Glasnik S.E.D. 47/3,4 2007 stran 125 recenzije in ocene tudi rokodelska delavnica z vso opremo za izdelovanje opank, cehovske insignije, nogavice in gamaše, usnjeni modni dodatki, nekaj rekonstrukcij obutve, slikovno gradivo, kipi in reliefi , ar- hivsko gradivo, fotografi je, reklamne table, časopisni oglasi in katalogi, posterji ipd. Med razstavo so prikazovali tudi dokumentarne fi lme o izde- lavi opank iz let 1967 (Šestinski opanci), 1986 (Opan čar Vlado Kufrin) in 1996 (Izrada opanaka od gove đe i ov čje kože), ki so jih posneli na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Sveu čiliš ča v Zagrebu. Za bolj sproš čeno in prijetno vzdušje je v ozadju zvenela glasba na temo obutve, tako hrvaške ljudske pesmi kot povsem sodob- ne tuje in doma če popevke. Vodstvo po razstavi je potekalo v hrvaškem in angleškem jeziku. Pedagoški program je vodila Željka Jelavi ć. Pripravila je de- lavnice za osnovnošolsko mladino in upokojenke. Na podlagi ogleda razstave je Jelavi ćeva na delavnicah spodbujala udele- žence, da so razmišljali o razli čnih delih, okraskih, sporo čilu in oblikah razstavljene obutve in svoje razumevanje in ustvar- jalnost izražali v izdelkih: šolarji so risali vzorce na podplate in zgornje dele papirnatih modelov čevljev, upokojenke pa so se kot bolj veš če ro čnega dela lotile razli čnega okraševanja blaga (klobučevine), iz katerega so modele čevlja izrezali v muzejski restavratorski delavnici. Izdelki so bili pozneje razstavljeni na pedagoški razstavi, nekaj najlepših izdelkov je arhiviranih v pedagoški zbirki, nekaj pa so jih izdelovalci odnesli domov. Ob razstavi je na 182 straneh izšel bogato ilustriran katalog z angleškim povzetkom in obsežno bibliografi jo. Obiskovalce so privabljali tudi plakati, razglednice in zloženke z motivom žen- skih opank – oputar iz zbirke Etnografskega muzeja Zagreb. Propagandno gradivo je oblikovala Nikolina Jelavi ć Mitrovi ć. Tudi katalog je sledil konceptu razstave. Zlatko Mileusni ć je prispeval poglavje o arheoloških, Nadja Maglica pa srednje- veških sledeh obutvene kulture do 20. stoletja. Vesna Zori ć je obdelala obutveno obrt in rokodelstvo, v katerem so natan čno opredeljene vrste obutve, predvsem opanke na Hrvaškem, Aida Brenko pa pomen obutve v hrvaških vaških skupnostih po posa- meznih regijah. Katalog sta avtorici razstave zaklju čili s poglav- jem o primerjavi doma če in tuje obutvene kulture v dvajsetem stoletju. Tako razstava kot katalog sta na eni strani želela prikazati skup- no evropsko in svetovno obutveno dediš čino ter izraze sodob- ne globalne identitete, ob njej pa poudariti posebnosti hrvaške kulture. Razstava je kljub bolj skromnim oblikovalskim rešit- vam prav gotovo zajela klasi čne informacije o vlogi obutve in tako izpolnila svoj namen. Odlikovali so jo pestrost in koli či- na zbranega gradiva ter sodelovanje strokovnjakov iz številnih hrvaških muzejev, kar dokazuje dobro organiziranost hrvaške muzejske stroke. Kljub minljivosti muzejskega medija je ostal dragocen katalog, ki lahko rabi kot metodološki, vsebinski in primerjalni raziskovalni in muzejski pripomo ček. Čeprav sta avtorici v uvodu poudarili, da nista mogli zajeti prav vseh tem, pa vseeno pogrešamo informacijo o izobraževanju, kajti Hrvati imajo tudi na tem podro čju kar nekaj vidnih strokovnjakov, ki so pisali u čbenike (npr. Stjepan Gjurgjan). Žal pa poleg Borova oziroma nekdanje Bate ni omenjena znana slovenska čevljarska blagovna znamka Peko, čeprav je tovarna imela precej uspešnih fi lial po Hrvaškem že v obdobju med obema vojnama, po drugi svetovni vojni pa se je trgovska mreža še pove čala. Čestitamo hrvaškim kolegicam etnologinjam za obsežno in dob- ro opravljeno delo ter dragocene izkušnje! Literatura: BRENKO, Aida; Nadja Maglica; Zlatko Mileusni ć; V esna Zori ć 2006: Koje dobre šuze! Šetnja kroz povijest obu će. Razstavni katalog. Zagreb: Etnografski muzej, 182 str. Datum prejema članka v uredništvo: 27. 6. 2007. Drugi članki ali sestavki / 1.25 Bojan Knifi c »ČRNA NOŠA« Razstava v Galeriji Veronika v Kamniku V Kamniku vsako leto drugi konec tedna v septembru potekajo Dnevi narodnih noš, ki v mesto pod Kamniškimi Alpami priva- bijo nekaj deset tiso č obiskovalcev. Med njimi so redkejši po- znavalci obla čilne dediš čine in številnejši ljubitelji, ki se tako ali druga če kostumirani udeležijo nedeljskega sprevoda ali si prireditev ogledajo, in drugi obiskovalci, ki jih v Kamnik priva- bi z »narodnimi nošami« prepletena turisti čna ponudba. Organizatorji prireditve, katere za četki segajo v sredino šestde- setih let, svoje cilje z leti spreminjajo. Te na eni strani oblikuje želja po množi čnem obisku in s tem pogojena (pogosto cenena) turisti čna ponudba ter na drugi strani potreba, da bi pri ljudeh, ki se kostumirajo v »narodne noše«, in drugih zainteresiranih Jasna Paladin, avtorica razstave o črni noši. Foto: Aleš Leben, september 2007 recenzije in ocene Glasnik S.E.D. 47/3,4 2007 stran 126 spodbudili odgovornejši odnos do obla čilne dediš čine. V prid slednjemu ob Dnevih narodnih noš pripravljajo prireditve in razstave, ki obiskovalcem ponujajo ve č kot zgolj z »narodnimi nošami«, narodno-zabavno glasbo, kranjsko klobaso in čevap- či či povezano zabavo. Taka je bila tudi razstava o » črni noši«, ki jo je v Galeriji Veronika v za četku septembra letošnjega leta v sodelovanju z Akademsko folklorno skupino »France Marolt« iz Ljubljane in oblikovalko Sašo Kerkoš pripravila etnologinja Jasna Paladin. Odprtje razstave so z ljudskimi plesi popestrili folklorniki, posebne pozornosti (in pohvale) pa so bile deležne v »črno nošo« kostumirane Kamni čanke in okoli čanke, ki jih je na odprtje povabila avtorica razstave. 1 Jasna Paladin se je s podobnim projektom prvi č sre čala leta 2006, ko je v Galeriji Pika ob Dnevih narodnih noš pripravi- la razstavo o zgodovini ženskega spodnjega perila z naslovom Poglejmo, kaj je spodaj. Zanimiva razstava in katalog, ki jo je spremljal, sta spodbudila organizatorje, da so jo k sodelovanju ponovno povabili, tokrat s prošnjo, da z razstavo o » črni noši«, pripravljeno v Galeriji Veronika, razkrije pojav ene od razli čic »narodnih noš«, ki je od konca 19. stoletja do danes dobila šte- vilne podobe. Da je » črna noša« pravzaprav »narodna noša«, je bilo eno od temeljnih izhodiš č, ki se ga je avtorica zanimive razstave in obsežnega kataloga, v katerem so na petdesetih straneh zapi- sana spoznanja o » črni noši« in številne fotografi je (pretežno iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja), dobro zavedala. Iskanje virov, ki pojasnjujejo pojav, ni bilo preprosto, saj ce- lostne razprave o » črni noši« do sedaj nismo imeli, hkrati pa so viri in izjave sogovornikov, ki so podlaga za razumevanje pojava v današnji družbi, prežete z domoljubnimi in rodbinski preteklosti naklonjenimi čustvi, ki jih je treba pravilno razume- ti. O »narodnih nošah« vsi vedo vse, zlasti tisti, ki se kostumi- rajo, malokdo od njih pa je pripravljen zapisati to, kar ve ali misli, še težje sprejeti to, kar ve ali misli kdo drug. Ljubitelji s težavo sprejemajo strokovne opredelitve kostumiranja, ki rabi izkazovanju pripadnosti predstavnim skupnostim, pa čeprav bi bilo sprejemanje mnogim, tudi Kamni čanom in še prav posebej organizatorjem Dnevov narodnih noš, pomembno. » Črna noša« se je kot slavnostna preobleka žensk za posebne priložnosti razvila ob koncu 19. stoletja, in sicer iz obla čenja, ki je v drugi polovici 19. stoletja sledilo obla čilni modi. Postala je kostum, ki je rabil izkazovanju pripadnosti predstavni skupnosti Slovencev, tudi drugim ožje prostorsko in družbeno omejenim predstavnim skupnostim, hkrati s tem pa je vsaj še ob koncu 19. stoletja opravljala funkcijo siceršnje ženske pražnje obleke. Danes je » črna noša« izklju čno kostum, ki si ga lastnice oble če- jo ob posebnih priložnostih in ima zaradi redkosti med nosilci »narodnih noš« prav posebno veljavo. Avtorica oblikovno dovršene razstave, na kateri so folklorne kostume Akademske folklorne skupine »France Marolt«, » čr- no nošo« s konca 19. stoletja in posamezne obla čilne kose ter dodatke (pe če, sklepance, nakit, nogavice, čevlje in drugo) do- polnjevale na stenah pritrjene reprodukcije fotografi j, novejše 1 V nadaljevanju navajam deloma preoblikovan govor, ki sem ga imel ob odprtju razstave. slikovno gradivo in izseki besedila iz kataloga, je pokazala, da » črna noša« ni oblikovno povsem dolo čljiva, in čeprav bi si tega mnogi želeli, zanjo ni mogo če povsem jasno zapisati pravil, po katerih bi se lahko zgledovali tisti, ki jo želijo izdelati na novo ali se vanjo že obla čijo. Pravil, ki jih v zvezi z obla čenjem »na- rodnih noš« narekuje družba, je pravzaprav ogromno. Vsa so vredna upoštevanja, a dejstvo, da so zapletena in jih ni mogo če strniti v kratke misli, mnogi ljubitelji, ki si želijo nadzora nad obla čenjem »narodnih noš«, težko sprejemajo. Še težje spreje- majo dejstvo, da se družbeno sprejeta pravila nošenja »narodnih noš«, tudi » črnih noš«, spreminjajo, in da jih spreminjajo prav- zaprav sami nosilci s kršitvami obstoje čega reda. Poleg tega pravila spreminjajo nove interpretacije pojava, kakršna je bila pri čujo ča razstava in kakršen je bil katalog. Mnogim ni vše č, kako se v »narodno nošo« oblačijo narodno- zabavni ansambli. Mnogi, tudi Kamni čani, in tisti, ki se ude- ležujejo nedeljskega sprevoda, bi jim prepovedali tovrstno kostumiranje. A tudi v Kamniku na nedeljskem sprevodu bi si mnogi želeli doživeti druga čno podobo. Podobo, v kateri bi se bolj odražal obla čilni videz preteklih obdobij, podobo, ki bi jo bolj odlo čujo če dopolnjevale » črne noše«, saj bi bila s tem slika obla čilne dediš čine, ki jo Dnevi narodnih noš v Kamniku ka- žejo, bolj pestra, bolj zanimiva, manj stereotipizirana, čeprav s tem manj prepoznavna. Organizacijski odbor je ponujeno pri- ložnost, da je bila Akademska folklorna skupina »France Ma- rolt« pripravljena posoditi folklorne kostume, Jasna Paladin pa pripravljena projekt izpeljati, sprejel, in sedaj bi bilo prav, da bi spoznanja o » črni noši« sprejeli ljudje, ki se enkrat ali ve čkrat letno v Kamniku kostumirajo. Datum prejema članka v uredništvo: 25. 9. 2007. Odprtje razstave o črni noši v Galeriji Veronika v Kamniku. Foto: Aleš Leben, september 2007