoče selar nasaditi, ondi kaže pozno jeaeni ali rano spomladi korenatvo potrositi 8 sajami ali s soljo. Zelo akodljivo je selar preveč iz perja devati, gomolji ostanejo subi in drobni. Kedar se gomolji od postranskih koreninic snažijo, takrat sajenicam perje z motvozom povežejo in pozneje zopet odvežejo. Nekoliko perja se že sme tudi potrgati, le preveč ne. Nekteri nasvetujejo perje ae le v sredi septembra in sicer le jeden del potrgati, da more zrak in avitloba bolj med rastline in do gomoljev prodirati. Gomolji ae ohranijo pod proatim nebom 25 centimetrov globoko v prst zasuti, pri hujšem mrazu z listjem ali slamo odeti bolj črstvi nego v zadublib kleteb v pesku. Najboljše 8orte iu toraj vse priporočbe vredne so Erfmtski debeli in pa Erfurtaki kratkolisti rani selar. Lucerusko deteljišče kaže prav močno povlačiti. Skušnje so pokazale, da je po kositvi dobro lucernsko deteljišče rnočno povlačiti. S tem se namreč marsikteri plevel podere in pokonča in tako detelja sama okrepi, da se tudi po tistih meatib začne razrasčati, po kterib je prej plevel se šopiril. Roženina dobro gnojivo. Vsi odpadki od rogov 80 dobro gnojivo, ker iniajo v aebi mnogo gnjilca. Najbolje kaže, roženino v jednakib delib 8 poparjeno koščeno moko pomešati in plastama z blatom iz močvirja v kupe zložiti, kteri se potem od časa do časa z gnojnico polijejo. Tako ae cela zmes vgreje in tako kot izrrstno gnojivo s čaaom godna poatane.