Največji tloveniki dnevnik v Združenih državah VeU« za vse leto . . . $6.00 8 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEPON: CHelsea 3—3878 HO. 2. — ŠTEV. 2. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, MONDAY, JANUABY 4, 1932. — PONDELJEK, 4. JANUARJA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX. JAPONCI SO ZAVZELI MESTO CINČOV BREZ BOJA ZADNJA POSTOJANKA KITAJCEV JE PADLA, IN PREBIVALSTVO JE POZDRAVILO ZAVOJEVALCE V*a provinca je sedaj v japonskih rokah. — Japonci so zasedli poslopje civilne uprave v Cin-čovu. — General Honjo je izdal proklamacijot v kateri je pozval narod, naj bo miren. — Kitajski civilni uradniki bodo ostali v uradu. — Nad mestom vihra japonska zastava. — Kitajski banditi postajajo zopet aktivni. Zopetna vstaja v Južni Ameriki CINCOV. Kit ajska, 3. januarja. — Japonsko vojaštvo je zasedlo m'esto Cinčov, zadnjo pošto- j janko, ki jo je imela nankinška vlada v Mandžuriji. Ko so vkorakli Japonci v mesto, so jih kitajski prebivalci navdušeno pozdravili. Skoro iz vseh ! hiš so vihrale japonske zastave. Mesto Cinčov je bilo zavzeto, ne da bi bil oddan kak strel. Kitajsko vojaštvo se je že dopoldne umaknilo. Prva japonska kolona je dospela v mesto ob eni popoldne. Kitajci so se umaknili proti jugu za veliki Kitajski zid. Nekateri domnevajo, da bodo odkorakali proti Kitajskemu zidu v namenu, da ustanove zvezo z japonsko garnizijo v Šanhakvanu. Japonci so prevzeli poslopje kitajske civilne u-prave v Cinčovu, istočasno je pa izdal japonski vrhovni poveljnik general Honjo na prebivalstvo proklamacijo, v kateri ga poziva, naj nemotoma vrši svoje posle. Obljubil je, da bodo kitajski civilni uradniki ostali v uradu. Nad mestom vihra japonska zastava. Japonska garnizija v Sankaikvanu je dobila iz glavnega stana v Mukdenu povelje, naj ne ovira umika kitajskega vojaštva proti jugu. Japonci na svojem prodiranju niso izstrebili ban-ditskih tolp ob Peking-Mukden železnici. Plenjenja in požigi so na dnevnem redu. Današnja poročila iz Mukdena javljajo, da so Japonci prejšnjo sredo obstreljevali iz zraka mesto Kowpongtze. Na postajo, kjer sta se nahajala dva vlaka, je bilo viženih šestnajst bomb. Med potniki, ki so pa k sreči ostali vsi nepoškodovani, se je nahajala tudi Amerikanka Tina Stearns, uslužbenka v uradu ameriškega trgovskega komisarja v Mukdenu. Usmrčeni so bili trije kitajski vojaki in štirje železniški uslužbenci. NANKING, Kitajska, 2. januarja. —Eugen Cen, ki je včeraj nastopil službo kitajskega zunanjega ministra, je rekel, da je okupacija Cinčova v nasprotju z voljo vsega civiliziranega sveta. Dostavil je, da se umik kitajskih čet pod poveljstvom maršala Cang Hsue Lianga završil brez dovoljenja nakinške vlade. — Ne oziraje se na Ligo narodov in na mnenje, ki prevladuje po civiliziranih deželah, — je rekel, — so ustvarili Japonci položaj, ki se popolnoma nič ne razlikuje od vojnega stanja. Naloga nove japonske vlade bo, napraviti konec temu vojnemu stanju. FORDOVA TOVARNA V SOVJETSKI RUSIJI Nižji Novgorod, Rusija, 3. jan. Nova Fordova tovarna je bila slovesno otvorjena in bo pričeta z delom v aprilu. V tovarni, ki so jo zgradili ameriški inžinirji. bo mogoče na leto izd H a ti 140,000 avtomobilov. POŽAR V PANAMI Panama City, Panama, 3. januarja. — Požar, ki je nastal v delu mesta, kjer stanujejo črnci, je ogrožal, da uniči celo mesto. V sredini mesta so pogorele štiri le-' sene hiše. Policija je morala zavrniti mnogo ljudi, ki so hoteli rešiti nekatere stvari iz gorečih hiš. OBLEGANEC UBIL 6 OSEB Policija je obkolila skrivališče ubijalca. Streljal s strojno puško. — Po zločinu pobegnil. Springfield, Mo., 'i. januarja. .Mlad morilec je najbrže s pomočjo svojih tovarišev ubil šest policistov, ki so obkolili hišo, kj<*r se je skrival, nato pa j«* pobegnil. Vodja morilcev je 2.") let stari Harry Young, ki se je umaknil pred z&sledovalci v farmsko hišo svoje matere in se branil proti policiji dve uri in nato ob sedmih avečer pobegnil. Young je že pred dvema letoma ustrelil mestnega maršala Marta Noe iz Republica. Mo. Policija je prejela poročilo, da s<« mladi Young nahaja na farmi svoje matere. Policija, vojaštvo in več sto drugih so obkolili hišo, ko naenkrat prično leteti streli z drugega nadstropja hiše in kar zaporedoma so padli: šerif Marceli Hendrix, šerifov namestnik W'yllie Heiburg, detektiv To-nv Oliver, detektiv Sidney Mea-wods, detektiv Arlev Crosswhite in detekt.hr Charles Houser. Poleg tega -sta bila obstrelje-na še detektiva Frank White in Virgil .Johnson. Mogoče je bil še kdo drugi ranjen, toda do sedaj še ni bilo dognano. Ko so pozneje detektivi in policisti vdrli v hišo, Younga ni bilo "nikjer. Tudi njegova mati ni bila v hiši. Vsa okolica je bila na nogah in kmalu je bilo okoli hiše nad petsto ljudi, nekateri oboroženi z revolverji in lovskimi puškami. Nerazumljivo je. kako je Young mogel pobegniti skozi vrste policistov in detektivov, ne da bi ga bil kdo videl. Young najbrže ni bil ranjen, ker v hiši ni bilo nobenejra sledu krvi. PR0HIBICUA NA FINSKEM ODPRAVLJENA Glasovanje o prohibiciji še ni končano, toda zdi se, da so dobili suhači le tretjino glasov. Helsingfors, Finska, 3. jan. — Štetja samo tretine odanih glasov glede prohibicije. je pokazalo 210,008 glasov za. odpravo prohibicije, 07,314 za prohibicijo in 3274 glasov za premembo prohi-bicijske postave. Dosedanje štetje glasov je na-' tanko pokazalo željo naroda, to-! da vlada bo najbrže počakala do I 1. februarja, ko se sestane parlament, da odloči o bodočem sta-j nju prohibioije. j Finski kongres ima izmed 100 poslancev GG soeijalistov in upa-1 ti je. da bo glasovanje glede pro-1 lirbicije v parlamentu uspešno. BOJ PROTI DUHOVNIKOM Mehiške cerkve so odprte, toda ni duhovnikov. Duhovniki s e morajo zglasiti pri vladi. — Samo 25 cerkva dovoljenih. ZVEZNE ČETE SO ODBILE NAPAD PROTI C0NC0RDIJI BREZPOSELNOST V EVROPI Evropa mora preživljati deset miljonov brezposelnih. —Sovjeti ne poznajo brezposelnosti. — Premalo delavcev. Pariz, Francija, 3. januarja. — Poglavitne evropske, industrijske države so v veliki zadregi, kako bodo dale dela deset milijonom brezposelnih. Francija, ki je izmed evropskih držav zadnja občutila delavsko krizo.je dovolila 160 milijonov Mexico City, Mehika, 3. jan. — Katoliška Mehika ni mogla v cerkvah obhajati Novega leta, kajti od leta 1020 prvikrat ni bilo v cerkvah duhovnikov. Ljudje so šli v cerkve, ki so bile odprte, toda nikjer ni bilo nobenega duhovnika. Stanovanje apostolskega delegata je bilo zaprto in ni znano, kje se nahaja nadškof Leopold Ruiz y Flore. Sosedje so povedali, da so ponoči prišli tovorni avtomobili in odpeljali iz hiše apostolskega delegata vse pohištvo. Ko jp bilo pohištvo odpeljano, ni bil navzoč niti nadškof., niti njegovi služabniki. Pred vsako cerkvijo stoji straža, ki izvršuje državno zahtevo, da se mora vsak duhovnik, ki hoče opravljati cerkvena opravila, registrirati v državnem uradu. Za glavno mesto je določenih 23 duhovnikov in nikdo se ni poko-' ril novi državni odredbi. Vlada je objavila nakladno iz-: javo, da se morajo duhovniki na-j tanko pokoriti vladni postavi. BUENOS AIRES, Argentina, 3. januarja. — Danes se je pojavilo v provinci Entre Rios precej močno vstaško gibanje. Po spopadu s policijo, v katerem so bile tri osebe usmrčene, sedem pa ranjenih, so zavzeli vstaši mesto La Paz. Med mrtvimi je tudi tajnik policijskega načelnika. dolarjev za javna dela, da zaposli svoje delavce. Tudi druge države skrbijo, da dobijo ljudje delo ali pa jih oskrbujejo s hrano in obleko. LETOŠNJI DOHODEK FARMERJEV Washington, D. C., 3. januarja. Poljedelski department je naznanil, da so v 1. 1931 ameriški far- mer j i imeli $0,020.000,000 dohodkov. Ta vsota je 26 odstotkov manjša kot pa v letu 1930 in 42 odstotkov manjša kot leta 1929. t* -. , - i , Ta- cenitev vkliučuje prodane Po -posameznih državah so brez- . , ... - , ,, 1 in doma povzite pridelke. Letos- Vstaši, ki so vdrli preko brazilske in uruguavske meje V provinco, so poskušali zavzeti tudi mesto Concordio. Zvezne čete, ki so bile presenetljivo hitro na licu mosta, so jih pa pognale v beg. Entre Kaos se nahaja severo-zapadno od Buenos Aires. V tukajšnjih vladnih krogih domnevajo, da bo vstaja kmalu zatrta, kajti kot rečeno, omejena je le na majhen del dežele. V.stasem poveljuje .Mario Que-nediez, ki je tfelo vpliven politik v okraju La Paz. Vladni letaloi so danes metali! v mesto lepake, ki so pozivali pre-j bivalstvo, naj ostane zvesto via-i di. La Paz je mesto, ki ima več tisoč prebivalcev ter je oddaljeno 80 milj od mesta Parana in ni daleč od brazilsko-urugavske meje. »Sedanja vstaja .je že tretja proti vladi provizoričnega predsednika generala Jntse Priburu, ki je prišel na krmilo po vstaji leta 1930. Nova vlada, ki je bila izvoljena meseca novembra, bo nastopila svoj urad koncem januarja. RAZVOJI V INDIJI VOJVODA ABRUZZI JE RAVNATELJ PARO-BRODNE DRUŽBE Genova, Italija, 3. januarja. — Vojvoda Abruzizi je bil izvoljen •za predsednika Italia Compania, ki je bila ustanovljena potem, ko so se združile tri največje italijanske parobrodne družbe Lloyd Sabaudo. iXavigazione Generale d' Italia in Cosulich proga. MUČENJE ŠKOFA Šanghaj, Kitajska, 3. januarja. Roparji so napadli škofa zapad-ne Kitajske, Ilowarda Mowl, ga toLkli po glavi s puškinimi kopiti, ga poškodovali po hrbtu, nakar so odnesli ves njegov denar in kovčege. &kof se nahaja v zelo nevarnem položaju v bolnišnici. poselni razdeljeni sledeče: Nemčija 5,349,000, Anglija 2.560.700, Italija 878.000. Španska 500,000 in Francija 300,000. Poleg tega imajo manjše evropske države na tisoče brerzpo-selnih. Natančnega števila ni mogoče najti, kajti posamezne občine skrbe za svoje brezposelne. iRuuka vlada zatrjuje, da v deželi ni brezposelnosti. Ves narod in materijal je zaposlen v petletnem programu napredka. Vlada celo zatjuje. da v nekaterih podjetjih .primanjkuje delavcev, zato tudi vlada vabi iz-vežbane industrijske delavce iz drugih držav in tudi priporoča ženam, da omejujejo svoja hišna dela in gredo delat v tovarne. V Porenju, na Saksonskem in Westfalskem je poldrug milijon nezaposlenih, samo v Berlinu jih ne dela 537.00 in v Kolinu ob Renu je vsak peti meščan brez dela. Italijanska vlada je privolila 2^0 milijonov za javna dela, da bodo nezaposleni imeli delo; 250 tisoč ljudi pa bo država preskr- ibovala z žfivljenskimii potrebščinami. Ministr. predsednik Mus-, solini je naročil, da mora vsak fašist živeti štedljivo in pomagati potrebnim, medtem ko bo vlada skrbela za to. da ne bo nikdo lačen. V Madridu se ceni število brezposelnih na pol milijona, v Barceloni pa ra 150,960. Vlada bo v kratkem določila, da se grade po deželi ceste in železnice. nji dohodek je najmanjši izza leta 1911. BOMBE POKAJO NA KUBI Santa Clara, Kuba, 3. jan. — V hišah poslanca vladne koalicije Emilio San Pedro m mestnega občin, svetnika Antonio Corrtides so se razpočile bombe. Hiši sta bili zelo poškodovani, toda nikdo ni bil ranjen. USMRČENJE DVEH SICILJANCEV ADVERTISE m "GLAS NARODA* Caltanissetta, Sicilija, 3. jan. — Oblasti niso hotele pričeti Novega leta z umorom dveh morilcev, zato so odložile usmrčenje za nekaj dni. Toda naslednjega dne sta morala umreti obrnjena proti steni in sta dobila strele iz pušk v hrbet. Da sta bila ustreljena v hrbet, je odooilo sodišče za to, ker sta umorila jlve deklici, stari komaj dvanajst let. Iz Rima je prišlo 40 vojakov. ' Dvajset med njimi je streljalo na j Diego Mignemi, drugih dvajset pa na Francesco Calafato. I To je bila prva usmrtitev, ko J je bila pred šestimi meseci zopet . vpeljana smrtna kazen. (Kaj pa štirje slovenski mučen-ci, ki so bili ustreljeni v Trstu? Op. stavca). AMERIKANEC MORA UMRETI Belfast, Irska, 3. januarja. — Prizivno sodišče je zavrglo prošnjo Ainerikanea Ethvarda Cul-lensa za pomiloščenje za umor Turka Ahineta Musa. ('ullensov zagovornik bo predložil zadevo lord-ski zborniui, kar pomeni, da bo usmrčenje odloženo še za nekaj mesecev. Sedanje usmrčenje je bilo določeno na 14. januarja. Gandhi je pripravil vse, ako bo moral v ječo. — Veseli se, da bo živel na na državne stroške. Bombay, Indija, 3. januarja. Gandhi je objavil oglas na indijski narod, da naj bo pripravljen, ako je zopet treba pričeti s kampanjo nepokorščine do vlade. Pospravil je tudi vso svojo zalogo platna in kolovrat, kar bo vzel h seboj v ječo. Tudi odbor ipdijskega kongresa je objavil oklic na indijske trgovce, da naj opuste vsako trgovino s tujim blagom in da se h;, j ljudstvo, kollikor mogoče malo poslužuje vladnih železnic, po.š'-nih in drugih državnih uradov. Mahatma Gandhi je pozval eel indijski narod, da naj se drži strogo nepokorščine proti vladi, kar je isto kot vojna. Podkralj lord Willington je r^-kel. da bo kar najostrejše nastopil proti vsemi upornikom. — Ako grem v ječo, — je r«»-krl Gandhi, — mi bo v veliko zadoščenje, ker bom vedel, da bom živel na državne stroške. Xa je<"-o sem že navajen in bo najlepša priložnost za mirno premišljevanje, prejo in branje. Indijski trgovci pa se boje. d;i bo zaradi trgovskega bojkota trpela indijska trgovina, fib^nem. pa upajo, da bo še prišlo do kakega sporazuma. PRIPRAVE ZA RAZOROŽITVE-NO KONFERENCO. Berlin, Nemčija, 3. januarja. — Vlada je imenovala te dni osebnosti, ki bodo zastopale Nemčijo na svetovni razorožit veni konferenci. Uradna lista nemške delegacije sicer še ni bila objavljena, vendar pravijo, dobro obveščeni krogi, da jo bo vodil kancler Bruening, spremljala pa ga bosta vojni minister Groener in državni tajnik v. Buelow. Buelow bo prisostvoval otvoritveni seji ter prvim debatam konference. Stalni nemški delegaciji, ki bo prisostvovala konferenci ves Čas zasedanja, bo predsedoval Rudolf Nadohiv, nemški poslanik v An-gori. pripadali pa ji bodo nemški poslanik v Oslu v. Weissacker, bivši poslanik v Bukarešti v. Mu-tius, minister Guppert ter kot glavni tajnik šef oddelka za razorožitev ministrstva za zunanje zadeve Frohuien. Delegaciji bo dodeljena cela vrsta strokovnjakov vojnega. Zunanjega in gospodarskega ministrstva. - Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski 4nentik t Zdn-fenlh driavah. DR. DERCUM JE UNIČIL YSE ZAPISKE BOLNIKOV Philadelphia, Pa., 3. januarja« Sloviti zdravnik dr. Francis X. Dercum, ki je smatral molčečnost v svojem poklicu za največjo važnost in ki je umrl v aprilu preteklega leta. je v svoji oporoki določil, da morajo biti uničeni vsi zapiski o njegovih bolnikih. Dr. Dercum je tudi zdravil bivšega predsednika Woodrowa Wilson a. •Njegova vdova je izjavila, di je dr. Dercum popise bolezni svo« jih bolnikov smatral za sveto stvar, katere ne sme pogledati nikdo, niti kak zdravnik. Dr. Dercum je bil predsednik filozofičnega društva, katero jo ustanovil Benjamin Franklin. Umrl je nagle smrti, ko je otvo-» ril sejo 204-letnice društva. V svoji oporoki naroča, da mo, ra njegova žena uničiti vse zapiske o privatnih bolnikih, ker jo bil mnenja, da je bila to njegova osebna last in zanimanje in nikdo drugi ne sme o tem vedeti. Vse svoje premoženje je zapusti svoji ženi, zdravniške knjige pa zdravniškemu kolegiju v Phi-, lad el phi j i. ____, flT.Afi TVT A I?nH A f^ršT'- VJJLi-£jLk-J Ju^ illivl/ JljL Si __List slovenskih delavcev y Ameriki. | 75.000 j "OVA.* KAKO O.AT HEW YORK, MONDAY, JANUARY 4, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. B. A. Dopisi. FINSKA IN ZDRUŽENE DRŽAVE Finska, ki jt» i»na iii^holj naprednih evropskih držav, j« prt:led torkom in sredo, dne 22. in 23. decembra se jo pone-ferr&il v Cleveland. ().. rojak Kr. ^Brinšek. ki je tako nesrečno padel po stopnicah v klet. da si j<> poleg drugih poškodb tudi zlomil levo nogo. Prepeljan je bil v Mt. /Sinai bolnico, t — V mestecu Ottawi. 11!.. je na božični dan neki starec, ustrelil fei+ovenko, katarino Vidic. staro 32 let. Starec se je pisal Henry Boderman. atar 73 let, ki je tudi ^u-Ui sc^i končal življenje iz 'Sate oevi. Tragedija se je dogGdi- la. v drugem nadstropju Harrison hotela, katerega je upravljala pokojna Katarina, odkar je njen mož Jože Vidic prošlega junija umrl zadet od solneariee. Bo-derman je stanoval v hotelu krog seat let. Streljal je na Katarino iz ljubosumja. 'Pokojna zapušča dva nedorasla sinčka. Joseph G let. Anthony pa 3 leta star. — V soboto decembra zjutraj je po 5-mesečnem težkem trpljenju preminul v Milwaukee, Wis., rojak Frank Dobrota, star 52 let. Pokojni je bil oženjen in zapušča ženo v stari domovini. Tu zapušča dve sestri, Mrs. M. Skrener in Anžie, obe v JShebovganu, ter brata Josipa tu[ v Milwaukee, "GLAS NAHODA*' — Li*t •lovenakega naroda Chicago, 111. ♦ Prosim, priobčite par befeed iz našega milijonskega mesta Chi-eaga. Zimo imamo lepo, tako da se ljudje kar po parkih izprehajajo. l~pam, da bo še nekaj ča-sa ostalo tako lepo vreme, da bo tako prej konec zime in kpnec te preklicane depresije, ki smo je že vsi kiti. Naznanim, da sem dobila drugo pošiljat ev Slovensko-Ameri-kaiLskega Koledarja. Sedaj ga laliko rojaki dobo pri meni. Rada bi tudi pa i* besed napisala v odgovor Mr. Leo Mladič-a, predsednika Družbe sv. Mohorja, ki pravi, da se je ta družba ustanovila kot protiutež proti Samostojnemu podpornemu društvu '4Zarji'\ ki je bila ustanovljena leta 1020 oziroma 1921. To mu rada vrjaniem. ampak zakaj so jo ustanovili že zatem, ko je bila "Zarja" ustanovljena, tega pa ne pove po pravici. Odgovorim mu, da zato, ker ustanovitelji "Zarje" niso šli g. Kazi mi rja vprašat za zboroval no dvorano. To mu je bilo pa preveč, pa je hitro drugi mesce sklieal sejo in se je ustanovila družba sv. Mohorja. Jaz samo toliko povem, da so "Zarjo" ustanovili katoliški možje in žene in so še danes njeni člani. Ako je bil en svomodoiniselni član, to ni Ae eel o društvo. "Zarja" je bila ustanovljena na podlagi, da skrbi za telesni blagor svojih članov in članic; cerkev skrbi pa za dušni blagor svojih članov. Ne vem. kje so bili prej Zakrajšek in gospod Mladič in drugi, da se niso izmislili za ustanovitev družbe sv. Mohorja. kakor šele potem, ko je bilo društvo "Zarja" ustanovljeno. To so storili misleč, da bo potem "Zarja" propadla, pa so se zmotili, kajti društvo "Zarja" raste in procvita v žalost svojih nasprotnikov. Veselo novo leto želim \**em naročnikom in Petru Zjrajri. da bi še bolj kratkočasil svoje bralee s svojo kolono. Pozdravljeni! Kr. Lukanieh. zastopnica. Chicago, 111. Ivako izjrl«* • 1 f imajo velik uspeh j H • , " H !• 1 SS i i • ■ j I Prepričajte sel j g "'S a — aaBfflBseiaiiiiMiMiiMii^ Strašna smrt siromašne starke. Iz Subotice poročajo o tragični smrti 84-Ietue starke, vdove Čovičeve. Ko se je starka v soboto zvečer povrnila v svojo si-mašno izbico in si malo zakurila peč. se je vlegla na -svojo slam-njačo in zaspala. Xa nepojasnjen način se je vnela slamnjača in starka je s slauuijy,čo vred zgorela. Ivo so v drugi dan vlomili v njeno sobico, so starko našli napol zooglenelo. Ker se ogenj v sobici ni razširil, ostali stanovalci v hiši požara niso opazili. Silna zima v južni Srbiji. Sneg. ki je zapadel te dni. je onemogočil vsak promet med Skopi jem. Kičevom in Ohridom. Xa planinah Dubniku in Janji je dosegel sneg višino dveh metrov. Suežni zameti so ponekod visoki colo več metrov. Potniški vlak. ki je te dni zjutraj odšel iz Kičeva proti Skopi ju. se je moral na polovici proge ustaviti in vrniti. Slično je zadelo vlak iz Skopija, ki ni mogel preko 'Bukovca in se je moral ustaviti v Gostivaru. Tudi na progi Kičevo-Ohrid se j<* ustavil ves promet. Prav tako so snežni zameti onemogočili avtomobilski promet na cestah med Bitoljem, Ohridom, lvičevom in Skopljem. Snežni viharji in mraz so prisilili divje zveri, da so pribežale v bližino naselbin, kjer so raznim nezaščitenim kmetom povzročile že veliko škodo. V vasi Kilavi je medved usmrtil kmeta, ki je šel v hlev. da napoji živino. r^o se je vrnil iz hleva in hotel it'i zopet nazaj v hišo. se je izza vogala zagnal vanj medved i ji ga tako poškodoval. da je ostal na mestu mrtev. Kmet je klical ljudi na pomoč, toda sosedje, ki so bili vsi neuborožeiri, se niso upali priti iz hiš. Čreda volkov je napadla dva vojaka, ki sta «e vračala v Kiče-vo na dopust, in ju raztrgala. Pripeljala sta se s potniškim vlakom iz Skoplja do Bukovnika. Tanuse je vlak ustavil na postaji Gostiva r. vojaka pa sta sklenila, da odideta peš čez goro domov. Z velikimi napori sta prišla že tako daleč, tla jima j<- preostala pot le še dveh ali treh kilometrov do vasi. kjer sta nameravala prenočiti. Od tam sta hotela naslednje jutro oditi naprej proti domu. V prvem mraku pa ju je napadla čreda 15 volkov. Vojaka nista imela s seboj nikakega orožja razen bajonetov. (Vprav sta bila izmučena. sta se branila z vso hrabrostjo. Tbila sta tri volkove, nazadnje pa sta postala žrtev zv?-r-jadi. Kmetje v bližnji vasi so čuli klice obeh nesrečnikov in so prišli pred svoje hiše. toda nihče jima ni mogel prihiteti na pomoč, ker niso imeli orožja. Naslednjega dne so kmetje našli na kraju, kjer sta se vojaka borila proti zverinam, le še nekaj okrvavljenih cunj. kosti in tri ubite volkove. S-neg je bil vsenaokrog ves oškropljen s krvjo. 'Kmetje so zbrali ostanke obeh vojakov in jih pokopali na vaškem pokopališču. Tudi v gozdovih v okolici sa* mo&tana Sv. Preeiste, so volkovi prizadeli veliko škodo. Ponoči so se pojavili tudi v bližnji vasi Ma-nastir Dolenci. Kmetje imajo veliko škodo, ker so jim volko\;i poklali večje število ovac in živine. V teh gozdovih so se opjavile tudi črede divjih svinj. V Kičevu je sneg dosegel višino enega metra. Prebivalstvo mesta je v nevarnosti, da ostane brez živil, ki. jih je dobivalo iz Skoplja, Ohrida in Bitolja. Peter Zgaga Opuščen je najboljši rudnik srebra. JSrebruica. južno Zvornica v dolini reke Drine je liila že oil nekdaj znana kot središče okraja. ki je bogato obdarjen z vsemi mogočimi rudami. Že v časih starih »Rimljanov so tu kopali srebrno rud«) in pridobivali poleg srebra tudi še razne druge kovine, zlasti pa svinec. Tudi v srednjem veku so se bosanski in srbski kralji. pozneje pa tudi Turki zalagali s srebrom iz srebrniških rudnikov. Ker pa se je potem srebrna ruda kolikortoliko "skrila" in hi bilo treba boljših sredstev za izkoriščanje rudnika, kakršnih pa tedaj ni bilo. se je rudnik opustil, ali pa samo tu pa tam izkoriščal, tako samo za poizkušnjo. V najnovejših časih pa so se začeli zanimati zanj inozemei in je kone-no velika ameriška tvrdka "American Smalting and Refining Co." sklenila tridesetletno pogodbo za izkoriščanje rudnikov, pri čemer je šlo predvsem za dobivanje Kvinea in cinka. Srcbrnici so se tako obetali najlepši časi. Ameriška družba je pričela s s polno paro. V kratkem času je bilo pripravljeno vse za direktno izkoriščanje rudnikov. Po druž-binem načrtu bi se bila morala tudi začeli graditi industrijska že lezniea od Srebinice do Ivovilja-če. Družba bi bila gotovo imela prav lope dohodke in bi se ji bila vložena glavnica kar najbolj« obrestovala. Poleg svinca in cinka bi bila dobivala tudi srebr-lio rudo. ki je precej izdatna, ker so poizkusi dokazali, da daje tona rude nad štiri sto gramov čistega srebra. Ko pa je bHo že vse tako lepo urejeno, da bi bilo podjetje moglo začeti s pravim delom v ruduikilh, pa je nenadoma prišel preobrat, ki j" kar čez noč lita vil vsa dela in zelo po tri vso Srebrnieo in njeno okolico, ki sta od obsežnega rudniškega obrata pričakovali vseMranskih koristi. Pred kratkim se je razglasil", da ameriška družba zaradi splošne finančne in gospodarske krize ustavi vsa rudarska- dela. Družba je imela veike izgube v Afriki, kjer je imela v tamošnjih rudnikih vložene velike glavnice, po-poleg tega pa je tudi njo pritisnila. velika -sedanja splošna li-lianena kriza, ki se njene posledice posebno močno občutijo v Ameriki in je bila tako priiuorana odpovedati tridesetletno pogodbo. Srebreniški rudniki bodo tako vkljub svojim bogatim zalogam srebra, svinca in cinka zopet o-pustili. ker zlasti v setlaujih ea-S'ili pai" ni nikogar, ki bi mogel ali hotel dati na razpolago potrebna denarna sredstva, da bi se nadaljevalo delo ameriške družbe, da-si so prve težave za obnovitev rudnikov že »premagane in bi se takorekoč že takoj moglo za-eeti z izkoriščanjem njihovega pud-zemskega bogastva. In je res čudilo. da med nami .samimi, tudi če bi bila sredstva, ni zadosti ume-vanja za taka podjetja. DEMON&ERACUE V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, Madžarska, januarja. — Velike množice ljudstva so hotele ob dunavski obali demonstrirati proti vladi, ki noče dati sredstev za podporo ueza-poselnim delavcem. V A B I L O na VESELICO ki jo prirede članice Kluba. " 99 v SOBOTO, 9. JANUARJA v Fleinerjevi dvorani, 163$. N. Halstead St., Chicago Začetek -ob pol osmih zvečer. IGRAL BO JOHN KOČEVARJEV ORKESTER NA RAZPOLAGO BODO RAZNE STAROKRAJSKE DOBROTE Vstopnice v predprodaji 35c; pri vratih 50c. Za oUOca poset 's* priporoča — "BLED" John Filipie, ki prodaja v Clevelandu, U., l(Ht> East Tli. St., okusno svinjino (prekaljeno mesu in klobase po petindvajset eentov funt. kar ni niti v časih depresije posebno velik denar), mi je voščil srečno novo leto ter mi poslal majhno šunko, majhen svinjski jezičvk ter .svoj koledar. Roba je bila prav okusna, toda kot rečeno, zaklal je iiiijmanše-jra prašiča. V pismu, ki je bilo pošiljat v i priloženo, pravi — Za začetek novega leta Ti ]>ošiljam nekaj malega, da boš videl. da imamo v Clevelandu tudi majhne, ne snuio velike prašiče. Ko sem jedel kopirna, .s katerim so m«? obdarovali Pakiževi v Willard. Wis. in prigrrizoval Fili-pičeve klobase, sem bil zaverovan v Jazbece v stenski koledar, ki mi ga je poslal prijatelj Jurkas iz Clevclanda. Sala m tu t. tako zapeljivih deklet kot je ua Jazbečevem koledarju. je malo na svetu. \i čuda. če je mesar v čolo za-žagal in če mu je pes požrl klobase. — Zdaj ko sem si dala ostri T-j lase. ne moreš več trditi, da sem kakor stara baba. — je rekla ž"-nica. ) — Ne, zdaj si kakor star d»-i dec. Iz Clevclanda mi piše Martiu-ek : — Trosiui te. svetuj mi. kaj na i storim. Oilkar pišeš romane v svojem listu, moja žena uo«V več ])osode pomivati. Alagari. da bi gorelo, ne vstane prej oil mize. dokler do .kouea ne prečita. Smiliš xe mi. dragi Martinček. Dosedaj je bil v listu samo en roman. zauaprej pa pravijo, da bosta pa dva. Smiliš se mi. ker bo imela žeua s »'-itunjein toliko dela. da bo tudi tebe zanemarila, ne samo posode. V kaznilnici v Le« ven wort h u so imeli kazneuci kotel in >o ponori kuhali ž«;aujr. T«» ni uir* čuduc^ti. če m- pomisli. koliko izvedencev je v Lca- venworthu znjjrtili. V ucAvvorškein zverinjaku je zdivjal star slon. iu časopisjt* j«-priobčilo o njem dolj^e kolone. Ako kak človek zdivja, časopisje niti ne omeni. To je današnji dau pač nekaj vsakdanjega. Xa novoletni dan ji* telifoniral rojak zdravniku: — Pridite takoj, gospod doktor. \sa soba je polua možičkov. kač. kuščarjev in belih miši. L\'a stoti-soče jih je. Pridite takoj k mojemu prijatelju. — Kaj pa j«' ž njim — vpraša zdravnik. — Sani ne vem. kaj je ž njirn. Pravi, da ni v sobi nobeuega mo-žička. uobenega kuščarja in nobene bele miši. Jaz pa povem, da so. ker jih razločno vidim. Takoj pridite, gospod doktor in mu pomagajte. tXekaj mu je odpovedalo: ali mu je vid. ali mu je pamet. * * Časi so se izprenienili. Pred leti so mlada dekleta za-rdevala. če jih je bilo sram. Dandanes jih je pa sram. če morajo zardeti. lioiube. same bombe vsepovsod. V Easton, Pa., sta dve eksplodirali. in precej italijanskih konzulov v Ameriki je dobilo bombo za novoletno darilo. Japonski letalci mečejo bombe na kitajske vlake; v Južni Ameriki pokajo bombe. Križ boji. kam bo prišel svet? Najhujša in največja bomba je bila pa poslana v Ameriko iz Finske ter je eksplodirala ba5 pred vrati glavnega stana AntisaIonske Li«?e. | ~ »Gla» Naroda" * 1 ■« iii ■ ovnad and PuMMbed bj ibourac mmiimNo COMTANX CA Oofporattoo). fMDk llw, PrMftdw* L. Benedlk, Trm*. Plut oC bwtaMH o! the corporation and- addranca. of abonra olflcara: t»a W. lltk Hwrt, Borough of Mmnhmltan,_New York City. N. I. "QUI NARODA-(Volea «i tka ia«»l«) Haued Brer; Day Except Saddayi and Holidays ■a oek> leto velja llet aa Ameriko« Za New Todc sa celo leto 17.00 Sn Kanado...................,..,..,«U»0 Za pol leta ___$3.50 la pol leta--------$3.00 Ze inosematro sa celo leto_______.$7.00 ja Četrt leta------------Al^O 2Sa pol leta____________________$3.80 ______Subscript!oai Yearly $<.00.__ AdrerUaement on Acreement. XMae Maroda* Maja mM dan tomna nedelj In peaaalkor. Popil bree podpLsa In oeebnoeU m ne prlotočujejo. Denar naj te bla-pmU poiiljntl po Money Order. Pri apremembJ kraja naročnikov, proalmo. da aa nam tudi prejtaje blvalliče naznani, da hitreje najde- naalovnlka. "OUi NAJtODA-, tla W. llth Street, Nem York. N T. Telephone: CHelsea 3—3S7S 1' » R JL J * - ' ■Hf OL AS NARODA" ----- .---——.- ' ij~KRATKA DNEVNA ZGODBA | Qj m^Jf^^J-- — "=______ __£_"•__ _______________ r ' T ^ -----'- ...... j-. ^ ■ NBWr YORK, MONDAY, JANUARY 4, 1032- TH£ LARGEST SLOVSM& DAI&Y in U. & K RUDOLF KRESAL: Nekega dne bo šel. Nihče ne bo vedel kam. Morda ga bodo zaprli. Ali pa b^ v svojem zadnjem obupu naiel c';veka, ki mu bo dal toliko, da bo mogei iti daleč, zelo daleč. Neprenehoma sanja o širokem svetu. O tujem svetu, kjer bi ga nihče ne peznal — in. kjer bi se cn z nikomur več ne h-tel spoznati. Utrujen je videti in zelo zamišljen, vase zaprt, ves priklenjen na sebe. — Svet. v katerem živi, mu je težka, neznosna ječa. Da — ^atj se je nemara nekaj časa s smehljajem selil iz ječe v ječo. Kadarkoli je ugledal pred seboj spet vrata, o katerih je vedel, da ima'.- line. vselej je v čudnem pričakovanju vztrepetal. Mislil je: — Zraven mene sta dva stražnika. Eden je na levi. drugi na desni Pred menoj clklepa jetniš-niAni ključar vrata. Še nekaj sekund. Celica je odprta. Vstopi je. In ko je stal dva koraka, dva velika koraka od vrat. cbrnjen preti železnemu križu v clfnu, se je nasmehnil. Prisluhnil je — posluš3l: Vrata ikripljejo. Opojna godba, ki me bo zazibala v mir. V mir. — Med te zidave. Mesoci bedo tekli. Nič ne bom štel. O, tudi dni ne bcm štel. Kako bi štel mesece. — KTu5 režija Tako počasi, previdno zaklepa ječar vrata. — Da. da, gosta še ne pozna. Ti kole jc zdaj pa zdaj poslavljal "d sveta. Saj mu časih ne bi bilo treba, časih tudi ni hotel, ali pomagati si ni mogel. In. mir. ti-sti čudoviti mir med štirimi zidovi. kjer na solih t k h presodi človek p vsem nedolžen, mesece in mc.^cre svojega življenja, tisti mir Jc bil njemu kdaj pa kdaj tako petreben, njemu, ki med ljudmi nI mogel napraviti dveh lepih, brez grenke mh'i storjenih korakov. Imel je veliko znancev. Le redkokdaj so ga pričakovali. Tuj jim je bil. In eni od njega tako neskončno daleč in prazni, vsi predani le svojemu, samo svojemu življenju. Pa vkljub vsemu, njegova prva pot, ko je prišel spet na svetlo, je bila pot v kavarno. Veselo je pozdravil. s svoiim poštenim in zmerom bolestnim smehljajem v trenutkih zopetnega svidenja, vse o-Kvojil. Nekaj ur je bilo vse dobro, 'zpraševali ro ga to in ono. Sprva Je živo. veselo odgovarjal. Potem pa so njegovi g»;von bili vse krajši. Kmalu Je bil i pet v svetu — :ncd ljudmi. Po nekaj dneh ni ni- PRIJATELJ (Iz cikla "Andrej") kogar več iskal, k nikomur več prisedel. — Bilo jim je ustreženo. Motil jih je. Njegove misli so bile kakor vroč, raztopljen svinec, ki jc padal v duše in jim obtičal prav na dnu. Sicer pa je že njim bilo res težko. Težko ga je bilo razumeti. Misli so ga neprenehoma prehitevale, se mu razčlenjale kakor ulice v neslutene svetove, privide — in čim dalj je gcycril, tem bolj se je zapletal, tem bolj je bil nejasen. Nihče ga ni več poslušal. To je kmalu opazi!. Obšla ga je čudna, onemogla nasajenost. Besno je še temu ali onemu ugovarjal. — Konec je bilo: zmerjanje. On pa je dobre vedel, kaj je hotel povedati. V?ndar misel, t:sV»a človeka tako zavajajoča zavest, da je njegov ,zraz pravilen, ga je venomer. ubijala pred znanci, pred ljudmi. In ljudje, tisti vsakdanji, za v s? življenje top', ljudje, so se mu grohotali. mu skušali vzeti vsako misel, ki je v svoji prekipevajoči notranjosti ni mogel izran.ti pike. Bil um je vse — le ne človek s svojim svetem. O njem so mufili vsi slabo. Res. da so bile Izjeme. In veliko krivde je v njem. da ao gledali postrani. Zakaj vklujb tistim izjemam, ki so ga imele rade in ga pestran in dobro cenilc—ni maral prav nikogar. — Vse je odbil cd .^cbe kakor slab igralec biljardne krcglc. Zato bo k-pega dne spet odšel. Morda bo odšel v snegu ali dežju, v nebo ne bo pogledal. Gledal bo le vase, samo vase, in sledil tistemu svojemu strahotnemu klicu, ki {jra vrže kdaj v p polnoma nov svet. Vel ko ic ljudi, ki mu bodo žele- [ li: — Srečno pot! — Vrni se! On bo le po kimal. In če se mu bo zdelo, zc bo ustavil, eke veku krepko stisnil reko, se nasmejal in šel,1 šel skoro brez besede, morda celo brez pozdrava. I Prav ima. Taki: prav ima. Saj res ni nikjer zapisano, da bi' moral človek, kadar govori s človekom. prav vse glasno izreči. Ni: treba zabijati vsake vejice kakor žeblja v steno, ne udariti cb mizo vsake pike. — Saj kadar je on sam s človekom, in da se slednji do njega le malo potrudi, tedaj je čudovito sproščen. Veliko je treba preslišati veliko sproti pozabiti, ne-' prenehoma luščiti človekove glasno izgovorjene misli, da je svet lep In človek dob"r, živo. toplo srce. Vsaka Andrejeva misel je svet zase. Kako se razplamen:, če ga človek mimo posluša, da se vžlvi vanj, da nu ne sega v besedo kakor v živo drobovje. In čez nekaj časa se mu vtisne v spomin čudovito jasna slika njegovega hotenja. Misel pa, da bo nekega dne zapustil Ljubljano, mu ne da miru. Zadnje dni hodi pogosto na kolodvor. S peronsko karto .v roki gre s krepkim, kar premočnim korakom mimo vratarja. Na tračnicah stoji ekspresni vlak. "Muenchen-Berlin". Andrej se vstopi pred vlak. Stroj sopiha. Zdaj-zdaj bo prometnik dal odhodn. signal. Ljudje zro Andrea skono z zavistjo. Blagor njemu, ki se more lešiti, ki bo kmalu v drvečem vlaku na poLi v tujino, v silno, veliko tujino. Ali Andrej se ne gane. Nepremično zre predse. V vlak, v stroj, v dim. v luči. ki gore kakor sveče. Ah, da, Andreju gore kakor sveče. Začuje 3C oster pisk. Prometnik je pogledal na uro in dal cdhodni signal. Zdolž viaka piskajo zvižgalke sprevodnikov. — Še nekaj sekund. Iz poštnega voza gleda sprevodnik, če je vse v redu; nato zatrobi z rogom. Vlak se je zgenil. Verige so se zvenče napele. Lokomotiva jc zažvižgala. O, kako ic jc zgenil Andrej. S kakšnimi koraki je spet zapustil postajo. S trd mi. upornimi koraki je kremi v kavi.no in sedel mrk in obupan. a vendar s svojim molkom vsem i\n \scm kljubujoč, k svoji m*zi. — — Sam, zmerom sajn. Potekle jc pol ure. . Pred Andrejem se je nekdo u-stavil. Smehlja se mu. In ta nasmeh je srečen, tako srečen, in zdi se. kal;or bi govoril: — Vendar! Ona je. Irmina. Andrej se je zgenil. kakor da mu je neprijetno. Pogledal je iznad dnevnika. Ali ona se mu je tako srečno smehljala, da je v nje- | govih mrkih očeh za en trenutek' zagorel svetel ogenj. Odložil je list in ji pomagal odložiti plašč. Tudi. on se je i.asmehnil. Ustnice pa je' takoj stisnil in se je jezn? po glob 1 v časopis. Ali ga je motiia? Irmina? Tudi iz njenih ustnic je izgi- ( nil nasmeh. Sklonila je glavo nad skodelico črne kave in se zastrme-! naglim zgibom roke, skodelico nesla. k ustom. Trepetale so ji. Potem ga je vprašala, kaj mu je. Nič. Zmig z rameni. Lasje so ji padli na ček), na senci, bela lica so ji pokrili dolgi, temni kodri. Čez eno uro jo je spremil do vrat in z naglimi koraki cdšel domov. Zmerom je bil tak. — Obsojen na tisti klic v sebi, ki ga je nene-homa spravljal na rob njegovih dni: — Stran cdtod! Stran odtod! Morda se zato ni hotel z nobenim človekom zvezati. Irmino jc ljub.il. Časih se mu je zazdelo, da je ne ijubi. V resnici pa jo je ljubil — le da je vso svojo ljubezen skril, kdaj pa kdaj v sebi poteptal zaradi tistega neprestanega stra-J hotnega pričakovanja: — Zdaj, zdaj pojdem! — Jutri! j — Pojutrišnjem! — Le kam? —i Kam? Irmina že nekaj dni izprašujc: — Kje je Andrej? Nihče ne ve. Že štiri dni ga ni nihče videl. Morda je zoprt. — i Ne! Ne! — On ne more biti zaprt! -- Odšel je. Nihče ne ve — kam. j Tiho. brez hrupa se je odločil, i Morda se vrne sp-mladi, ali pa i kdaj pozno, pozno poleti. Morda čer? leta.... Morda nikoli več. Le Irmiua ve. da se bc vrnil. — Prav tak kakršen je: Človek brez miru. ŽENI STA ZAMENJALA Ameriška inženjerja Jack Sweenson in R. Bertrand sta na tihem zamenjala svoji ženi. da bi poskusila. kakšno izpremembo prinese to v njuno življenje. Sklenila sta zamenjati ženi samo za lete- dni, potem naj bi pa šlo zopet po starem.! Sweenson je milijonar, Bertrand! je pa vod.l njegovo tovarno. Ber-1 trand je doma iz Švedske, kamor! se je bil pred leti napotil in se zaljubil v hčerko nekega trgovca.' Čeprav je bil Sweenson hud sov-. ražnik žensk, mu je dovolil oženi- , ti ss. In morda mu je baš to dalo, povod, da je začel tudi sam razmišljati o ženitvL Kmalu se je seznanil z dražestno Američanko in sc oženil. Toda že čez nekaj tednqy. je spernal, da z izbiro žene ni imel sreče. Mož je strasten športnik, po-' sebno navduveno je gojil zimski sport .njegova žena pa o športu ni hetela ničesar slišati. Svoje križe in težave je poto- j žil Bertraatiu in izkazale se jc. da je Bertrandova žena navdušena i športnica, on sani pa raje sedi do-s ma in pesluša radio. Skratka, ime-j la sta ženi. ki z njima nista bila ' zadovoljna in začela sta razmišljati, kako bi si pomagala iz zagate. In Bertrand je predlagal Swccn-sonu, naj vzame njegovo ženo, ker sta oba navdušena športnika, on pa rad sedi doma in zato je S ween - j sonova žena kot nalašč zanj. Na- j pisala sla pogedbo. ženi sta bili tudi zadovoljni in zamenjava se je izvršila skrivaj. Toda komaj je minilo mesec dni, že je Sweensono-va speznaia. da je njen. mož boljši od Bertranda. Ker se pa mož ni hotel vrniti k nji. se je zatekla k sodišču. Sweenso.i je bil obsojen na tri mesece. Bertrand pa na dva. in ko cdsedita kazen, bosta lahko zahtevala ločitev in se znova oženila. Taki poskusi v zakonskem življenju torej tud^ po ameriškem zakonu niso dovoljeni. la v črno tekočino. Pptem pa je z Odpravi bolečine Ne trpite revmatičnih bolečin in bolezni. Nabavite si .steklenico liniment*! PAIN-EXPELLER POVIŠANJE: ITALIJANSKEGA DRŽAVNEGA PRORAČUNA Xa svoji pitslednji seji j«* itali-J jjin.sk i luinLvtrslii svet razprav-1 Ijal med drugim tudi <> državnem proračunu za poslovno dobo 19-12 in l!>:».'». Proračun za vojno mini-... strstvo s«* jc znižal za 5 milijonov lir; 7.200.000 lir. so določili za u-reditev vojnih pokopališč. Proračun za vojno mornarico so zvišali za tri milijone, proračun za I vojno letalstvo pa za - milijona, j A" proračunu prometnega mini-| s t rs t vsi >o določili za prihodnji-poslovno leto iUJ milijuov novih ; subvencij pomorskim paroplov-uiiti družbam. Proračun korpora-1 cijske«*!! ministrstva s«' jc zvišal i za !> in pol milijonu lir, izdatki ' i prosvrtm*«ra ministrstva se bodo povečali za *21.'l. pravosodnega ministrstva pa za okrog 'KUJ milijonov lir. Proračuni za ostala ministrstva .s«i ostali ver ali manj nespremenjeni. Potemtakem >.<• v iui seji min. sveta sprejeli državni proračuni, ki so se povečali /.;i prihodnjo poslovno d«»bo y.n okrojr -T/.ilalii uradna ajreneija "Štefani", sicer naglašajo, da so pri sestavljanju proračuna sledili na vseli straneh, kar >r je dalo. kljub temu pa znaša povišek celotnejra proračuna okro« ~> odstotkov. Kakor pa so ostali na eni strani v ministrstvih za vojsko, mornarico in letalstvo proračuni povprečno enaki kakor lansko leto. so se prosvetnem ministrstvu, pod če-«ra-r kompetenco spadajo jrinotni izdatki za vojaško izobrazbo, srednješolcev in visokošoleev. toliko bolj povečali. Medlem je državna zakladnica izdala izkaz o državnih dohodkih, in^ izdatkih v prvih petih mese-eih tekočejra proračunskega leta. to je od julija do novembra. Državna bilanca izkazuje v tej dobi 14<>7 milijonov lir primanjkljaja. Javni doljr je ostril tolikšen kakor pred mesecem dni in je znašal Ml .911."» milijonov, obtok bankovcev pa se je za malenkost zmanjšal in je koncem novembra Zli a šKK VICE—Jugoslav Bureau ZNATNO OMEJEVANJE PRJSELJ EVANJA SLO VENSKO-AMERIK ANSKI KOLEDAR — L. 1932= 150 strani POVEŠ ri: Koliko zemlje potrebuje človek, Kena-Kena, Opal, Baklanov, Neznanec, Napadi mravelj. POUČNI ČLANKI: Kako bo reformiran Koledar, Izrabljanje solnčne toplote, Vizija bodoče vojne, Poganski in krščanski talisman, Čudeži indijskih fakirjev, Grafologija, Petiletka, Angleška svetovna moč, Kako je treba spati, Smrtonosni zvočni valovi, Kukluksklan, Simbolika rok, Elizejska palača, Prebivalstvo Jugoslavije. OPISI: Božja pota, Življenje v širnem gozdu v okolici Snežnika, 2000 let pred Kolumbom, Raj na koncu sveta, Moji doživljaji v Hampshire, Dvajsetletnica potopa **Ti-tanica", Osvobojen je Maribora, Dvanajst človeških tipov. Department of State je ravnokar objavil podatke o raznih priseljeniških kvotah, kot izdanih do 30. septembra. Poročilo kaže, da vlada nadaljuje sveje prizadeva- j nje, da se priseljevanje omeji skoraj na nič. In to z ozirom na sedanjo gospodarsko krizo. To dra-i stično omejevanje se ne vrši na j podlagi kakega novega zakona, marveč le p:tom najstrožje interpretacije one določbe splošnega priseljeniškega zakona, ki prepoveduje vstop onim. ki utegnejo past", na breme javne dobrcdelnosti — • likely to become public charge i. ;Na tej podlagi sc lahko zabranj prihod celo ženam in otrokom ameriških državljanov, ki drugače n.ti ne spadajo pod kvoto. Bilo je mnogo slučajev, ko je ameriški konzul našel, da mož cziroma oče v Zdr. Državah, ameriški državljan, jc bil brez dela ali brez zadostnih sredstev, in je .?ato odložil izdan je iz-venkvetne priseljeniške vize ženi oziroma otrokom do "boljših časov" ,ko bi njihov vzdrževatelj v boljšem gospodahskem položaju. To se je zlast- zgodilo v slučaju o-trok ameriških državljanov čez 16 let, ki bi utegnili priti sem na delo. Še bolj strogo je to, kar se tiče inozemcev, podvrženih kvoti. O d 1. julija do 30. septembra 1931 le 3722 kvotnih inozemcev je vzado-stilo vsein zahtevam konzulov in od teh 2298 je bilo vpravičenili do prednosti v kvoti. Po zakonu se vsak mesec sme izdajati 10CP letne kvote, torej v treh mesecih lahko trideset odstotkov kvote bi bilo izčrpano, kar znaša vsega skupaj 46.114 priseljeniških viz. Ali v treh mesecih le 8% oa kvote se je izčrpalo. Od skupne letne kvote od 153,851 je bilo 1. oktobra še 149,498 priseljeniških viz na razpolago. Angleško ima največjo kvoto: — 65.721, ali v treh mesecih se je izdalo le 799 viz. V Nemčiji se je iz- dobrega i—-—■—i L. čtiva | Raz".e. t S ppstnino SAMO Ki A J ^ J 50c članki [ razZterft4i» I SL0VEN1C PUBLISHING Company VV. * —•» II 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N Y. Q ( l H A ' KNJIGARNI 'GLAS NARODA' I. II KOLEDAR LAHKO DOBITE TUDI PRI NASlH ZASTOPNIKIH " V ^JJ^oTcu"" I |g!L —----—=gjj==E=^LOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR — L. 19S2 1 CENA BR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo dalo 662 viz. v Italiji manj kot 500 in na račun jugoslovanske kvote se jc v treh mesecih izdale le 45 viz. dasi bi konzul", lahko izdali v teh treh mesecih 252 viz. Od omenjenih 45 viz je bilo izdanih 45 enim. ki so bil', vpravičeni do prednosti, in 8 onim brez predn:sti. Dejanski Imamo sedaj več izseljevanja kot priseljevanja. Ako všteje-jiio priseljence izven kvote in v kvoti, v treh mesecih do konca stp-tembra jc bilo pripuščenih 12.2BI priseljencev. Istočasno pa je odšlo iz Združen h Držav 25.702 inozem-crv. Te zadnje števil: ne vključuje enih, ki so začasno odšli v stari Jjraj s "permitom". Zanimivo je. kako se jc preokie-nil priseljeniški po."-čaj glede Mehike. V teh treh mesecih je odšlo 6887 Mehikancev iz Združenih Držav. prišlo pa le 433. Vsi ameriški konzuli se ravnajo po istem pravilu, ali navsezadnje je prepuščeno njihovi razs:dbi. dali dotični priseljenec oziroma njegov sorodnik v Ameriki ima zadosti sredstev, in za to ne more se reči. kaj in koliko zadostuje v tem ali onem slučaju. Vsak slučaj se sodi po svoji vrednosti. Priseljenci, ki so upravičeni do prednosti v kvoti — namreč starši ameriških državljanov, soprogi a-meriških državljank, žena in otroci zakonito pripuščenih inczemcev in poljedelci — m_rajo predložit: ameriškemu konzulu zadostne dokaze. da je za njih popolnoma preskrbljeno, ako pridejo v Združene Države. Ni določenih zahtevkov glede toga, koliko denarja priseljenec ima. Niti ni mikakih določenih zatev-kov glede dokazov, ki naj se predložijo konzulu. V splošnem pa so lahko reče, da takczvani "affidavits ot support" imajo vrednost le tedaj, ako so v spremstvu zaprisežene izjave s strani delodajalca, da dotični sorodnik v A.meriki. h komur prihajajo ti priseljenci, je stalno zaposlen, in ako izjave glede premoženja in prihrankov so podprte od primerne izjave s strani banke ali druge ustanove. Poljedelci, ki bi hoteli priti v Združene Države s pravico prednosti, bi le s težka dandanes dobi7i vize, ra-zun ako imajo zadosti denarja za nakup farme. (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo OBLETNICA SMRTI MATH HRIBAR, umrlega 4. januarja 193L v starosti 5 let In 7 mesecev. Oh, preljubi moj Matko! Kako žalostni so dnevi, ko Te nI več med nami! Kolikokrat ši sedel v mojem naročju, kako lepo si molil in prepeval! Šel si v nebesa k angeljčkom, mene si pa zapustil tukaj. Prej ne bom potolaiena, dokler ne le-em poleg Tebe v hladni grob. FRANCES HRIBAR, stara mati. hfield Springs. N. "GLAS NARODA' NEW YORK, MONDAY, JANUARY 4, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A Pomladni Sen IgfgfiJBfafBJBfBfBJ? ROMAN IZ ŽmJBN JA. 2fifiHHfiBIBBF j Za Glas Naroda priredil V. H. | 4«) (Nadaljevanje.) Zopet poteče nekaj dni; Lužo je postal boljši. Xa svojo strežnico se je privadil, kajti Marija je bila nad vse dobra ž njim. Veselo so mu vedno zažarele oei. ako jo je zagledal pri postelji, kadar se je zbudil in ni snuela proe od njega. Marija pa je tudi znala privaditi se na njegove otroške navade. — ž njim se je igrala, mu je vedno kaj pripovedovala, kar je posebno rad poslušal. Wolf je to vse opazoval z bolestnim veseljem. Vedno je moral nftsliti na svojega drugega otroka, katerega ni poznal. Bil je mrtev in njegova Marija mati otrokova! Dr. Konerlius pa še ni bil zadovoljen z Lazotom; bil je še vedno preslab. To ]>ove Mariji, ki ga s .strahom pogleda. — O. dragi doktor, rešite otroka! Saj smo ga že tako daleč pripeljali — Začuden jo zdravnik pogleda. — Veliko zanimanje imate do njega, sami sebe pa zanemarjate. — pravi dr. Kornelius počasi ter ji pozvedujoče pogleda v obraz. — Najrajši bi vas poslal v posteljo in dobil drugo strežnico, tako slabo izgledate. Sam pred seboj se'zaradi tega ne morem opravičiti. (*u**pa Omanoya mi ne bi nikdar odpustila, ako bi vi zboleli. — Kdo vpraša po meni! — Jaz ostanem, doktor, — odvrne odločno. — Kaj je.' — vpraša Wolf, ko pristopi bliže in jih je slišal, kako razgreto sta govorila. — llavno sedaj sem izprevidel, go«pod%stotnik, da sestra Kon-Hielo ni več spodobno za postrežbd. — pravi mladi zdravnik. — (iospod doktor, sama najboljše vem, kaj smem sama sebi zaupati. — pravi Marija vsa razvneta. Pri trni pa s«» nj«-ne oci srečajo v. Wolfovimi. ki so bile plaho vprt»' v njo. Marija pa mu pomirljivo prikima. Zdravnik je opazil le poglede. Videl je nežni izraz, njenega obličja, ko je govorila z Wolfoni. in globoka žalorit ga obide, kakor tudi tiha jeza. Tako zelo mu j«* bilo dekle pri srcu. da bi jo varoval prnl vsakim ostrini prepihom, se se ro vrata in v sobo pride Gabrijela v elegantni spalni obleki; bila je sicer še nekoliko bleda, toda drugače je imela zdravo liee. — Dobro jutro, gospod doktor. — pravi. — čudite se, da sem že pokonci; pa hotela sem vas presenetiti. Zdaj mi je popolnoma dobro in se zopet lahko posvetim otroku. — To je prav. milostjiva gospa: nadomestite sestro Konsnelo. ki potrebuje miru in raizvedrila — odgovori zdravnik. Gabrijela pazno pogleda 'Marijo in potrdi zdravnikovo mnenje. — Imate prav. gospod doktor; Lazo pa je sedaj tudi izven nevarnosti. — Xe, še ni. — pripomni Marija. Ostro pogleda Gabrijela Marijo. Xa vsak način hoče še ostati, to je bilo jasno. — hotela je biti skupaj z Wolfoni. — ne. to ne kine več biti. — mora proč! Oba sta za časa njene bolezni imela •lovolj časa pogovarjati se. Mogoče sta se zopet zbližala : kdo ve. kaj se je vse med njima zgodilo. Vse to gre naglo kot blisk skozi Oabrijelino glavo. — Ako pa gospod doktor meni. da se lahko odpočijete? — pravi Gabrijela. — Na noben način ne trpini, draga sestra, da se šv dalej žrtvujete. Dovolj močno se počutim, da morem sama prevzeti oskrbo svojega otroka. Nekaj dni se morate varovati; zelo ste utrujeni in izmučeni. Ako pa mislite, gospod doktor, da je poleg mene potrebna še kaka strežnica, potem za to skrbite. Saj sami boljše Veste kot jaz. Vse to je prišlo tako ginljivo in ljubuznjivo iz njenih ust. da ji nikdo ni mogel ugovarjati. Videla je. kako bolestno so delovale žile na Marijinem obrazu, kako Ki je Wolf grizel ustnice in v polni meri je okušala svoje zmagoslavje. Celo v njeni navzočnosti se morata posloviti. Morata biti kaznovana. l*rav gotovo ga je ta ose-OH z nedolžnim obrazom zopet ujela v svoje mreže in ga je s svojo pretkanostjo mogoče tako zmedla, da je v stanu zaradi nje zapustiti ženo in otroka. — Zdaj vidite, ^»stra. da je gospa pi. Wolf istega mnenja, kot jaz. Tedaj v dveh urah pridem po vas. l*rej moram še govoriti s sestro Ano. ki je včeraj prišla od profesorja Turka. — pravi dr. Kornelius prijazno. — V resnici se bojim za vas. Saj se komaj držite pokonci. Zadnje tedne ste tudi bili preveč napreženi. Tako ne *me iti dalje, če si nm-eni sam očitati krivice proti vam. Hodite tedaj pametni. N* resnici so se Mariji noge .šibile; tako slaba je bila. Toda vzrok temu ni bila toliko telesna slabost kot mjsel. da bo morala zapustiti ljubljenega moža hi otroka, katerega je tako vzljubila. Vendar pa se sili smejati. — Dobro je doktor, pokorna bom in bom pripravljena. Dr. Konerlius se poslovi in gre z Wolfoni. ki je tudi moral v službo, pa je hotel omogočiti, da se še enkrat vidi 'Z Marijo, pred-no zapusti hišo. Med potoni pravi z malim očitkom Wolf: — Lazo bo svojo postrežnieo zelo pogrešal. Tako ljubeznjiva j** bila proti njemu! Tudi mi imamo nežno sestro zelo radi. — Zaradi vaw. gosjHxl stotnik, sem pregovoril Konsuelo, da je stregla vašem uotroku. Ako bi bil kdo drugi bolan, bi jo varoval in poalal kako drugo sestro. Kavno vi in pa Lazo sta lahko popolnoma mirna, kajti sestra Konsuelo je zelo dobra strežnica, pravi biser; pa saj ste jo v teh dneh »poznali. Mislim, da mi je ni treba hvaliti. Vedno selil pomirjen, kadar je ona pri kakem bolniku. — Da, gospod doktor; sentro cenim visoko in zato bi jo rad še nekaj časa obdržal za Lazota. — In rad bi še pustil pri vas Kortmelo, toda njeue moči so do konca. Samo njena jeklena volja jo še drži pokonci. Zdravnikovo .■ko ostro vidi. Njen telesni ustroj ni najmočnejši. Zdelala se je. ker vedno neumorno dela. In ravno, ker je najboljša postrežmca, ki >> imanio, aein jo z dovoljenjem dr. Omani* dal vam. In ako bi ravno pri va* omagala, kaj potem? — Za naklonjenost, ki ste mi jo izkazali, sem vam hvaležen, — pravi Wolf in ko pazno pogleda svojega spremljevalca: — Zdi se mi, da se zelo zanimate za Konsuelo. Zdravnik se bori z majhno zadrego. Njegov lepi obraz je postal rdeč. Nezaupno in ljubosumno ga opazuje Wolf. Vedno se mu je dozdevalo, da je mladi zdravnik ljubil Marijo. In kako se je ona zadržala proti temu ! To ji gotovo iri otstalo prikrito. — Da, gospod stotnik. — pravi konečno dr. Kornelius, — da. ako že hočete vedeti, saj tega ne boste nikomur pravili, sestro Konsuelo imam rad in bolj kot pa morem povedati. — Da, ali pa ona ve o tem? — Da! Toda vse srečno upanje, bo bi jo kdaj dobil za svojo ženo, mi je podrla. Vsled tega sem zelo veliko trpel. Ali je človek ne bi ljubil, če jo vidi in pozna? — Lepa je, doktor, izvanredno lepa — vrjamem vam in — lahko vas razumem. Kak vzrok za odpoved pa vam je navedla Kajti ne moreni si misliti, gospod doktor, da bi vas moglo kako dekle brez važnega vzroka zavrniti. (Dalje prihodnjič.) RAZKRIVANJE TIHOTAPSTVA V BEOGRADU BEOGRAD, 17. decembra. — Beograjska mestna občina dobiva lepe dohodka od trošarine na žgano pijačo, toda dobivala bi še znano večje, če bi ne bilo tihotapcev, ki na neznansko zvit način znajo tihotapiti žganje v mesto, kljub navečji opreznosti občinskih trošarinskih organov. To tihotapstvo se je tako silno razvJo, da je bila uprava mestne trošarine prisiljena napeti vse sile. In stvar res ni bila lahka, ko so obstojala kar cela tihotapska društva, tihotapski klubL, ki so "na debelo poslovali" in so za to svcje "poslovanje" vzdrževali vsa najmodernejša sredstva, luksuzne in tovorne avtomobile, sijajno izvežbane šoferje in vse drugo, česar je treba, da uideš pazljivim očem trošarln-skih organov. Ker je trošarinska uprava ne samo podvojila, temveč potrojila pazljivost, je postala stroka za tihotapce precej nevarna.S tovornimi avti se ni dalo več uvažati, pa so začeli uporabljati samo luksuzne. Toda stvar se jim ni več posebno izplačala. Z luksuznim avtom se je dalo vtihotapi jati le majhne količine in rlziko je bil prevelik, ker se v primeru zalotitve ne zapleni samo vtihotapi j eno blago, temveč tudi avto. Pa so tako zopet segli po prejšnjem načinu, po tovornem avtomobilu, doč m so si blago na-kupičili po okolici Beograda v posebnih skladiščih, od koder naj bi se uvažalo v mesto. Pred par dnevi so potem zopet preizkusili svojo srečo. destkratno vrednost zaplenjenega blaga, ker se je tihotapstvo izvršilo ponoči (za dnevno tihotapstvo se plača petkratna vrednost blaga). Izgubljen je seveda tudi luksuzni avto, ki so ga tihotapci uporabil za predstražo odnosno vabnika. Tihotapci so bili celo toliko previdni, da so na obeh avtih zamazali tablice, da se ne bi spoznalo številke. Sedaj jim seveda tudi to ne pomaga nič; tihotapska organizacija je razbita. Ker se preiskava še nadaljuje, oblasti še nočejo izdati doslej razkrinkanih krivcev; pozneje pa se objavijo vsa imena. Mestna občina beograjska pa si je tako zavarovala lepo število tisočakov, ki bi šli v milijone, če bi tihotapstvo še nadalje delovalo s tako vnemo in spremo. POZOR, ROJAKI Trošarinska uprava pa tudi ni mirovala. Osobje na uvoznih cestah so znatno pomnožili in pripaavljen je bil tudi avto, ki naj hi v danem primeru zasledoval tihotapce. Tako so čakali tistega večera na Kragujevackom džermu, ker se jim je zdelo, da pride kaj po kragu-jevski ali pa po avalski cesti. In res se je pozno v noči zaslišalo brenčanje motorja na avalski cesti. Trošarinarji so zasedli cesto in čakali. Kar pri vozi pred trošarinskoj postajo luksuzen avto, toda popol-| noma prazen. Trošarinarji ga pre-; gledavajo, toda v njem sedi samo j •ofer in prav inčesar ni v avtu. V tistem pa zabrenči zadaj drug motor in velik kanujon brez luči, švigne po drugi strani ceste mimo postaje. Stvar je bila lepo zamišljena. — Luksuzni avto je bil samo vabnik, ki naj bi zvabil pozornost trošari-narjev nase, v tem pa naj bi kanujon z blagom švignil v mesto. Toda prevejani tihotapci niso računan z opreznostjo trošarinskega avta. Kanujon je sicer krenil v stransko ulico, toda zasledovalci so bili pametnejši, pa so napravil o-vinek in s svojim hitrejšim strojem prehiteli tihotapce ter >lh zaustavili že ob irhodu iz one stranske ulice. Proti napetim samokresom se ne da boriti: vdaLL so se. Namesto, da so pri 3000 litrih žganja — 6 sodov po 500 litrov — ki so jih hoteli vtihotapiti, zaslužili pri sami trošarini okcli 30,000 Din, so izgubili vse blago in kanujon in bo treba plačati kot globo POZOR ROJAKI IN UPNIKI SAKSER STATE BANK V LIKVIDACIJI Vsa pisma, ki se tičejo Glasa Naroda, naročnino, naročila za knjige itd., je treba pošiljati na naslov: "Glas Naroda", 216 West 18. Street, New York City. Pisma, ki se tičejo Glas »Naroda, pa so poslana na Nakser State bank. botlo vrnjena. Vse zadeve, ki se tičejo Sakser State iJank. kot na pr. terjatve, vprašanja itd., je treba pošiljati na njen naslov «2 Cortlandt «st Kdor od banke še ni sprejel ti skovin za terjatev, naj ta kuj piš« banki po nje. Nekatt-ra pisma vsebujoča tisku vine. je namreč pošta vrnila. Ako je bila izstavljena bančna knjižica na dve osebi, morata terjatev obe osebi podpisati, četudi se nahaja ena v Ameriki ena pa v Evropi. Ako sta imeli naprimer mati in hči naložen denar na eno bančno knjižico, morata terjatev obe podpisati, bodisi da živita skupaj, bodisi da se nahajata v dveh različnih deželah. Podpis na terjatvi mora biti istotak kot je podpis na karti, ki se nahaja v banki. Vsaki terjatvi ("Proofs of Claims") je treba priložiti bančno knjižico, ako se pa terjatev tiče neizplačane denarne pošiljat ve. ji je treba priložiti originalno potrdilo. Kdor je poslal banki terjatev, pa ni d ob jI od nje potrdila, naj piše ponj. Knjigarna "Glas Naroda" 216 Went 18th Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI Amerika, povsod dobro, doma najbolje .....................................G5 Agitator (Kersnik) bnifi. ................ Andrej Hofer .....................................JS% Beneška vedeževalka .......................„35 Belgrcjskl biser ...............................S3 Brli meeesen ....................................„4# Bele noti. mali junak ________________________.60 Balkantiko-Tu rška vojaka ...............JI Balkansa* wj«ka. 8 slikami .........35 Boj in zmaga, povest ---------------------M Blagajna Velikega vojvoda ____________.01 Belfegor ............................................M Boy. (roman) _____________________________13 Burska vojska __________________________.40 Beat in dnevnik ________________________________.M Božično darovi .................................„35 Božja pot na Bledu ...........................JSf Božja pot na Šmarni gori ..............SO Cankar: Grešnik Lenard. broS..................7ti Mimo življenja __________________________.80 Moje iivljenje ..........................75 Romantične duše .........................60 Cvetke ...............................j________________J85 C veti na Bo rog raj ska ....................... Čebelica ............................................... Črtice iz življenja na kmetih .........35 Drobiž, in razne povesti — Spisal Mil€in-*ki ...................„....60 Darovana, zgodovinska povest .........50 Dekle Eliza ___________...._______________________40 Dalmatinske povesti ........................35 Dolga roka...........................................„50 Do Ohrida in Bitolja ........................70 Doli z orožjem .................................J>0 Dve sliki: — Njiva; Starka ........(Meško) ..................................J6» Devica Orleanska ...............................59 Duhovni boj ....................................,i| Dedek je pravil; Marinka in škrm- teljeki .............................................40 Elizabeta ...........................................^5 Fabijola ali cekev v Katakombah.....45 Kran Baron Trenk................................35 Filozofska zgodba ...............................60 Fra Diavolo ........................................50 Gozdovnik (i ZVEZKA) ..............1J80 (ioispodarica sveta ...........................„46 Codčevski katekizem .........................25 (jostilne v stari Ljubljani .................60 (*rška Mytologija ......................_......1.— Gusarji .............................................75 Gusar v oblakih .................................8« Hadži Mural (Tolstoj) ,______________40 Hči papeža, vez.................................1.— Hektorjev meč ..................................JSO Hedvika ...............................................40 Hudi časi. Blage duše. veseloigra .75 Helena (Kmetova > ...........................40 Hudo Brezdno (11. zv.) ..—..........,3o llumorske. Groteske in Satire , vezano ......................................JU) broširano.......................................60 Izlet g. Broučka .............................1.S0 Izbrani spisi dr. H. Dolenca .............60 lz tajnosti pri rode .............................50 Iz modernega sveta, trdo vez. ___1.60 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: U zvezka ..................................1.50 Igračke, broširauo ..............................JU Igralec ...........................................75 Jagnje....................................................30 Janko in Metka (za otroke) .............30 pernat Zmagovat, Med plazovi .........50 Jutri (Strug) trdo vez .......................75 broS......................................________JUD Jurčičevi spisi: 1 Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih .........._________.............10.— 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano ...................................75 Juan iMserija (Povesti iz španskega življenja............................................50 Kako se sem jaz likal (Alešovee) I. zrezek .....................60 Kako sem se jaz iikal (Alešovee) II. zv........................60 Kako sem se jaz likal (Alešovee ( III. zvezek ___________60 Korejska brata, povest iz mlsijonov v Koreji ............,_________________________.30 Krvna osveta .....................................30 Kmečki punt (Šenon) .........................60 Knhinja pri kraljici gosji nožici ...50 Kaj se jc Markaru sanjalo .............25 Kazaki ..........;.......................................66 Kriiev pot patra Kupljenika .........70 Kaj se je izmislil dr. Oks .................45 Levstikovi zbrani spisi .....................94» 1. zv. Pesmi; Ode in elegije; Sonet je ; Romance, balade in legende; Tolmač (Levstik .......70 5. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike ........................70 Trdo vezano ............................L— Ljubljanske slike. Hišni lastnik. Trgovec, KupC-ijski stražnik. C rudnik. Jezični doktor. Gostilničar. Kle|ietulje, Natakarea. Duhovnik, itd..................................60 t Lucifer .............................................L— Marjetica ..........................................50 Materina žrtev _______________________________50 Moje življenje __________________________________75 Mali Lord ..........................................„80 Mitjonar brez denarja......................75 Maron. krščanski deček iz Liba- Iz naslova na lista, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Lausnln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cullg, A. 8aftlA Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph BUsh, J. Bevčlč, Mrs. J. Lukanich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Jollet. A. Anzelc, Mary Bamblch. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spellch Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barboricb Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm. Frank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel. Fr. Sekula Eveleth. Louis Gouže Gi bert, Louis Vessel Hibbing, John PcvSe Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ MONT/N A Klein. John R. Rom Roundup, M. M. Paniau v Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsna Little Falls. Frank Masie OHIO Barberton, John Balant. Joe H;;i Cleveland. Anton Bobek. Chas Karlinger, Jacob Resnik, John Slap nik. Frank Zadnik. Euclid. F. Bajt Girard. Anton Nagode Lorain. Louis Balant In J. Kurršt Nilea, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Younestown Anton KikelJ OREGON Oregon City. Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jaki* Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton. Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brczovec, V. Ro. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. PreviČ, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Greensburg, Frank Novak 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj uaoOna pot aa Potovanja na ogramnlh DaroJklhi PARIS 15. jan. (10 P.M.) i ILE De FRANCE 30. jan.; 17. febj (12.05A.M.) (12.05A-M.) Najkrajia pot po Salesnicl. Vsakdo J« v posebni kabini 1 vsemi modernim' •idohnuatrnl. — Pljafa in alavna frao coaka kuhinja. Jsredno nitka can*. Vpraiajt* kateregakoli poublaStenega agenta FRENCH LINE 1» OTATE 6TREET NEW YORK, N. Y. Mladih zanikerneio\ lastni iivo- topis ----------------------------------73 Mlinarjev Janez ______________________________.50 Musolino ..........................*_______________.40 Mrtvi Gosta« ________________________________.33 i Mali Klatež ________________________________________70 Mesija ................................................50 Malenkosti (Ivan Albrecktt ..........23 Mladim srcem. Zltirka {»uvesti za sloveuska mladino ...........................25 Misterija, roman...........................1,— Na različnih potih .............................40 Notarjev nos, humoreska ...................35 Narod, ki izmira ...............................40 Naša vas. II. del, 9 povesti ..............JO, Nova Erotika, trdo vez .....................70 Naša leta. trda vez .............................70 broširana .......................................50 Na Indijskih otokih ............................50 Naši ljudje...........................................„40 Nekaj iz ruske zgodovina...................35 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih i>ohodov bivšega slovenskega polka ....................1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka ...25 Onkraj pragozda.................................80 Odkritje Amerike, trdo vezano .........60 mehko vezana ..........................„50 Prapretanove zgodbe...........................35 Pasti in zanki .....................................25 Homer City in okolico. Frank Fe. renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Korosheta Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprivšek Midway. John Žust Moon Run, Frank Podmiliek Pittsburgh. Z. Jakshe. Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdlrc Steelton, A. Hren Unity Sta. In okolico. J. Skerlj. Fr. Scliifrer West Newton, Joseph Jovan Willock. J. i'eternei UTAH Helper, Fr. Krebs WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jo>, Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALLIS Frank Skok I WYOMINQ Rock Springs. Louis Tauoh®r Dlamondvllle. Joe Roiict Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda": Za «.no leto $6.; za pol leta S3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1 50. New York City Je $7. celo leto. Naročnina za Evropo te «7. za •.elo leto Ah POZIV! Vsi naročniki katerim jef oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 F^OPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN