Tošuzrivta pUi^an-a. Siev. 78, Pt&asT&žitsvilRa 60 vi« V Ljubljani, ? iS. julija 1020. Leto III. Oglasi: "a t mm x BO lnseratnegs stolpiča ma!i SO vinarjev, uradni 1*20 K, poslano, posmrtnice in reklame 2 E. VsCJcvstne objavo popust. T i Jt> ha j a ob ponedeljkih, sredah in petkih. Upravnlčtvo ..Bosaovine" v Ljubljani, gddna ulloa 6. Uratoištvo ..Domovine", BSifelošlčava o. 16, Tel. 72. Naročnina: Za celo »Domovino" (trikrat na teden) mesečno 3 K, četrtletno 9 K, polletno 18 K, celoletno 36 K. Petkova številka mesečno 1 K, četrtletno 3 K, polletno 6 K, celoletno 12 K. Hi in duliornima. Neprestano skuša klerikalna, stranka prenočevati ljudstvu, da naprednjaki napadajo vero. To sredstvo je že precej obrabljeno. So pa mnogo-kateri, ki: .ne žele- boja proti' duhovščini. Tu treba, da odkrito zavzamemo stališče. Ni ga med nami, ki bi1 napadal duhovniški stan kot tak. Vemo, da je ta stan potreben in važen. Vemo, da se mu posveča mnogo častivrednih ljudi. Odklanjamo torej odločno!vsako pavšalno napadanje duhovskega stanu. Ne želimo, da se njega ugled uničuje, ako tega sam ne zakrivi. Napadamo klerikalizem, t. j. ono politično s t ru j o, ki hoče, d a i z Rima vodena katoliška duhovščina dobi nad ljudstvom, ki mu je verski pastir, vso moč v političnem, gospodarskem in kulturnem pogledu. Ta svetovna struja je nevarna državi in kulturi. Napadamo torej njo in vse one, ki jo podpirajo. Vodje klerikalizma so pred vsem duhovniki. Posvetni vodje sa le figurantij ki nimajo) na koncu koncev v svoji stranki odločilne moči. Proti papežu, škofu in volji duhovščine ni uspel še noben posvetni vodja klerikalcev. Ce še tako močan, odletel je, čim je dvignil glavo. Hlapec je in ostane. Ni klerikalizma brez duhovščine. Ce mu le-ta obrne hrbet, ga je konec. Mi želimo mir in složno delo : delo za neOd-rešene brate, delo za naše kmetsko gospodarstvo, ki je v hudi nevarnosti, delo za vsestranski gospodarski napredek, delo za izobrazbo ljudstva. Ne podcenjujemo pomoči, ki jo more v temi Oziru vršiti svečeništvo. To pa ni možno, dokler je duhovnik suženj klerikalizma. Duhovnik, ki mu je gospodar le V sodobnem vzgojeslovju se polaga posebna velika važnost telesni vzgoji mladine, ker samo telesno zdrava in krepko razvita mladina more biti dovzetna za duševno vzgojo, zdrava mladina pokaže v šoli veliko večji napredek kakor telesno zaostala, to ve vsak po svoji lastni izkušnji, saj komu se ljubi, ako je bolan, baviti se z učenjem in znanostjo. Ves svet ve to, ves svet je vpeljal v šole telovadbo, to je storilo tudi nase ministrstvo pro-svete, ki je v svojem učnem načrtu odredilo telesni vzgoji važno mesto. Samo takozvani jugoslovenski škofje ne vedo tega, ker sicer ne bi zagrešili tega, kar so naredili na svoji zadnji konferenci v Zagrebu. Od tam so namreč poslali ministru prosvete zahtevo, da se iz šole izključi sokolstvo in onemogoči vsak vpliv sokolstva, ker je ta nemoralen in protikrščanski. Jugoslovenski škofje so torej proti telesni vzgoji mladine zato, ker bi se morala ta vzgoja vršiti po načelih sokolstva, ki so med Jugosloveni edini zastopniki sistematične telesne vzgoje, pa tudi vzgoje v narodnostnem oziru! Ni je skoro naše organizacije, ki bi od svojega začetka pa do danes imela v svojem programu tako jasno, trdno in dosledno zastopano narodno načelo, kakor je ravno sokolstvo; kdo je toliko žrtvoval za Slovanstvo kakor Sokoli? In zdaj pridejo razni jugoslovenski škofje, ki so do nedavno — mnogi med njimi — ravno v narodnem oziru igrali tako čudno vlogo, in pravijo: ven s Sokolstvom iz šole! Seveda, ako ti njegova čista vest, ta nam je pozdravljen, četudi ni pristaš naše stranke. Tak duhovnik je prava sreča v narodu. Tak duhovnik je n. pr. pravoslavni duhovnik, ki ne pozna nobenega klerikalizma ; on ne stremi po politični moči, on skrbi za verski blagor občanov, on jih nravno vzgaja. On je obenem neomajen branitelj državne ideje. Mirno! živi s svojo rodbino inl vse ga spoštuje. Ljudje se ga ne boje, ljubijo ga. Za to pa ni slučaj, da je versko življenje pri pravoslavnih, dasi; bolj priprosto, fnnogo globlje. Bojno duhovščino, avantgarda klerikalizma, osebnol obžalujemo. Duhovnik prisiljen, da se odpove rodbini, osamljen premnogokrat ni srečen. Išče leka drugod. Vzgojili so ga, da leka išče v borbi. V borbi proti bratu, ki o nijem ve, da je pošten in dober, da. je celo veren navadna bolj nego on' . . . Vkljuib temu, da duhovnike obžalujemo, ne moremo jim kar enostavno prezreti, ko besne proti nam v pastirskem listu, na"prižnici, v spo-vednici, v konsumu in na shodu. Kdor ne vrača milo za drago, ta ne more uspeti. Ce vsled tega boja nastopijo nemile posledice, krivdal ni na nas. Duhovščina nosi, v roki odločitev: boj ali .'mir? Ako bo postopala po nauku Zveličarjiai, bo mir nastopil in lahko bo njim i ni nam. Se podpirali jih bomo v njih službenih in drugih dolžnostih. I Ako pa prekoračijo svoj delokrog, nam napovedujejo bolj. Škodujejo s tem Sebi in vsemu narodu. Z bojnimi duhovniki pojdel vojna do konca brez 0'zira naj levo in desno, brez usmiljenja, dokler se ne vrnejo svojemu pravemu poklicu. To smol dolžni svojemu narodu, ki ga moramo rešiti rimskega jarma. škofje smatrajo, da je narodno delo nemoralno in nekršcansko, potem imajo prav, a mi, ki nam je narodna delo vse, odklanjamo z zaničevanjem zahtevo teh škofov, ker v sokolskem delu vidimo sveto narodno delo. Ministrstvo prosvete je to škofovsko zahtevo poslalo hrvaškim profesorjem, torej ljudem, ki so najbolj poklicani, da cenijo sokolsko delo med mladino in vpliv sokolske vzgoje. In hrvaški profesorji so na svoji veliki skupščini z ogorčenjem odbili to nenarodno in nemoralno zahtevo škofov in odločno izjavili, da so trditve jugoslovenskih škofov o Sokolstvu neresnične! K svojemu odgovoru izjavljajo profesorji, da je delo Sokolstva v šoli in med narodom neprecenljivih zaslug. Ker nikdo ni storil za osvobojenje, ujedinjenje in moralni napredek našega naroda toliko, kakor so storili s svojim požrtvovalnim delom Sokoli. Pa tudi v bodočnosti bo vpliv Sokolstva, sokol-skega.duha in vzgoje na narod in mladino z ozirom na kulturni napredek našega naroda izredne važnosti. Zato bi bil naravnost velik naroden greh, ako bi se hotelo samo poskušati, da se odstrani iz naših šol telesna vzgoja v sokolskem duhu! Vzgojitelji mladine so odgovorili škofom kakor vzgojitelji, ki imajo pred očmi samo en cilj, dobrobit naše mladine, našega naraščaja in s tem tudi napredek našega naroda! Ali jugoslovenskim škofom ni bilo pri srcu narodno vprašanje, njim je bilo pred očmi le stran-karstvo, oni se boje sokolske vzgoje mladine, oni vedo, da je v zdravi mladini tudi zdrav duh, dovzeten za vse dobro, lepo in napredno, take mladine se boje škofje, prosvetljenega, samozavestnega in neodvisnega naroda, ki bo vzgojen v narodnem in naprednem sokolskem duhu, se boje jugoslovenski škofje! Nam je prav, da so se jugoslovenski škofje enkrat jasno in odkrito izrazili. Da smatrajo narodno delo za nemoralno in protikrščansko, to smo mi sicer že davno vedeli, ali sedaj so nam javno tudi oni sami to priznali. Namesto, da so se ti škofje zavzeli odločno za svoja dva tovariša, škofa Mahniča in Kar lina, ki jih je Rim na zahtevo italijanskega imperializma odstranil s svojih pastirskih mest, obsojajo oni narodno delo Sokolstva. Slovanski svet pa naj sodi, čigavo delo je bolj nemoralno in protikrščansko : narodnega Sokola ali jugoslovanskih škofov? Gmotni položaj Evrope. Naši stari Evropi se šibi j o kolena. Svetovna vojna ji je upropastila in izsrkala finance do zadnje kaplje ekonomskega soka. Razentega ji razjedajo kosti in mozeg neprestane socialne krize. Zdi se, da je na vidiku popoln polom Evrope. Tako, kakor stoje danes sploh politično-ekonomske razmere, je Evropa nevarno bolna, jetična. Naša izčrpana Evropa dolguje Zedinjenim državam ameriškim osemnajst milijard dolarjev. V prvi vrsti omenjamo Nemčijo. Vsa današnja Nemčija predstavlja stvarno vrednost petdeset milijard dolarjev. Dolgovi Nemčije pa znašajo danes petinpetdeset milijard dolarjev. Taka trgovska bilanca ni. nič drugega kakor državni polom Nemčije. Tak je danes položaj premagane imperialistične države, ki je hotela zagospodovati vsemu svetu, ki je povzročila grozno in krvavo svetovno vojno. O Nemški Avstriji niti govoriti ni treba. A so li zmagonosne države Anglija, Francija in Italija res požele bogati plod svoje zmage nad Nemčijo in Avstro-Ogrsko ? Zlasti Anglija, gospodarica svetovne trgovine in svetovnega morja? Ona Anglija, ki je bila pred svetovno vojno glavni upnik vsega sveta, ki je imela v raznih državah sveta založenih dvajset milijard dolarjev! Svetovna vojna ji je požrla 95 % te ogromne glavnice. Ostalo ji je razpoložljivih samo pet milijard. Konštatirati pa moramo važno okolnost, da so državni dohodki Anglije v pretečenem letu 1919. bili manjši kakor državni izdatki. Kajti ako pomislimo, da še Anglija za obresti svojega državnega dolga plačuje letno eno milijardo in 840 milijonov, potem se nam njeno financielno in ekonomsko stanje pokaže v dosti neugodni luči, to pa tem bolj, ker je Anglija pred vojno plačevala samo 122,500.000 dolarjev letnih obresti za svoj državni dolg. Ako pogledamo še Francijo, ki je izkrvavela tudi glede svojega prebivalstva, zadostuje, ako omenimo, da ta republikanska država, zmagovalka kakor Anglija, ne more niti odplačevati svojih vojnih dolgov, katere ji je naprtila na ramena krvava vojna z Nemčijo. Vse nade Francije so položene v vojno odškodnino, katero zahteva od Nemčije. Francija zahteva mnogo od Nemčije. Bodočnost je negotova, ne ve se še, kaj se more v bližnjem času dogoditi v Evropi, Aziji in Afriki. Sedaj poizkuša Francija z raznimi modernimi davki. Obdavčijo se vojni dobičkarji in milijonarji ali industrialci in obrtniki pa tudi kmetsko ljudstvo, to jedro vsake države, ti vsi pa v današnjih težkih časih ne bodo mogli prenašati silnega davčnega vijaka. Naši Sokoli in Škofje. O Italiji vemo, da je na robu političnega in gospodarskega propada. S to državo se danes ne more več računati. Kajti država, kakor je današnja Italija, ki mora od svojih dolgov plačevati več obresti, kakor ima država dohodkov, v kateri je zrahljana in razpokana vsa politična in javna uprava, v kateri je povsod popustila disciplina armade, taka država zaradi revolucionarnega temperamenta svojih državljanov ne more imeti upanja, da bi v politično-gospodarskem življenju Evrope še igrala dostojno in vplivno vlogo. Gola resnica je, da so danes Zedinjene države ameriške edini ogromni upnik in strog sodnik Evrope. Ta je v njihovih rokah. Ameriška Unija ima dobiti od Evrope 12.000,000.000 dolarjev kot povračilo posojila. Ameriškim finančnikom, industrialcem in trgovcem pa dolguje Evropa dosedaj 6.000,000.000 dolarjev. Skoraj gotovo je, da Zedinjene države ameriške ne bodo dale Evropi nobenega kredita več; gotovo pa je tudi, da se zamore gmotno opravljanje Evrope doseči samo s posredovanjem Zedi-njenih držav ameriških. Dopisi. Šoštanj. Kakor po vsej Sloveniji, predavalo se je (dne 14. 7. t. 1.) po posredovanju tukajšnje Čitalnice tudi pri nas o Koroški. Obenem se je ustanovil takozvani koroški odbor. Predaval je nadučitelj Vincenc Stopar, ki je po kratkem zgodovinskem pregledu zanimivo oslikal sedanje politične razmere, razkrinkal nemčurske spletka-rije in opisal naše delovanje za plebiscit. Da se položaj vsestransko pojasni, oglašalo se je izmed mnogobrojno zbranega občinstva tudi še več drugih govornikov k besedi ter upravičeno omenjalo, da med Slovenci in Jugoslovani vladajoča strankarska strast lahko vse zopet podere, kar drugi iz vidika narodnega delovanja koristnega stavijo. Ne giede na to, da je v sedanjih, za osvo-bojenje pod Nemci in Lahi ječečih Slovencev odločilnih časih brezpogojna edinost neizogibna, nam bo taka narodna sloga zaradi sosedstva Nemcev, Madžarov, Lahov itd. tudi za vse bodoče čase skrajno potrebna. Sicer so pa — če ne mislijo hinavsko, temveč zares nesebično delovati — itak vse naše stranke brez izjeme dolžne iskati in najti ono zlato srednjo trto, ob kateri se vsi delavci plemenitega duha in jasnega razuma že iz naravnega nagona in iz čuta skupne koristi strnejo pri delu za svoj narod. Ce se tudi mi ne dokopljemo do take stalne požrtvovalnosti in do takega stalnega samo-zatajevanja, bo naša kulturnost — kakor tudi naša samo-stalnost vedno le zelo dvomljive vrednosti — in bi bili mi le klaverni osvoboditelji! — J. S. Orli v Kamniku. Za orlovsko javno telovadbo je naročil predsednik tozadevne lepake z velikim križem na vrhu, kar je gotovo pravilno, ker nosi Kršč. soc. zveza križ v svojem odznaku. ,,Orel" pa je le odsek te zveze. Pa ta križ ni našel milosti pri pobožnih Orlih in preoblečenih Marijinih devicah. Nastala je razburjenost med njimi; eni so zahtevali, da mora križ z iepakov zginiti, drugi so ga z enako vnemo branili. Zmagali so končno prvi s tehtno utemeljitvijo, da lepak izgleda kakor mrliški list s križem in da se ,,parte;< izdaja šele po smrti, ne pa ob umiranju, ln križ, katerega jih je postalo tako silno sram, so odstrigli ali izstrigli ali prelepili, kakor je kdo mogel in znal, ter tako popravljene lepake razobesili, kjer so vidljiv znak verske gorečnosti onih, ki noč in dan branijo vero. Naj bi se pa le kak človek, ki ni politični pristaš Rima in njegove slovenske ekspoziture SLS, s škarjicami križa dotaknil ali pa ga prelepil, to bi bilo upitja z vseh prižnic in v vseh ,.verskih" listih, da so brezverci oskrunili sv. križ in da je križ in vera v nevarnosti v šoli, na cesti, na pokopališču itd. Gospodje Orli in gospodične Orlice, manjkajočega prepričanja, iskrenosti in doslednosti se ne da nadomestiti s še tako veliko mero smešnosti. Radovljica. O našem prijaznem mestecu javnost zelo malo izve. Mislil bi kdo, da smo tu sami zaspanci, a temu ni tako. Imamo „Sokola", dobro izvežbano god-beno društvo „Lipa", „Cuče" ali „Korlne", kakor jih tu spiošno nazivajo, itd. Seveda bi vsega tega ne bilo, ko bi ne bilo ,,privandrancev in pritepencev", ki tvorijo skupino uradništva, učiteljstva, orožništva in drugih. Domači mestni očetje samo kimajo in spe. Za kak napredek nimajo zmisla, pač so pa ošabni in ponosni na svoje meščanstvo. Pečajo se ti pristni domači Janezi in Ceneti večinoma s kupčijo smrekovih hlodov in olupkov ter prekupovanjem zemlji'č. Seveda so vsi ti prekupci pod farovško marelo. Na sedanje dostojanstvo so jih postavile nekdanje premožne vdove. Ti možakarji se brigajo samo za pipo in papo; kot občinskim odbornikom jim je blagor in ugled občine deseta briga. Taka gospoda sedi v našem občinskem zastopu. Za popravo potov, cest, kanalizacijo in olepšavo mesta se ne briga živ krst. Na tujce napravijo ti nedostatki zelo slab vtis. Sicer se pa ta sita Cukarija malo briga za tujski promet. Skoro vsaka hribovska vas ima nočnega čuvaja, Radovljica tega ne zmore. Ce bi ne bilo par orožnikov, smo sploh brez vsake varnosti. Ob 9. uri zvečer gostilne zaprte, povsod tema, človeka nobenega aa trgu, tujec išči si prenočišča na skednju. Gospod župan sam se zaradi prevelike nevtralnosti ne more ukvarjati s takimi malenkostmi, njegov namestnik je pa prebogat in po kupčijah zaposlen. Ostane navadno samo takrat doma, če se vrši kaka zahrbtna konferenca o premeščanju naprednih uradnikov. V teh vrlinah se pa odlikuje vsa bogata žlahta od prvega do zadnjega kolena. Vsej tej slavni gospodi se pa nekateri naprednjaki klanjajo menda zato, ker je bogata in pod sedanjo vlado tudi vplivna. Pri nas imamo še mnogo blaga šusteršičeve mode v raznih oblikah. Imamo namreč te baže možička, ki je komaj zapustil šolske klopi učiteljišča. V šoli je med poukom uvedel pavze in vadi otroke v potrpežljivosti telesnih bolečin. Pri teh pavzah so dobili otroci od tega nadebudnega Cukača buške po glavah. Mali 71etni deklici je napravil z ,;rajtštokom" na prstu tudi prostor za nov noht. Ko so prišle te per-sekucije v javnost, je ta Cuk, ki se ne boji nobene oblasti, nenadoma na živcih opasno zbolel. Kljub živčni bolezni, ki je baje zdravniško konštatirana, še vedno poučuje otroke in jim grozi z nadaljnjimi Oaiinanii. Čudodelno palico so mu orožniki odvzeli in jo poslali kazenskemu sodniku na ogled. lega res vzornega vzgojitelja mladine je baje zelo uobro kvalificiral tukajšnji soiski vodja, ki se ne rnara zameriti ne na levo ne na desno. Starejše in res sposobne učne moči morajo pa lepo molčati, ker niso v farovškem taboru in pod zaščito glavnega Čuka »Radovljiškega Boga". Končno se mora se omeniti, da je v našem predmestju razpisana služba brodarja, ki bo imel ob deževju obilo posla. Biti mora dober piavač. Prosta hrana in stanovanje v domu „Korlnov'\ Izdelovatelji čolnov naj pošljejo nemudoma svoje poiiudbe na naslov: »Vesoljni potop v Radovljici". Iz Žirovnice na Gorenjskem. Tukaj imamo elektrarno, ali že od 10. t. m. ta elektrarna ne daje nobene razsvetljave. Ker se to večkrat dogaja, prosimo merodajne činitelje, da nam postavijo boljše voditelje, ki bi imeli dovolj volje in sposobnosti, da bi vse nedostatke v tej zadevi odstranili in omogočili redno električno razsvetljavo. Občani. Z Rake. Na Raki imamo republikanskega dacarja, ki se v Jugoslaviji pod dinastijo Karagjorgjevičev menda ne počuti dobro, dasiravno je iz državne jugoslovanske sklede in bi mu morda bolj prijala služba v Avstriji. Na rojstni dan kralja Petra po službi božji za našega kralja ni hotel orglati narodne himne — on je namreč tudi farni organist — zaradi tega ne, ker inu najbrž njegov republikanski čut tega ne dopusti. Župnik mu je sicer izpred oltarja nekaj namigaval, toda na koru se ni nič ganilo in vse je bilo tiho. Ne vemo ali je boletni urad na Raki ekspozitura škofijskega ordinarijata ali pa dekanijskega urada, ali pa ima naravnost zvezo z ljubljanskim Škotom. Ta dacar se rad pohvali, da je on za republiko, da bo šel takrat volit, ko se bo šlo za to. Revež je v svoji prevzetni domišljiji prezrl in pozabil na naše ujedinjenje. Imel bi že večkrat oditi od tu, pa, kakor on pravi, ima že takega gospoda pri nadzormštvu, da se mu ne more nič zgoditi. la njegova nadutost izvira odtod, ker ima dve službi in se je vsled dobrih dohodkov preobjedel, zato si vse dovoli. Narodne himne noče orglati in peti, pač pa vleče rad plačo iz državne blagajne in tudi organistovskih dohodkov se ne brani. Pobira poleg plače v gotovini trikrat na leto biro, in je pri tem tako nasilen, da se ga ljudje že boje, kadar ima priti s svojo bisago. Nič bi se ne čudili, ako bi ta klerikalni za-grizenec lepega dne naravnost izjavil, da Peter I. ni in ne bo naš kralj. Spiošna želja je, da se iznebimo te more, ker Račani imamo jugoslovansko pošteno srce, smo veseli, da smo prišli pod narodno vladarsko hišo in ne trpimo, da bi nam dacar, ki je plačan od države, jemal do iste ugled, zato zahtevamo: prizadeta oblast naj se vendar enkrat zgane in našega republikanca-dacarja pošlje tja, kjer bo nemoteno lahko sanjal o svoji republiki. Gospodarstvo. g. Pravilnik za nadzorstvo dela. Minister za socialno politiko) je izdelal pravilnik za nad-'zorstvo dela, delovni čas,, odpiranje in zapiranje delavnic za celo državo. g. Svilarne v Jugoslaviji. Državna svilama v Pančevu, ki je sedaj, preskrbljena z dovolj no količino premoga, je te dni pričela z delom. V kratkem začne delovati tudi svilama v Novem Sadu. g. Žetev v Jugoslaviji, Ministrstvo za trgovino in industrijo je dobilo od okrožnih uprav iz Srbije, Macedonije, Bačke in Banata podatke o letošnji žetvi, ki je — kakor poroča Dopisni urad — zelo povoljna, V Srbiji in Macedoniji ostane okoli 20.000 vagonov pšenice in koruze za izvoz. Bačka in, Banat izkazujeta: približno 22.000 vagonov pšenice in| 44.000 vagofnov koruze. Od tega se mora. prihraniti 21.000 vagonov za pasivne kraje. Iz! Hrvatske; in Slavonije še ni podatkov. Slovenija, Dalmacija, Bosna, Hercegovina in Črna gora so pasivni kraji. Politični pregled. Ker pripada po mirovni pogodbi Radgona Avstriji, zapustijo naše Z^L Radgono, obenem pa zasedejo Apače z okojico, kjer je do sedaj bila avstrijska uprava. Ti novi kraji pridejo upravno v ljutomerski okraj. Pripominjamo, da se nam je zgodila s tem, da je bila Radgona z okoličnimi vasmi prisojena Avstriji, velika krivica., pa drugega od antante niti pričakovati nismo mogli, ker na mirovni konferenci se je gledalo na vse bolj k'ot na pravico. Sicer pa nam hoče antanta ravno sedaj napraviti še večjo krivico, ampak pri tem se bo ure-zala, ker mi ne bomo odnehali. Gre za ljudsko glasovanje na Koroškem, ki se bo vršilo- nekako) sredi meseca oktobra. Avstrijski Nemci dobro vedo, da je južno glasovalno ozemlje, ki se nahaja pod našo upravo1, zanje enkrat za vselej izgubljeno, to bo pa imelo za posledico, da se bo moral tudi Celovec s svojo severno okolico odločiti za1 Jugoslavijo-, ker brez južne Koroške Celovec gospodarsko popolnoma propade. Zato bi Nemci radi, da bi se odstranile naše straže z meje med našim in- avstrijskim jglasojvalriem ozemljem in da bi bil med obema ojzemljema prost osebni in trgovski promet. Na ta način bi nemoteno prihajale na naše glasovalno ozemlje nemške tolpe iz Avstrije, da bi tam ropale in delale nemir. To bi Nemci tudi hoteli, ker upajo, da bi bila antanta kmalu sita teh nemirov in neredov in bi prisodila tudi naše glasovalno ozemlje Avstriji bre'z ljudskega glasovanja. Ta načrt se pa Nemcem ne bo posrečil, ker mi Koroške kratkomalo ne damo in četudi je antanta ustregla nemški želji in zahtevala od nas, da umaknemo naše oro-žn^tvo od demarka-cijske črte, stojijo naše straže že vednq) j tam in bodo- tudi ostale, če je to Nemcem in antanti prav ali ne. Sicer bi pa bilo najbolje, ko bi naše čete enostavno zasedle Celovec irv njegovo ser verno okolico, ker potem bi bil osebni in trgovski promet med obema glasovalnima ozemljama tudi popolnoma prost, naše vojaštvo bi pa skrbelo za. mir i,n red. Na tej podlagi bi se mi lahko pogodili, drugače pa ne! Po Primorskem Italijani še vedno besnijo, kakor bi jih hudič obsedel in radi tega so prišli naši odnošaji do Italije v popolnoma nov položaj. Do sedaj je bila naša vlada pripravljena sprejeti takozvano "VVilsonovo črto kot mejo z Italijo, četudi bi na tak načih prišlo več stotisoč Jugoslovanov pod italijanski jarem. Sedaj smo jasno izprevideli, da ne smemo odneljati nitij zja, las, ker naši -rojaki pod italijanskim jarmom niti svojega življenja in imetja niso varni in zato upamo, da bo naša vlada zahtevala brezpogojno pravico samoodločbe za naše ljudstvo v okupiranih krajih. Razmere so se sp-remenile splošno v našo korist, Italija je vsak cla-n slabša, Jugoslavija pa vsak dan močnejša in skrajni čas je že bil, da. prenehamo s politiko popuščanja in postanemo malo bolj odločni in samozavestni. Ako s-e uresničijo vesti, da je ruska armada vpadla na Rumunsko, utegne imeti to najdalekosežnejše posledice. Ru-muni so izkoristili splošni evropski po-ložaj in so si vzeli veliko, lepo in bogato rusko pokrajino Bes-arabijo in namen ruskega vpada v to deželo- je gotovo, iztrgati jo iz rumunskih rolk, kar bo vsak Slovan in tudi pošten tujerodec pozdravil z največjim veseljem. Kakor je pravično, da Rusija izgubi poljske kraje, tako je tucli pravično, da si vzame nazaj Bcsarabijo, katere prebivalstvo se na Rumunijo nikakor ni moglo privaditi in je vedno hrepenelo po zopetni združitvi 'z Rusijo, četudi je dosti! velik del prebivalstva rumunske narodnosti. Da posebno kmetje Ru-munije nikakor ne marajo, izvira odtod, ker je kmet na Rumunskem takorekoč popolnoma brezpraven suženj veleposestnika, in tega jarma bi se vsak rad iznebil. Ruski vpad v Besarabijo pa utegne silno vplivati na politični položaj v Evropi sploh. Jugoslavija od tega ne bo imela nc*-bene škode, tresejo se pa pred Rusijo oni, ki imajo slabo vest. Kakor val, ki se razliva po zemlji in katerega ne ustavi nobena sila, je mogočen tisk. Tudi ta se kakor blisk razširi po deželi; marsikje pade na rodovitna tla, tam vzklije in rodi seme, ki ponosno i>~ -a$te v krepko drevo. Ako ga skrbno gojimo, prinaša obilo sadu. Naša „DOMOVINAu je glasen tolmač vseh demokratskih, narodnih in naprednih stremljenj slovenskega naroda. Izhaja trikrat na teden in stane le 3 K mesečno. Naročite si jo.' Beležke. b) Taki so! »Slovenec" piše o »vojnih hujskačih" to- in onstran demarkacijske črte in primerja na ta način [ogorčenje našega naroda z; italijanskim divjanjem! Mi nismo prijatelji vojne in malo je ljudi v Jugoslaviji, ki si ne bi želeli, da se najdejo pota in sredstva mirne rešitve spora z Italijo. Pri nas vojnih hujskačev ni, naša država je zelo miroljubna, saj je do sedaj vedno samo odn.ehov.ala v tolikih spornih vprašanjih in samo- klerikalci so našli »vojne hujskače" med nami, ki jih, seveda, takoj primerja italijanskim vojnim hujskačem! In pred šestimi leti? Takrat je ravno »Slovenec" bil največji vojni hujskač in je hujskal na,vojno proti bratom Srbom in Rusom k!ot kak zbesneli turški derviš na voljno proti' »nevernikom". Sevedia, takrat ise je ,šlo proti pravoslavnemu! Slovanstvu, danes so pa|re komaj dosedanje izdatke, so izgledi naši sovražniki Lahi, ki s papeževimi blagoslo- poravnavo jako slabi. vom ropajo, plenijo in. požigajo po našem Pri- « ---u.i-r..- morju! Tudi iz tega slučaja se vidi, kako nepošteni so vedno bili in so še vedno klerikalni brez-domovinci! Sovos ti. n. Kip regenta Aleksandra je dala napraviti mestna občina ljubljanska. Delo boi izvršil znani slovenski kipar Fran Berneker, ustvaritelj Trubarjevega spomenika v Ljubljani. n. Pozor Korošci! Vsi oni, ki so bili primo-rani zapustiti glasovalni pas B na Koroškem, naj se v svrho evidence do 25. t. m. zanesljivo javijo Narodnemu svetu v Velikovcu. rv. Wilsonovo zdravstveno stanje se je po najnovejših poročilih žopet poslabšalo. Predsednik ne more iz postelje, prepovedani so mu tudi vsi sprejemi. n. Lloyd George, angleški ministrski predsednik, je zbolel za grižo in sicer vsled slabe pitne vode v mestu Spaa, kjer se nadaljuje sedaj mirovna konferenca. n. Italijani so aretirali v soboto dr. Strnada in Bojžo Borštnika, uradnika pri po-verjeništvu za trgovino in obrt. Oba sta. napravila izlet na Orno prst in nevede prekoračila demarkacijsko črto. ,Vsled osuimljenja, da sta jugoslovanska vohuna, so ju odpeljali v Trst. n. Direktne vozovnice za brzovlake. Od 1. avgusta 1.1. dalje se bodo izdajale direktne vozovnice prvega ,i'n drugega razreda za brzovlake med' postajami na železnicah kraljestva SHS po enotnih cenah 40 par za osebo> in kilometer za I. razred in po 25 par za osebo in kilometer za II. razred. s n. šolnina v srednjih šolah. Ministrstvo zla prosveto je za vse srednje šole v državi izdalo naredbo, da morajo vsi učenci od prihodnjega . šolskega leta dalje plačevati šolninoi, in sicer učenci nižjih razredov 20 dinarjev, učenci višjih razredov pa 40 dinarjev letno. n. Veliko zanimanje vzbuja med občinstvom zlasti na deželi času primerna, brošura »Dokumenti Koroščeve stranke iz leta i 914." Najlepši dokaz za to so številna naročila, k'i prihajajo dan za dnem. Vendar je še nekaj naprednih krogov, od katerih pričakujemo, da se bodo naročili in ra'zširili to brošurico med ljudstvo, ki mora zvedeti za vso hinavščino SLS. Služi zelo dobro v agitacijo in v i z p o d b u-do mlačnežev, ki še dvomijo nad iskrenostjo klerikalcev. Požurite se tedaj, nabaviti si jo, dokler traja zaloga. Cena brošurici je le 4 K, s pošto priporočeno poslana 1-40 K več. n. Revizija poštnih tarifov. Iz Pariza poročajo, da se 1. oktobra letos sestane v Madridu kongres mednarodne poštne Unije, da revidira tarife mednarodnega poštnega prometa. Nameravane so te-le tarife: za navadno pismo do 20 gramov 50 centimov, za dopisnice 25 centimov, s plačanim odgoivorom 50 centimov; pristojbina, za poštne -pakete (stara tarifa) se zviša za 100 odstotkov, a za pošiljke preko morja za, 80 do 300 odstotkov. Končnoveljavno bo kongres sam odločeval o tem predlogu. n. Izzivanje Italijanov. Vsa znamenja kažejo, da bi Italijani na vsak način radi izzvali spopad z' nami, da. odvrnejo! pozJornost, evropske javnosti od obupnih notranje-političnih razmer v Italiji. Barbarstva v Trstu in po Istri jim še ne zadostujejo. Sedaj iščejo še spopadov* ob mejni črti. Pred par dnevi so streljali brez vsakega vzroka na dva naša finančna paznika pri Orožnovi koči ob Črni prsti in pomaknili svojo črto za 10 db 12 m naprej. n. Volneno blago iz Italije. Italijanska vlada je dovolila izvoz vseh volnenih tkanin. n. Z bogom! Dva1 zagrizena Nemca in obenem strastna agitatorja sta se izselila iz naše Koroške, ker so jima tla postala najbrže že prevroča in sicer zdravnik dr. Ilerbst iz Pliberka in notar Rabitsch v Velikovcu. Koroški Slovenci gotovo ne bodo žalovali za njima. Nemci pa tudi ne bodo nič pridobili. n. železniška nesreča. V petek zjutraj 'se fe na progi Zidani most zgodila velika, železniška nesreča, kij pa k sreči: ni zahtevala človeških žrtev. Med Zidanim mostom in Loko je namreč vlak' skočil s tira, pri čemer se je razbilo Osem vozov. Tovorni promet je bil začasno; ukinjen. n. Stavka uslužbencev električnih železnic je izbruhnila v Pragi. Ker mestna blagajna zmo- zaj r. Obnova Francije. Na mednarodni trgavin-rj v, . !ski konferenci v Parizu je predaval znani fran- n Zagovornik znanega nemškega baljsevikaj coski industrialec Schneider o obnovi Francije Hoeltza, ki je po potlačenju vstaje v ruhrskem j P0 uradnih podatkih je bilo do 1 aprila letos ozemlju, pobegnil na Češko, odvetnik dr. Abel 3363 industrijskih obratov spravljenih zopet v i 7 11 ("i ti 1 1P t 7irrci I f o rl*-ii co z1 n r,^ T~)____. I iz Jičina, je izvršil te dni samomof. Časopis »Pravo Lidu" mu je namreč očital, da je izvršil nad Hoeltzom veliko izsiljevanje, ker je izahteval za zagovorništvo nič manj kakor 37.000 mark. Razkritje je Abela tako razburilo, da je izvršil samomor. Pognal si je kroglo v glavo in obležal na mestu mrtev/ Zanimiva pri vsej stvari pa je dejstvo, da je bil tudi dr. Abel 'zagrizen komunist. Po svetu. ps. Beli ljudožrei. Ozemlje Amazone, največje reke sveta, je še danes v velikem obsegu neznano in nepreiskano. Nedavno se je vrnila v Newyork ekspedicija dr. A. H. Rice, ki je leto dni preiskavah. in prepotovala brazilska državo Para. O uspehih ekspediaje se med drugim poroča, da je dr, Rice našel ob Amazoni belo indijansko pleme, ki še dandanes uživa človeško meso. Ui ljudložrci žive v goratih pokrajinah Brazilije, Venezuele in Kolumbije ter so znani kot najnevarnejši divjaki ob Amžzottiski reki. ps. Nevarna mravlja. Francoske južne kraje so začele pustošiti majhne temnordeče mravlje. Te mravlje so prenešene z ladjami iz Argentinije. Mnoie se nenavadno hitro in so tako požrešne, da na celih posestvih ne ostane ničesar, ako se ugnezidijo. Doslej ni znano nobeno- sredstva, ki bi jih moglo uničiti; preplavajo> vodo in ne moti jih niti petrolej. Francoski poljedelci so v skrbeh zaradi nenavadno hitrega množenja te majhne, a nevarne mravlje. ps. 701etnica privatne brzojavke. Brzojavni privatni promet praznuje letos svojo sedemdesetletnico. Človek današnje dobe si pač ne more niti misliti, kako bi človeštva danes moglo izhajati brez brzojava. Privatni brzojav, ki nosi naše misli in našo voljo v daljavo, ppmenja rojstni dan nove dobe za trgovino in promet. Leta 1846 sio se pjričele po angleškem vzoru tudi v bivši Avstriji graditi brzojavne zveze — prva med Dunajem in Brnom, a šele 15. februarja 1850 je bila dovoljena tudi privatna uporaba brzojava. Tarifa ,pa je bila tako draga, da se je splošen promet le počasi razvijal. Deset besed je veljalo na progi Dunaj-Brno tri. goldinarje 24 krajcarjev, a dvajset besed na progi Dunaj-Trst celo devet goldinarjev 13 krajcerjev. Ta pregrešno draga tarifa je imela za posledico, da je bilo leta 1850 oddanih v celi Avstriji le nekaj nad 3000 brzojavk. V naslednjem letu je naraste! brzojavni promet na okroglo 20.000, leta '1854 na promet ter je v teh obratih zaposlenih nad 20.000 delavcev; v 2464 teh obratov se vrši delo že v polnem obsegu. Zlasti v področju Lille je obnova tekstilne industrije znatno napredovala. Sedemdeset odstotkov opustošenih podjetij je zopet vzpostavljenih; zaposlenih je že 70.000 delavcev. Železnic je približno 10.000 kilometrov zopet urejenih. Doslej moglo se je vrniti okolo 1,700.000 beguncev. Na novo je zgrajenih že nad 200.000 hiš. A Francija popolne obnove ne more sama izvršiti in je navezana na vnanjo pomoč. r. Dobi kislih kumar primerno pri&modarijo o nekem možakarju, ki je najel dve osebi, da bi ga umorili, so priobčile te dni londonske »Times". Možakar, Anglež po rodu, se je nahajal v Niči, ko je nenadoma sklenil, da izvrši samomor. Ker pa mu njegovo versko prepričanje ni dopuščalo, da bi izvršil samomor sam, je pričel iskati primerne morilce. Spočetka brez uspeha; slučajno pa sreča dve osebi, ki ste bili takoj zadovoljni s predlogom. Eden je podkrepil svojo dobro voljo s tem, da je takoj potegnil iz žepa jako nevaren nož in se igral z njim. Dogovorili so se takoj za plačilo. Anglež je izročil obema snopič bankovcev na račun, s katerim pa sta oba »morilca" bliskoma izginila. Obupani mož je šel na policijo in naznanil »goljufijo", toda uradnik je menil, da ima opraviti z zmešanim človekom in se ni zmenil za njegovo pripovedovanje. Da pa bi le prepričal policista o resničnosti svojih trditev, je šel trdovratni sovražnik življenja pred vrata in si pognal kroglo v glavo. Prenesli so ga v umirajočem stanju v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. r. Tisočaki iz humorističnega lista. Na Dunaju je bil te dni aretovan in deželnemu sodišču izročen brezposelni natakar Ivan Braun, ker je spravil v promet ponarejene tisočake. V nekem humorističnem listu je našel karikaturo novega tisočaka, ki je nosil vtisnjen pečat »Rdeča vlada". Braun je nakupil trinajst izvodov dotičnega lista, izrezal karikature in jih zlepil tako, da je bil »novi" tisočak na obeh straneh enak. S takimi tisočaki je šel na deželo kupovat živež. Neki kmetici je pripovedoval, da je dunajska vlada morala odstopiti in da je »rdeča vlada" že izdala nov denar. Kmetica mu je za nov denar prodala večjo množino živeža, ostale nove tisočake pa mu je zamenjala za pristne stare. Pripominjamo, da se to ni zgodilo morebiti v tirolskih gorah, ampak v dunajski okolici. r. Vojne žrtve. Publicist Anspah je na podlagi razinih državnih statistik izračunil število na bojišču padlih in vsled vajnih neprilik umrlih 220.000, leta 1906 pa že na sedem milijonov pri- oseb. Za Grško in Turčijo Anspah ni imel po-vatnih brzojavk. V vojnem času je bil privatni j trebnih podatkov in tako za ti dve državi nima-brzojavni promet zelo omenjen, a. upati je, da ! mo števila vojnih žrtev. Ostale države so plačale se v bližnji bodočnosti dvigne zopet na svojo! naslednji krvavi davek: prejšnjo višino. OGLASI V »DOMOVINI" SO NAJCENEJŠI IN IMAJO VELIK USPEH. ZATOREJ: INSERIRAJTE! Razno. r. Požrešnost in radovednost postrvi. Požrešnost postrvi je naravnost čudovita in presega še skoro požjrešnost ščuke. Vendar pa požrešnost postrvi ni zamenjati z lakoto, ki podeljuje vsar kemu živemu bitju izredno drznost. Nasprotno! Ribiči vlove čestoi postrvi, katerih želodec je tako poln, da bi kmalu razppčiil in katerim vrh tega moli še iz gobca rep kake ravnokar pogoltnjene ribice ali zadnji del miši, z jako majhnimi muham]il, ki nikakor ne mareja zadostovati za utešitev lakote. Požrešnost postrvi je, v zvezi z jako razvito radovednostjo, ki jo je sicer opažati pri vseh roparskih živalih. Dostikrat s,e dvigne prostrv samo radi tega, ker ji kaka stvar vzbuja radovednost, bodisi s svetlobo ali pa vsled gibanja. Ivakbr pa sta požrešnost in radovednost postrvi velika, tako zamorejo na drugi strani tudi čuidlovito dolgo stradati, ne da bi poginile vsled lakote, čeprav se tekom dolgega) pjosta večji del mišičevja omehča in shujša, tako da dobi telo že temno barvo. Tako ujete, postrvi po cele tedne nočejo ničesar zavžiti in izplunejo, čeprav ne takio pogosto kakor ščuke, še neprebavljeno hrano iz sebe. Vzrok za ta samovoljni post postrv je iskati v strahu in nemiru, ki se jih polasti v ujetništvu. Na bojišču padlo Rusija...... 3,000.000 Nemčija..... 2,100.000 Avstro-Ogrska . . . 1,500.000 Francija..... 1,400.000 Anglija..... 1,060.000 Srbija..... 700.000 Italija...... 550.000 Rumunija .... 160.000 Belgija......:-;.ooo Bolgarija..... 60.000 Amerika..... 52.000 Umrlo vsled vojnih neprilik 2,000.000 700.000 500.000 450.000 200.000 630.000 300.000 200.000 85.000 60.000 Za smeli in kratek ias. Bogata vdova, »Ali me v resnici ljublite, gospod Škof!" — »Vi še vprašujete? Verujte m|;, jaz brez Vašega premoženja ne morem živeti 1" Ženski, poklic. »Rada bi študirala . . . napravila izpit ... in postala zagovornica v vseh razpravah, kjer je javnost izključena." V znamenju draginje. Dosedaj sem poslala svojemu ljubčku le 100 poljubčkov. Odkar pa je pojštnina1 ppstala tako draga, mu jih pošljem vedno tfsoč!" Vprašanje. Zakaj mnoge ženske ne pogledajo moškim v srce? — Zato, ker se predolgo zadržujejo pri kravati. Pri vedeževalki. »Vaš bodoči mož bo majhen, črnolas in plavih oči in jako bogat" — »Vse prav, ampak kaj naj napravim s sedanjim možem ?" Zadnje vesti. PRED PADCEM VESNIČEVEGA KABINETA? Beograd, 19. julija. (Izv. por. „DoSmo!vine".) Danes dopoldan se vrši zelo važna in odločilna seja ministrskega sveta, na kateri pridejo v razgovor vse sporne točke med parlamentarno in demokratično zajednico, zlasti se bodo tudi obravnavala vprašanja sestave pokrajinskih vlad, katera zadeva se po Koroščevi in Protičevi zaslugi že tako dolgo zavlačuje. Zdi se, da imata Korošec in Protič prav resen namen sedaj, ko se ima v prihodnjih dnevih končnoveljavno sprejeti volilni zak'011 za konstituanto, onemogočiti nadaljnji obstoj koncentracije. • Včeraj dopoldan je bila seja glavnega odbora demokratske zajednice, pri kateri se je razvila obširna debata o političnem položaju ter so se ugotovile minimalne zahteve, preko katerih demokratski zajednici nasproti pritiskom Korošca in Pro-tiča ni več mogoče popustiti. Demokrati se zavedajo, da se nahaja država z ozirom na zunanje politične dogodke v jako resnem položaju in so vsled tega že do skrajne meje popustili. Kar se tiče specialno preustroja slovenske deželne vlade, so šli demokrati v popuščanju celo tako daleč, da so pripravljeni sprejeti samo dve poverjeni-štvi ter dovoli celo v nevtralizacijo poverjeni-štva notranjih zadev, ako se istočasno nevtralizira tudi predsedstvo. Ravno take nemogoče zahteve kakor jih stav-lja Korošec glede pokrajinske vlade za Slovenijo, stavlja Protič glede izvoza in izvajanja agrarne reforme. (Torej Korošec in Protič v bratskem objemu proti kmetu! Op. ur.) V zadnjem času pa se čuje, da so celo v njegovem klubu nastale razlike v naziranju glede ustavnega načrta. Današnja seja ministrskega sveta se bo najbrž pečala s temi zadevami irr kakor se čuje, nima niti Korošec, niti Protič prav nobenega namena jemati ozir na; notranji in na zunanji politični položaj države. Ker je predsednik ministrskega sveta dr. Vesnič-pred par dnevi izjavil, da se morajo vsa omenjena vprašanja tekbm gotovega časa rešiti in ker ni upati, bivanje na Reki. LDU Reka, 18. julija. V četrtek se je vršila hišna preiskava v trgovini g. Prelca v Via Trie-ste. Pri preiskavi so našli avstrijsko vojaško čepico z; jugoslovanska kokardo; razen tega so našli dve jugoslovenski zastavi in zlastavice z napisom: „Reka, Zagreb", ki je gotovo še iz ornega časa, ko so Rečani napravili zlet v Zagreb (meseca julija 1914. En član obitelji gospoda Prelca je bil odšel na fronto. Ko> so D'Annunzi-jevi vojaki to videli, sa streljali nanj in ga na mestu ubili. Da prikrijejo svoj zločin, so potisnili mrliču v roke puško in odšli, da to prijavijo, češ, da je nanje streljal s strehe. V času, ko so na Reki vladali zavezniki, SO' reški Italijanaši posebno mazili to obitelj ter so njeni člani večkrat morali na policijo, da so jih zaslišali. PROTI CENZURI V LJUBLJANI. Beograd, 19. julija. (Izv. por. „Domovine".) Poslanec Rib nikar je vložil interpelacijo zaradi konfiskacijske prakse v Ljubljani, posebno zaradi .konfiskacij „Domovine". INTERVENCIJA VLADE ZARADI ITALIJANSKIH BARBARSTEV. LDU Beograd, 17. julija. V^ada je po svojem poslaniku v Rimu, g. Antonijeviču, ponovno storila korake zaradi dogodkov1 na Reki, v Trstu in Zadru. SKLEPI DEŽELNE VLADE ZA SLOVENIJO. LDU Ljubljana, 18. julija. Iz' seje deželne vlade dne 14. julija t. 1.: Uprava apaške kotline, ki joi zasedejo naše čete, se poveri okrajnemu glavarstvu v Ljutomeru. Vzame se na znanje, da se je dne 13. t. m. vršila enketa oi izvozu lesa. Enkete so se udeležili interesenti, zastopniki deželne vlade in železnic. Vsi zal lesni transport razpoložljivi vagoni ne dajo na razpolago lesnemu odseku Zveze industrijcev, ki jih razdeljuje pod nadzorstvom deželne vlade po razmerju za eksport pripravljenih količin lesa posameznih članov lesnega odseka. Nevčlanjeni lesni producenti in' lesni tr-gofvci se vpoštevajo pri dobavi vagonov v istem razmerju, ako se priglase pri lesnem odseku. Vsi, ki na ta način dobe vagone, so obvezani, da po istem! ključu dajo domačemu konsumu les po ccnah, po katerih se g-a je lesni odsek obvezal dajati v ta namen. Lesni od.sek pod predsedstvom vladnega; komisarja! ima pravico ugotoviti sedanje zaloge za eksport pripravljenega lesa' in kontrolirati! prijavljene količine v svrho ugo^ tovitve ključa za razdelitev vagonov. Naredba deželne vlade z dne 16. januarja 1920, Urdni list št. 51, s katero so bile upeljane od-premne izkaznice za trgovino s klalno živino in prašiči, oziroma s plemensko živino, ostane v veljavi, ker ni v protislovju z ministrsko' naredbo o prosti trgOvini. Vzpostavi se popotni pletarski pouk, kil se razširi na vso Slovenijo. Okrajnemu zastopu v Ptuju se dovoli pobiranje 300%'ne doklade za potrebe okraja, zlasti za cestne potrebe. Oblačilnica za Slovenijo se opusti, namesto nje pa ustanovi zadružno podjetje: Oblačilnica za Slovenijo, registrovana zadruga z omejeno zavezo, ki prevzame vse posle sedanje oblačilnice. V zadrugo se)sprejemajo pridobitne in gospodarske zadruge, ki se dejanski pečajo s preskrbo gospodarskih potrebščin. Končni dobiček sedanje oblačilnice se ugotovi na podlagi bilance in se izroči deželni vladi v namene poverjeništva za socialno skrbstvo. Deželnim cestarjem na Kranjskem in Koroškem se zvišajo draginjske doklade. Podobno se uredi stvar za cestarje na Štajerskem. Rešijo se razne personalne zadeve. KONGRES JUGOSLOVANSKIH UČITELJEV V BEOGRADU. LDU Beograd, 17. julija. Iz vseh naših krajev so pripotovali odposlanci učiteljstva na kotni-gres. Srbijanski tovariši so vse slavnostno sprejeli. Jutri zjutraj bo prvai seja, popoldne pa bo beograjska občina priredila obed v Topčideru vsem učiteljem, ki so se udeležili kongresa. Na ta obed bo občina povabila kot goste tudi člane vlade. LDU Beo grad, 17. julija. Na zahtevo učiteljev in učiteljic, j da se jim draginjske doklade zenačijo z dnevnicami drugih uradnikov, je dosežen sporazum, ter bo ministrstvo prosvete izdelalo naredbo, po kateri se bodo učiteljem in učiteljicam mogle draginjske doklade zvišati. SLAVJE JUGOSLOVANSKEGA UČITELJSTVA V BEOGRADU. Beograd, 19. julija. (Izv. por. „Domovine".) V soboto so začeli prihajati v Beograd učitelji iz vseh delov države, da se udeležijo svojega stanovskega kongresa. Iz Slovenije je prišlo okoli 200, iz Hrvatske približno ravno toliko, skupna pa nad tisoč učiteljev; zastopano je tudi učitelj-stvo iz Črne gore. V soboto je bila seja delegatov,,včeraj dopoldan veliko manifestacijsko zborovanje, na katerem je imel tudi minister prosvete Pribičevič sijajen govor, ki ga je učiteljstva sprejelo z velikim navdušenjem. Zastopani so bili tudi vsi parlamentarni klubi, posebno močno demokratični klub, med drugimi tudi z ministrom za socialno politiko dr. Kukovcem. Danes priredi beograjska občina v Topčiderju banket učiteljstvu, zvečer bo pa koncert slovenskih učiteljev, za katerega vlada velika zanimanje. Kongres je sprejel z velikim navdušenjem sklep, da se ustanovi enotna učiteljska organizacija za vsoi državo. DESORGANIZIRANA ITALIJANSKA ARMADA. LDU Beograd, 17. julija. Iz Rima poiačajo: Bataljon berzagljerov v Mantovi se je branil oditi v Albanijo, ako ravno so jih njihovi častniki prosili in nazadneje obečali, da jih ne bodo poslali v boj, temveč samo na kantaniranje. Vsi napori častnikov so bili brezuspešni in vojaki so ostali v svojih vcjaščnicah. RUSI V RUMUNIJI. LDU Beograd, 17. julija. Iz Tekjje poročajar Potniki, ki so danes prišli iz Turn-Severina, so prinesli vest, da so bolješeviške čete prekoračile rumunsko mejo in vpadle v Besarabija. Vsled teh vesti je v rumunskih trgovskih in bančnih krogih nastala silna vznemirjenost. Včeraj so sto jugoslovanskih dinarjev plačevali s 350 ru-munskimi leji. LDU Beograd, 17. julija. Iz Velikega Bečke-reka javljajo, da so ruske boljševiške čete začele prodirati v Besarabija. LDU Beograd, 17. julija. Iz Velikega Bečke-reka javljajo, da je vsled velike nevarnosti zaradi nastopanja ruskih čet rumunska vlada izdala-ukaz o mobilizaciji. LJUBLJANSKA KREDITNA SANKA ¥ LJUBLJANI Stritarjeva ulica žtev.2. Podružnice 9 Splita, Trsta, Celoo, Sarajeun, Borici, Celja, fflaribsru in Borovljah; bančna efcspozitgra v Ftajn. Delnic jagoj £ §0,000.000'-Telefon St. 261. In rezerv« Sprejema vloge na fentfžice in tekoii raiun proti ugodnemu obrestovanju. Stopnje ln prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, = valnt in dovoijnje vsakovrstne kredite. = Brzojavni naslov ■ ,.Banka". DelnISka glavnica« H 30,000.000 Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana - . _ . . . — , .._„.!____ 11.11.....•! n__II!- O-IU C___I_____ Rezerve3 okrog K 10,000.000 Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Sarajevo, Šfbenik, Zader, Ekspozitura Kranj. \ _ _ ____« r • i • i • *. J - - - - - - in iilt ivmAma nai. Sprejema« Vloge na knjižice. - Vloge na tekoči in iiro-račnn proti najugodnejšemu obratovanju. — Rentni davek plača banka iz svojega. Kupuje ln prodajat Devize, valute, vrednostne papirje itd. Eskontlra i Menice, devize, vrednostne papirje itd. izdaja: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa to- in inozemska mesta. Daje predujme s na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Prevzemal Borzna naročila in jih izvršuje naj-kulantneje. - Srzojavnl naslov: Jadranska. Telefon it. 257.