Štev- TS ¥ Trstu, petek 19. marca 1915 Letnik xb. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, oh 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. IMMn: Uka Sv. IrančiSka Asiškega 5t 20. I. nadstr. — Vsi Ć • i s<* ptiiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izd; .teli in aJ^CAarni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .F Pr osti". — Ti-k tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z t mejen:t: poroštvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka Asiškega it. 20. Telefon uredništva in uprave Ser. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24 — za pol leta ................„12- — za tri mesece................. 6'— Za nedeljsko izdajo za celo leto.......520 za pol leta.................2-60 Posamezne Številke „Edinosti* se prodajajo po G \inarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokcsti ene kolone Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Jglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5.— vsaka nadaljna vrsta.............2'— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek „Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSca Asiškega št. 20. — Poštnohranilnlčnl račun št 841.652. Snem M PnisnjSM M mtt rekami nek h Irk m —O mld mu (L - lasu iprt i okrni Henel » Vzhodni MIL Francoski napodi o ChonM odMtI.~llapoi( letolceo no Sddettstadt. - Francoska oklopni« potopljena o Dardanelah DUNAJ. 18. (Kot.) Uradno se objavlja: 18. marca 19IS. V Karpatih }c bil na višinah zapadno od Laborczreta Izvršeni napad močnih sovražnih sil po krvavem boju odbit ob velikih izgubah za nasprotnika. Več sovražnih stotnif je bilo pri tem uničenih. Istotako so se ponesrečili v jugovzhodni Galiciji ponovni poizkusi Rusov, da bi z nepričakovanim nastopom številno močnejših sil zavzeli oporišča v naših postojankah. Pri zavrnitvi teh napadov, ki so se razbili povsod v najbližji razdalji vsled ognja naše artiljerije, je bilo ujetih 2S0 mož. Na ostalih frontah se ni zgodilo ničesar bistvenega. Nemastnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml. Z nemšlio-riisKesa bojišča. BERLIN. 18. (Kot.) Veliki glavni stan, 18. marca 1915: Vzhodno bojišče. Ruski napadi na naše postojanke med Piskom in Orzycem, kakor tudi severno od Przasznvsza. so se nadaljevali tudi včeraj brezuspešno. Zapadno od reke Szkue smo ujeli 900, vzhodno od Szkwe 1000 Rusov in uplenili 4 strojne puške. Cenen uspeh so priborila ruska dežel-nnbrambovska krdela pri vpadu v najsevernejši del Vzhodne Prusije v smeri proti mestu MemeL Oplenila in požgala so vasi in posestva. Za kazen je bilo naloženo ruskim mestom, ki se nahajajo v naših rokah, izplačilo \eč>?h svot. Za vsako od teh druhali na nemških tleh poznano vas ali posestvo, bodo uničene tri vasi ali tri posestva na ruskem ozemlju, ki se nahaja v naših rokah. Na vsak požig v mestu Memei se bo odgovorilo z uničenjem ruskih vladnih poslopij v Suwalk'ju in v drugih, v naši posesti se nahaja jočih glavnih gubernijskih mestih. Vrhovno armadno vodstvo. Z zapaCnssa Kolišča, BERLIN. 18. (Kor.) VeJikig lavni stan, IS. marca 1915: Zapadno bojišče. Francoski napad na našo postojanko ob južnem pobočju Lorettske višine je bil odbit. Francoski delni napadi v Cfaampagni, severno od Le Mesnila, so bHi ustavljeni s protinapadi. Včeraj zvečer zopet obnovljeni francoski napad je bil odbit ob težkih izgubah za sovražnika. V Argonih so včeraj boji oslabeli. Francoski letalci so metali na odprto alzasko mesto Schlettstadt bombe, od katerih je imela učinek le ena, ki je zadela učiteljiščni seminar, ubila dva otroka, deset pa težko ranila. V odgovor je bila danes ponoči trdnjava Calais obmetava-na z bombami težkega kalibra. Vrhovno armadno vodstvo. Boj med Nemčijo. Francijo in Anglijo na morju. KOD AN J. 17. (Kor.) Ritzauerjeva pisarna poroča: Represalije, ki sti jih angleška in francoska vlada razglasili povodom nemške proklamacije z dne 4. fe-bruvarja, so dale povoda za pogajanja med dansko, norveško in švedsko vlado v Stockoimu. ki so dovedla do izvročitve enako glasečih se not obema prvo imenovanima vladama. MILAN, 17. (Kor.) Londonski zastopnik lista »Corriere della Sera« poroča: Kri-žarka »Dresden« je provzročila angleški paroplovbi škodo 6*4 milijona funtov in je nje delovanje časoma zelo povzdignilo zavarovalne premije. Glasom južno amerikanskih vesti se je kri žarka šest tednov skrivala v nekem zalivu otoka Desolation na zapadnem vzhodu ceste Magalhaes. Od nemških podmorskih čolnov ustavljena parnika. ROTTERDAM, 18. (Kor.) Parnik »Ba-tavia IVc, katerega je ustavil neki nemški podmorski čoln, je priplul v Rotterdam z 20 minutami zamude. AMSTERDAM. 18. (Kor.) Listi poročajo iz Vmuidena: Parnik »Waalstroom«, ki je včeraj na potu iz Londona priplul semkaj, poroča, da je bi! včeraj južnovzhodno od svetilne ladje reke Moze ustavljen od nekega nemškega podmorskega čolna, vendar pa da je smel nadaljevati svojo pot. Potopljena nemška križarka »Dresden« in zavarovalne premije. LONDON, 18. (Kor.) Potop nemške Križarke »Dresden« ie povzročil precejšnje nazadovanje glede zavarovalnih premij za žitne tovore iz obrežja tihega oceana semkaj. Od »goloba« napaden angleški parnik. LONDON. 18. (Kor.) »Central News« ix>ročajo: Angleški parnik »Blonde«, ki ie prispel v Tyne, poroča, da ga je napadel neki »golob«. En mož posadke je bil usmrćen. Velika narodna delavska konferenca na Angleškem. LONDON. 18. (Kor.) Pod okriljem vlade se ie vršila včeraj popoldne velika narodna delavska konferenca, na kateri se je razpravljalo o dobavljanju večjih zalog vojnega materijala in je bil sestavljen odsek sedmih delavskih voditeljev, ki bo tungiral kot posvetovalni odsek za vlado. Delavsko gibanje na Angleškem. LONDON, 17. (Kor.) Delavski oddelek Conciliaciona Boarda za premogovno industrijo je sprejel predvčerajšnjem pogoje nove pogodbe, kakor jih je določila Conciliacion Board. Delodajalci še niso izvršili nobenega sklepa. Prepoved izvoza ovsa iz Nove Zelandije. LONDON, 18. (Kor.) Kakor poročajo Times«, je vlada prepovedala izvoz ovsa iz Nove Zelandije. Prepoved izvoza svinjskega mesa iz Nizozemske. AMSTERDAM. 17. (Kor.) Kakor poro-jčajo listi, je od danes naprej prepovedan izvoz vsakega svinjskega mesa. PODLISTEK GRESNICE. Romu. — Francoski spisal \avier de Montepln Poletno solnce, ki je ves dan pripekalo na hišno streho in okno, ki ie bilo v stropu, je grelo in grelo, da je bilo v ateljeju prav tako prijetno toplo, kakor v peči, kjer je zakurjena grmada, in zato ie bila obleka Roberta Frigueta. ali Fra Diavofta, kakor ga bomo imenovali odslej, izredno preprosta. Na sebi ni imel drugega nego srajco dvomljivo bile barve, odprto pod vratom in za pestjo, in pa široke hl?če iz črnega baržima, ki so bile ob boku trdno zdrgnjene in vsevprek popackane z najrazličnejšimi barvnimi madeži. Nogavic ni imel, kar se pa ni videlo, ker je imel na nogah nataknjene rdeče šlape v obliki kljunastih črevljev. Fra Diavolove poteze so bile in so kazale čudovit primer italijanskega tipa, da-sira^no je bil sin neke hišnice v ulici Co-oaenardL Toda ta hišnica, ki je imela za moža nekega krojača, je bila prej zelo lepa in je pred porodom svojega sina vodila gospodinjstvo nekemu lepemu Napolitancu, ki ie stanoval v njeni hiši. Sicer pa to ni nič, in bilo je na svetu tudi že dokaj čudnih podobnosti. Fra Diavolo je nosil dolge, črne nemarno nakodrane lase okrog svojega rjavkasto bledega lica. Crne brke, smelo pokoncu zafrknjene, so mu pokrivale zgornjo ustnico in okoli vratu je nosil ozko ovratnico enake barve, preko katere je imel zaobrnjen ovratnik, da je bil vrat popolnoma prost. Najrajši je nosi! barženast suknjič ter klobuk s širokimi krajci in nizko, okroglo štulo. Končno je ljubil ono melodramatično pomežikovanje, one efektne in ekscentrične kretnje, ob katerih se spoglednjejo preprosti meščan je in si potihem Šepetajo: — Glej, to je gotovo umetnik! Vse te lastnosti so pripomogle Robertu Friguetu do priimka »Fra Diavolo«, ki ga ftnak&i mrrii zbornicu. LONDON, 18. (Kor.) V zgornji zbornici je lord Maedonald "oudarjal, da je podkralj indijski pri sestanku cesarsko - indijske zakonodajne skupščine v Delhi dne 12. decembra izrazil željo indijske vlade, da se vsako razpravljanje o kritičnih vprašanjih tekom vojte kolikor mogoče opusti. Rekel je, da smatra vlada za neumestno, da bi stopala v stike s parlamentom, ki bi zamogel povzročati kontro-verse in spore. Ker imajo zadnjo nedeljo predložene zakonske osnove glede ustanovitve eksukutivne skupščine za združeni provinci Agra in Oudh zelo sporni značaj, zato predlaga Maedonald, da naj se izroči kralju adresa, kjer naj se prosi, da naj proklamaciji, s pomočjo katere bi bila ustvarjena eksekutivna skupščina, odreče dovoljenje. Predlog je bil sprejet in zbornica od-godena do 14. aprila. LONDON, 17. (Ker.) »Daily News« pišejo v uvodnem članku: V zgornji zbornici se je vršilo glasovanje, ki bo našlo odmev po vsej Indiji. Podkralj in guverner združenih provinc sta nasvetovala vladi ustanovitev eksekutivne zbornice v Agri in Oudhu. To zahteva javno mnenje v dotičnih provincah. 47 peerov, ki ne zastopajo nikogar in ki niso nikomur odgovorni, je vložilo proti temu veto. Zgornja zbornica je zadala s tem prestižu vlade v Inidiji sredi vojne iiud udarec. To je tembolj obžalovanja vredno, ker je prebivalstvo obeh provinc večjidel moharrie-dansko in se pričakuje popolna lojalnost moliamedanskega prebivalstva. Asgieška spodili« zbornica. LONDON, 17. (Kor.) Liberalec Outh-waite je vprašal sira Edvarda Oreya, če je bi! sklenjen s Kitajsko kak dogovor giede Cingtava. Grey je zanikal. Outhwaite je vprašal dalje, če more Greypovedati. ob kateri uri dne 2. aprila je biia izročena francoskemu poslaništvu v Londonu odločitev kabineta, da se podpira Francijo na morju in ob kateri uri Istega dne je zahtevala nemška vlada v Bruslju prehod nemških čet skozi Belgijo. Grey je odgovoril, da natančnih podatkov ne more podati. Vendar pa ni nobene zveze med obema vprašanj ima, ker je bila nemška vlada, kakor dokazuje bela knjiga, povprašana od angleške vlade, če hoče respektirati nevtraliteto tako dolgo, dokler je ne prekini kaka druga država, a je odgovor dolgo po razgovoru glede podpiranja Francije na morju v angleškem parlamentu odklonila. Outhwaite je vprašal dalje: Ali ni morda faktum, da je bila zahteva nemške vlade od Belgije jasno znamenje, kaj namerava storiti Nemčija? Grey je odgovoril: Gotovo ne. Mi smo dobili prva znamenja nemških namer. ko smo teden dni poprej izročili enaka vprašanja Nemčiji in Franciji. Francoska vlada je takoj odgovorila pritrdilno. da hoče respektirati nevtraliteto Belgije, dočim jc nemška vlada odgovorila. da ne more dati nobenega odgovora. Outhwaite ie vprašal dalje: Ce je padla odločitev v angleškem kabinetu zjutraj dne 2. avgusta in če nemška zahteva ni še došla do sedmih zjutraj, ali je potem korektna izjava, da smo prene- je rad trpel in pod katerim je bil splošno znan. Našemu junaku ni manjkalo talenta. Kopije slik nekaterih mojstrov so se mu posrečile še dosti dobro, in kakor se vsi taki polovičarji. se je smatral tudi on sam za ženija, svoje kopije za ustvaritve in svoje reminisceace za originalnost Povedali bomo pomele, kaj je Fra Diavolo vrglo iz vratarske lope njegove matere na umetaiSko polje. Olibrij, mešalec barv najčistejše krvi, je imel prav ljubko lice ter je nosil belo in modro pasasto srajco, hlače iz dvojnika in velike črevlle. Majhna čepica iz baržuna, ki je bil nekdaj zelen, obšita s. pozlačenimi vrpcami, mu je čepela postrani na močnih plavih laseh. Olibrij |e bil morda edini človek na svetu, ki je bil trdno in neomajano prepričan o Fra Diavdovem talentu in sijajni bodočnosti Udan mu je bil c dušo in telesom. Drgnil In mešal mu ie barve, čistil palete, basal pipe, snažil Cretlji te le sploh živel žnjim aekako bratski prijateljsko. hali s svojo nevtralnostjo le radi pre-kršenja nevtralnosti Belgije? Govornik je odločil, da naj se odgovori na vprašanje pismeno. Jowett (delavska stranka) je vprašal, če so se zvezne vlade zjedinile glede mirovnih pogojev, ki naj bi jih stavile Nemčiji, Avstriji in Turčiji. Sir Edvard Grey je to zanikal. Turčija proti trosporazumn. Potopljena francoska križarka v Dardanelah. CARIGRAD, 18. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Pri današnjem obstreljevanju D ar dan el se je v sled ognja turških baterij francoska oklopnica »Bouvet« v vhodu v Dardanele potopila. Boi ?a Dardanele. LONDON. 18. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Teneda: Ribiški parniki so pričeli včeraj pod zaščito neke vojne ladje zopet z odstranjvanjm min. Pri tem se je en ribiški parnik potopil. LONDON, 18. (Kor.) »Dai!y tclegraph« poroča iz Malte: Tu so bile ukrenjene odredbe za sprejem ranjencev z vzhodnega bojišča. Del ranjencev je že prišel. Boji v Mezopotamiji. CARIGRAD, 18. (Kor.) Po privatnih poročilih iz Bagdada, so turške čete pri zasledovanju sovražnika dospele v Komo. Angleži, ki so pobegnili v mesto, so se umaknili proti jugu. Tekom bojev, ki so se razvili v mestu, so streljali Angleži v paniki drug na drugega. Na turški strani ni zaznamovati nobene izgube. . mm v Egiptu. BEROLIN, 18. (Kor.) Neki pred kratkim časom iz Egipta vrnivši se nemški trgovec poroča v listu »Vossische Zei-tung« o razpoloženju in dogodkih v Egiptu. Dne 1. novembra 1. 1. je prišel veliki šejk Senusov, ki razpolaga s 70.000 bojevniki, v oazo Sivah ter je potolkel angleško obmejno stražo. Takisto je prema-gal in pokončal večinoma angleško posadko, oddaljeno tri dni hoda zapadno od reke Nil. Senusi so se umaknili angleškim vojnim silam, ki so bile poslane proti njim, proti jugu, so razdjali železnico in nepretrgoma vznemirjali deželo. Meseca novembra je prišlo v Kardofanu in v okrajih Senar in Kasala do ustaje, ki se je razvila v občo ustajo. Ko je nesel derviš Marburel Asi, imenovan »novi Mahdi«, krvavo rdečo zastavo svetih bojevnikov v nilsko dolino, so se mu od vseh strani pridruževali nezadovoljneži. Dne 13. decembra. 1 l. je šlo okolu 4.000 dervišev v Fašodo, katerim je poslal general Ha\vle kakih 6.000 mož angleško -egipčanskih čet nasproti. Od teh čet so ubežali vsi domačini k dervišem, tako da so bile vladne čete — po številu komaj še kakih 2000 mož — v prvem spopadu presenečene od upornikov. Pade! je general Hawle in vsi častniki. Tudi večina vojakov je podlegla sulicam divjih jezdecev puščave.« Vsled tega pomembnega vspeha dervišev, so se odločila vsa plemena, ki so do sedaj držala z Angleško, od vlade. Vsled tega je morala egipčanska vlada poslati pomembne čete, ki bi se bile sicer Bila sta si takorekoč popolnoma enaka. To se tudi pokaže tekom naše povesti. • —Daj mi govorilno trobo, Olibrij, — je ponovil Fra Diavolo ter vstal s svojega stola in položil nanj paleto in palico. L^bogljivi sluga je nekaj pobrskal v kotu za zagrinjalom in .prinesel potem veliko pločevinasto, ob robu precej oškrbljeno trobo. — Tu jo imate, — je dejal in izročil trobo slikarju, ki je stopil k ondotnemu oknu na dvorišče, nastavil trobo na usta in zaklical tja dol: — Halo! Madarne Potard! Po preteku nekoliko trenutkov je odgovoril hreščeč glas odspod navzgor: — Cesa želite? — Za štiri sue tobaka, lepa gospa! — Pa denar? — Imam samo zlato. Pripišite k ostalemu. — Je že dobro. — Posrećilo se je! — Je rekel Fra Diavola stopivši od okna. — Ljubi bog hrani ptice pod nebom, zakaj bi tudi slikarja nel Olibrij poštno omarico! porabile proti Turkom v sueškem prekopu, v ogreženi Sudan. Ni rečeno preveč, ako se trdi, da se nahaja sedaj veliki Sudan z glavnim mestom Kartum in velik del Nubije v posesti dervišev. Demisija perzijskega kabineta. CARIGRAD, 17. (Kor.) Glede vzroka odstopa perzijskega kabineta tukaj še ni ničesar znanega. Gotovi turški krogi menijo, da je dejstvo, da so bili štirje ministri privrženci rusofilske politike, napravilo konec ministrstvu in prisililo ministrskega predsednika, da je podal demisijo. V krogih tukajšnjega perzijskega poslaništva kategorično detnentirajo, da bi bil novi kabinet Rusiji in Angleški prijazen. Angleški general Paget na Bolgarskem. SOFIJA. 18. (Kor.) Angleški general Paget je bil včeraj zvečer sprejet od kralja v avdijenci. Danes je odpotoval v Niš. Bolgarske vesti o macedonskih beguncih. SOFIJA, 17. (Kor.) »Agence tel. Bul-gare« poroča: Prefekt iz Struinnice br-zojavlja z dne 15. t. m.: Danes je prispelo semkaj zopet veliko število muslimanskih in bolgarskih beguncev, ki pripovedujejo o strašnem postopanju srbskega vojaštva, posebno v okraju Radovište, kjer je bolgarsko in turško prebivalstvo dobesedno inasakrirano. Delavske demonstracije na Bolgarskem. SOFIJA. 17. (Kor.) »Agence tel. Bul-sare« poroča iz Varne: Včeraj popoldne ie odšla skupina demonstrantov, večinoma vsled splošne krize brezposelni pristaniški delavci, ojačena s precejšnjim številom drugih brezposelnih ljudi in spremljana od radovedne množice pred orefekturo in trgovsko zbornico, kjer je zahtevala delo. Demonstranti, ki so jih odili agenti provokaterji, so hoteli udreti pekarne in druge trgovine, kar pa je preprečilo vojaštvo, ki je množico kmalu -azgnalo ne da bi prišlo do kakih na-'aljnih incidentov'. Ministerijatna naredba glede začasnega oproščenja carine na različne začinbe. DUNAJ, 18. (Kor.) Vsled naredbe ministrstva financij, trgovine in poveljedel-stva se sporazumno z ogrsko vlado začasno opusti carina na prešiče uteže 130 kg in več, dalje na naravno surovo maslo, sveže, osoljeno ali raztopljeno surovo maslo in margarino kakor tudi na druge jedilne začinbe, živalski loj, razstlin-ski loj, palmovo olje, palmovo pečkovo in kokos orehovo olje, na stroje za košnjo in setev in na modro galico. Produktivni trg. DUNAJ, 18. (Kor.) Bob, grah, češplje in semena za konoplje so bila zopet plače-vana jako drago, ker se je po tem blagu mnogo povpraševalo. Politična manifestacija na Hrvatskem. Dočim pri nas v Avstriji popolnoma miruje politično življenje, je parlamentarni aparat zaustavljen in se tudi odgovorni državniki izogibljejo vsaki javni izjavi toliko o sedanjih dogodkih za kulisami. Olibrij je očividno dobro vedel, kaj po-menja ta beseda, kajti nemudoma je prinesel košek, za katerega je bila privezana dolga vrvica. Ko je razmotal vrvico, je spustil košek skozi okno, ki je kmalu zdolaj zadel na tla. Po dveh minutah je zaklicala gospa Po-tardova: — Tu imate zahtevani tobak in pa še nekaj. . ^ Olibrij je potegnil košek kvišku in v kvišku je bil poleg zavojčka tobaka tudi zapečaten ovitek. — Kaj ie to? — je vprašal Fra Diavolo. — Pismo. — Na koga? — Na vas. — Daj sem. Glej, glej, kako lepo diši! Pisava mi je popolnoma neznana, toda naslov je zanimiv. Čital je glasno: »Nejs Prejme gaspud Fra Diavolo, Ometnik na malarija. Rue de Fleurusse«. (Dalje) .Ston n. .EDINOST- štev. 7S. V Trstu, dne 19. marca 1815.1 kolikor o Ogrskem ogrski od! drugim sc o poteku in po^ebm :, /a , j . 1. pa na ! da toliko prelite krvi in tolike žrtve prinesejo koristi vsaj za bodočnost naroda. Opravičena da je ta nada in zlo delajo tisti, ki iz katerih-koli motivov hočejo izpodkopati vero naroda v tako nado.« Na to se je govornik spominjal resolucije upravnih odborov raa-djarskili županij, ki zahtevajo po vojni svobodnejc Ogrske. Govornik je rekel: »Mislim, da ni umestno v tem času tirati politiko, ali, ko so že izpregovorile ma-djarske županije, menim, da bi bila na naši strani prevelika pogreška, ako bi se ne čulo tudi nas, ker bi se sicer moglo smatrati, kakor da smo p<>polnoma zadovoljnji in srečni, da tudi po vojni ne želimo, naj bo tako kakor je bilo pred vojno. Sprejemam torej v celoti resolucijo, sprejeto po madjarskih županijah in io predlagam, prilagodjeno našim razmeram.« Resolucija se glasi v smislu gornjih izvajanj in zahteva od kr. deželne in nič manje od skupne vlade, naj jemljeti v obzir: rodoljubno oduševljenje hrvatskega naroda v sedanji titanski borbi, požrtvovalnost občinstva, njegovo izpozna-nje dolžnosti, junaško odločnost naših vojakov, ki je izzvala začudenje vsega sveta — in naj si prizadevati, da te izredne krepsti najdejo popolnega uvaže-vanja in priznanja v času, ko se bo izvajal mir. oziroma, da se v popolnem smislu . - . . . . . besede zavarujejo prava hrvatskega na- talnem m gmotnem oziru uspela tako si- otrok, padel 10. decembra 1914!« Obvestili smo o tem našega poveljnika, ki je odredil, naj padlemu vojnemu tovarišu izkažemo zadnjo čast. Da-si nam ni bilo prav prijetno, ker smo morali stisniti trebuh — kajti zjutraj črna kava ni imela več moči —, vendar smo se radi odzvali poveljnikovemu ukazu in proslavili spomin sobojevnika, ki je žrtvoval svoje življenje za čast domovine. Najprej smo se potrudili, da ne bo zemlja nad njim poteptana od konjskih kopit — vzravnali smo jo. Naš nadporočnik Karo, rodom Čeh, je priredil nastopni nadpis: »Predragi tovariš! Daleč od svojih ljubih otro-čičev, od drage ti soproge in zvestih prijateljev si prelil svojo kri. Tvojim dragim naše sožalje. Tebi pa kličemo: Zemlja naj ti bo lahka!« Fran Kumar, mizar iz Solkana, pa je izdelal lep križ, dočim so Fran Vidmar iz Riheinberka, Fran Cerne iz Postojne, Ivan Kovačič iz spodnjih Vrh polj, Anton Lavrenčie iz Lonjerja, Ivan Vever Iz Kolonkovca, odičili grob. Fran Furlan iz Ban, Josip Tofol iz Gradiške, Fran Macarol iz Sv. Križa pri To-maju prinesli lepo smreko in jo zasadili na grob. Ko smo dovršili to delo v poče-ščenje tovariševega groba, smo zamišljeno in v globokem ganotju zrli pred-se, razmišljajoč: Doslej nam je bila tu na severu usoda mila, da smo srečno premagali vsako težavo, kar ni bilo dano tebi, dragi pokojnik! Utrgana ti je bila nit življenja na tej poljski zemlji. To nam je znano, a kaj nam donese prihodnjost — ne vemo. Dragi te pričakujejo doma, da se jim povrneš s severa zdrav v naročje, dočim so v resnici tvoje ostanke že davno izročili matri zemlji v naročje. Tovariši so ti položili na gomilo priprost okrasek v spomin na — te in tvojo hrabrost. Sobojevniki ti kličemo: Na svidenje nad zvezdami! Moška podružnica D. sv. C. hi M. se tem potom kar najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da je nje prireditev »Čajev večer« v mo- zavarujeio prava roda v okvirju državnopravnih zakonov, da se Hrvatski in vsikdar zvestemu hrvatskemu narodu da v politiki monarhije popolno uvaževanje in svoboden razvoj z lastnimi svojimi silami, kar more biti — z ozirom na položaj dežele in vsikdar izkazano zvestobo hrvatskega naroda — samo na korist dinastije in monarhije. Končno zahteva resolucija, da naj se vrši deli hrvatskega naroda ujediniio ne samo na podlagi zgodovinskega prava, marveč tudi na podlagi današnjiii dogodkov! To je brezdvomno odziv na razne madžarske politične manifestacije, posebno pa na njih vsem skupno tendenco, da nosijo Ogri največi del bremen te vojne in da imajo zato tudi pravico do največjih iajno. Posebe se čutimo dolžne, zahvaliti gospodu K. Mahkoti, ki nam je omogočil prireditev s tem, da je zamislil ter vodil ves njen spored in oskrbel vse priprave zanj; gospodu 1. Friškovicu in vsem članom njegovega orkestra za požrtvovalno brezplačno sodelovanje; gospodom Modrijanu, Prunku in Rusu za petje, gospodu Prineiču za spremljevanje na glaso-virju. Istotako izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo ženski podružnic) D. C. M., ki je rade volje sodelovala in tako omogočila kar največji gmotni uspeh; posebe go-spem Zinki dr. Rybarevi, Antoniji dr. Slavikovi. Lini vd. dvorn. svetn. Ternov-čevi ter Lavri Zwitterjevi za vodsto prodaje v paviljonih, gospema Emi Barteljevi in Marici Bartoljevi, gospicam Amaliji zahtev. liclovarsko - križevska manife-1 Cokovi. Mari in Zori Guličevi, Mari Pfei- stacija je tem pomembneja. ker so se tu ljudje, ki so bili sicer na glasu političnih — recimo — skromnežev — pokazali do-rastle velikim dogodkom. Doma 12 vesti. »Večerna Edinost« ne Izide danes, v petek, jutri, v soboto, in tudi v ponedeljek ne, pač pa v torek ob navadni uri. — Zaradi pomankanja v delu na stavnih strojih izvežbanift, slovenščine popolnoma zmožnih stavcev ima list čira dalje tem večje težave. Sedaj sta nam odšla k vojakom še zadnja v naši tiskarni točno in redno izvežbana strojna stavca. Zato naj nam čitatelji ne zamerijo, če moramo tako skrčevati list; imamo pač ovire, preko katerih ne moremo ob najboljši volji. Onim pa. ki nam bodo tudi sedaj, kakor vedno prihajali s pripombo: »Zakaj pa italijanski list lahko izhaja redno?« — pa odgovarjamo: Tam imajo stavcev dovolj in to tudi stavcev iz Italije, ki Jim ni treba k vojakom, ki bi pa nam, slovenskemu listu. ne pomagali prav nič, četudi bi iih imeli polno tiskarno, ker ne znajo našega jezika. Varovanje pred osepnicaml. Mestni magistrat je kot loka'na mestna zdravstvena oblast razglasil, kdaj in kje se bo vršilo cepl.enje kožic v Trstu. Dotični razglas je seveda samo laški in temu se ni čuditi, ker naš magistrat tudi v sedanjem času ne od-jenja Ker pa je publicirano priporočilo in naznanilo v zdravstvenem o-ziru velike važnosti, prosimo c. kr. državno zdravstveno oblast, da da tudi v slovenskem leziku obaviti ono, kar je magistrat objavil laško, kajti tak oklic bi se moral obesiti povsod, kjer se shaja mnogo ljudi in j irVih krajev je tudi mnogo, ki so v sloven-i terjevi. Stani, Mirni in Nadi Pertotovi, Anici in Jožici Saksidovi, Milki Stojko-vičevi. gospici iz Rojana, Anici. Valeriji in Olgi Vatovčevi ter Nadi in Dori Vinšeko-vi za njih prijazno sodelovanje pri pripravljanju ter razprodaji. Dalje se najlepše zahvaljujemo gospodu Engelmanu za njega agilno podporo pri pripravljanju, našo vedno nam naklonjeno Tržaško posojilnico in hranilnico, ki nam je brezplačno prepustila dvorano in nje razsvetljavo ter »Slovanski čitalnici« za brezplačno prepustitev skioptikona. Vsem Vam naj bo v plačilo zavest, da ste storili delo, da ste žrtvovali v korist skupni slovenski narodni stvari. Odbor. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo naznanja: V smislu odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 9. decembra 1914 št. 48472-P iz leta 1914. se izpremeni c. kr. poštni urad ▼ Štalcarjih (politični okraj Kočevje) s 1. aprilom t. 1. v poštno nabiralnico z razširjenim delokrogom. Kraji, ki tvorijo dostavljalni okraj tačasnega poštnega urada v Štalcarjih, se po izpremenfr i tega urada v poštno nabiralnico po njih legi pridele dostavljalnim okrajem poštnih uradov Kočevje, Nova Sela in Kočevska Reka. Bolgarsko-romunski železniški sporazum. Pogajanja med romunsko in bolgarsko vlado gl -de tranzitnega železniškega prometa so definitivno dovršena in ste dozadevni protokol obe vladi že podpisali. Protokol vsebuje nastopne določbe: 1.) Vse blago, ki je pripravljeno na bolgarski meji za prevoz skozi ali v Romun- ,'oljenjem dotične vlade. Glede na to, daj izgovoru so ga priarzan v zaporu, obe vladi želite priti do prijateljskega odno-1 Umrli so: Prijavljeni dne 18. t. m. na šaja, se določa, da se mora ustreči vsaki j mestnem fizikatu: Srna Josip, mesec dni, prošnji v maksimalnem roku petih dni. ul. Kiguiii št. 4; Cadorini Marija. 75 let. Od prevoza so izvzeti sledeči predmeti: Skedenj št. 731; Trocca Ivanka, 68 let, vojnega materijala: 1) Puške, izvzemši lov-jul. D. Bramante št. 11; Dulčič Nives (Maske; 2) ojstro orožje, razun sabelj; 3) mu- rija), let dni. ul. del ničija za topove, puške, karabinke, revol-1 Peroliclns Vasilij, 11 veije zivni puškine krokije in svinec za vlivanje predmeti iz svinca, kakor n. pr. svinčene} Anton, 32 let. Sveta cevi itd. 3.) Ta dogovor stopa v veljavo s časom obojestrankega podpisa. Molino a vapore št. 6; let. ul. S. S. Martiri rje, pištole itd. ;4) prazni naboj?, eksplo-št. 23; Pesiršie Andrej. 72 let, ul. delle /ni materijal, ćrni in brezdimni smodnik; i Settc Fontane št. 189; Chisena Italija, 2 iškine krnclje in svincc za vlivanje, ne pa ; leti, ul. dc! Molino a Vento št. 30; Cebron I4HL1 OGLASI no □□ □□ sc r:t<~ unvo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besedo se računajo enkrat več. — NajmanjSa : pristojbina znala 40 stotink. . □□ □□ ul. £an ITareo 3-"», buffet ul. Giuliani 27 se priporoča. Toči se i-tr»ko vino, kraški teran in 1 elo \ ipavsko I. vrate. Gorka in uir2lu. jedila ob vsakem času. 85 Gostilna dobro ohranjeni ;-.e rabljeni parni kotel 10—1> IIP. Ponudbe naj ee pošiljajo na ime K Kofol. PeJine, poŠta Slap ob Idriji, Tolminsko. 145 llčgm Draga gostoljubnost. Železničar Ivan Bukovec, ki stanuje v spodnji Čarboli št. 18, je bil predvčerajšnjim popoldne naletel na 31 letno zakotno prostitutko Marijo Kumdrejevo, ki stanuj^v zagati del For-no št. 2. Bilo je to ob polištirih popoldne, ko sta se Kumprejeva in Bukovec srečala. Sicer ni Bukovec Kumprejeve prej nikdar videl, vendar je prišlo med njima tako daleč, da ie Bukovec povabil Kum-prejevo na par vrčkov piva: šla sta v n-ko beznico v Starin mestu, in tu v tej beznici se je Bukovec nekoliko nale-zel: prijel ga je san, a Kumprejeva Marija je bila tako prijazna, da je rekla Bukovcu, naj gre ž njo na njeno stanovanje, da bo tam zaspal za par ur. Bukovec je šel rad s Kumprejevo in r§s nekoliko zaspal na njenem stanovanju, in sicer kar oblečen. Zbudil ga je pa občutek, kakor da bi kdo brskal po njegovih žepih, a ko se je popolnoma predramil, je konstatira!, da mu manjka novčarka, v kateri je imel še 30 kron denarja. — S Knmpreievo je bila tedaj v isti sobi tudi 401etna Veneran-da Pittino. Bukovec je pa pozval redarja in dal aretirati obe ženski, ki sta pa na policiji na vse kriplje tajili, da bi bfli onidve kaj vzeli Bukovcu. — A vzlic temu so ju pridržali v zaporu. Ukrasti je hotel sliko šansonetke, v katero le bil zaljubljen. 20-letnega težaka Karla Gallino, ki stanuje v ulici Maiolica št. 5, je predvčerajšnjim popoldne redar Josip Klobučar zasačil, ko je hotel v ulici Carducci pred gostilno »Amrora« ukrasti tablo s slikami šansonetk, ki nastopajo v tej gostilni. Seveda je redar storil svoio dolžnost ter aretiral Gallino, a ta je redarja zažugal češ: »Te bom že našel potem in ti bom razhil glavo!« Obenem se je Gallina uprl ter ni bolel ž nJim na policijo. Prišel je pa še drugi redar na pomoč prvemu, in oba skupaj sta Gallino ukrotila ter ga odvedla na poficijo. Tedaj se je pa za njima oglasil 24letni težak Robert Ger-bič, ki stanuje v ulici del Molino a vapore št. 6, reksi: »Vidi se, da sta ta dva biriča Še mlada, ker sta ga za to malenkost u-klenila. Vsled tega je bil aretifian tudi Ger-biČ. __ Na policiji se je pa Oiilina delaJ pijanega, ter je rekel, da je hotel vzeti le sliko šansgetke, v katero da je zaljubljen. Dali so njega in GerbiČa pod ključ. Tatvina z vlomom. Vlomilca aretirana Včeraj zjutraj na vse zgodaj je nek Josip Veber prijavil na policiji, da so tekom noči neznani tatovi vlomili v njegovo pekarno v ulici C. Ghega 14 in mu ukradli za 400 kron denarja, med katerim da je bilo za kakih 40 ali 50 kron bakrenega drobriža-To je eno. — Druga, ki je pa najbrže v zvezi s prvo, je pa ta: Včeraj zjutraj sta redarja Matej Keble in Fran Škorec naletela na trgu G. Sansovino (to je takoj onkraj predora pod Montuco) na 2 sumljiva človeka, in sicer na 301etnega mizarja Italo Peressinija, ki je doma iz Maniago v Italiji ter je izgnan iz Avstrije radi prejšnjih grehov in še nekega njegovega tovariša. Redarja sta seveda ustavila ta dva človeka in sta jima hotela takoj preiskati žepe. V tem sta pa Peressi-ni in njegov tovariš pobegnila; Peressini je bežal skozi predor pod Montuco, a njegov tovariš proti Sv. Justu. Redarju Kle-beju, ki je letel za Peressinijem, se je posrečilo, da je bežečega vjel v ulici Silvio Pellico in ga s pomočjo redarja Petra Zu-bina aretiral. Bežeč po predoru je pa Peressini — in to je redar dobro videl — vrgel od sebe precejšnjo množino bakrenega drobriža; koliko, tega se ne ve, a ko so mu pozneje na policiji preiskali žepe, so našli pri njem še 3 krone in 24 sto-tink takega drobiža. — Med tem je pa redar Škorec dirjal za Peressmijevim tovarišem, ki je bil, kakor še rečeno, pobegnil proti Sv. Justu. A nekje pod mestnim gradom je bežeči izginil redarju izpred oči, vsled česar ni mogel redar več za njim. A tuda redar Škorec je bil, tekoč za bežečim, opazil da oni meče od sebe bakreni drobiž, m ko ni mogel vjeti bežečega, se je Škorec vrnil nazaj in nabral za krono in 40 stotink bakrenega drobriža. Vsled tega se sumi, da sta Peressii in njegov pobegli tovariš vlomila v Weberjevo pekarno in tam izvršila povedano tatvino. Peressini je sicer na policiji trdil, da je prodal neko volno za K 10.80 in da mu je bila ta svota izplačana s samim bakrenim drobrižem. — No, Peressinija so dali pod ključ, m zdaj iščejo še njegovega tovariša. Marija Magdalena spodnja št. 452; Micbelini Gvidon, mesec dni, ul. delia Madonna del Mare št. 4; Fabris Jordan, 22 let, ul. Chianchiara št. 3A; Tumis Amelija, 49 let, ul. Ireneo della Croce št. 4; Gril Ana. mesec dni, ul. del Solitario št. 9; Pečenko Ana, 3 leta, zagata sv. Saverijc št. 1. — V mestni bolnišnici dne 15. t. m.: Sovrano Dominik, 61 let; Mulič Viktorija, 4S let; Ellero Marija. 47 let; Legiša Frančiška, 26 let; Se-mec Just, 26 let Weiser Ana, 37 let. Vesti (z Gorilne. Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici bo imelo svoj letni občni zbor 28. t. m. ob 10. predpoldne v društvenih prstorih. Računi za I. 1914. so razgrnjeni v bralnici članom na pogled. Župani gradiščanskega političnega okraja so imeli na povabilo okrajnega glavarja sestanek v Gradišču. Prišli so vsi župani. Došel je na sestanek tudi deželni glavar dr. Faidutti z deželnim tajnikom dr. Orusovinom. Na sestanku se je razpravljalo o važnih sedanjih vprašanjih. Dečka neusmiljeno pretepal. Lastništvo vile »Iris« v Gradežu ima nastavljenega v varstvo vile in nasadov okoli nje nekega Frana Kranjca iz Radgone na Štajerskem, starega 32 let. Otroci v Gradežu hodijo v vrt trgat cvetke. Kranjec je zapazil dne 5. oktobra lani tri dečke, ki so se približali vili in šli v vrt po cvetke. Dva sta mu ušla, jednega 7 letnega Frana Morana pa je ujel in ga pošteno pretepel. Kranjec je prišel radi tega pred goriško okrožno sodišče, katero mu je prisodilo dva meseca težke ječe z dvema postoma. Nad neko štiriinpolletno deklico se je pregrešil Ivan Bulfon iz Gorice. Sodni dvor okrožnega sodišča mu je prisodil za to 4 mesece težke ječe z dvema postoma. Goriški mestni svet je hotel imeti sejo ali ker se je zbralo premalo gospodov mestnih svetovalcev, se napovedana seja ni mogla vršiti. Menda bo seja napovedana zopet v kratkem. Pred vojno sodišče v Gorici je bil pozvan 32 letni A D obtožen, da se je izkazal v nekem pogovoru v neki trgovini za srbofila. Zaslišanih je bilo več prič. Sodni dvor, kateremu je predsedoval dr. Skerl, se je izjavil nekompetentne-ga in je odstopil akte civilnemu sodišču. Izgnana je iz Gorice 30 letna Katarina Konic, pristojna v Št. Ferjan. Ker se pa vrača v Gorico, so jo prijeli in sodišče jo je obsodilo na mesec dni zapora. Sedem sinov pri vojakih. Zakonska Anton in Terezija Ličar iz Lokovca nad Cepovanom sta imela do včeraj 6 sinov v vojni. Včeraj pa je bil potrjen sedmi sin, 18 letni Štefan, tako da je sedem Ličarje-vih vojakov. Oee je bil v vojni v Bosni. Bolni vojaki v Tržiču. V mestni bolnišnici v Tržiču se nahajajo ti-Ie vojaki: Josip Črnelec iz Celja, Štefan Sajnovie iz Prnjare, Rajmund Klat iz Trsta, Milan Amidrić iz Kostajnice, Ivan Kreić iz Petrovca, Srečko Grubiša iz Pazina, Jakob Školč iz Slovenske Bistrice, Huko Radetič iz Trsta, vsi vojaki črnovojniki bat. št. 152. Umrl je vojak Lazo Tadić iz Petrovca. Iz ruskega ujetništva sta se oglasila Fran Ušaj in Fran Lozar iz Vrtovina na Vipavskem. Eden je pisal, da vošči vesele božične praznike, drugi pa veselo niovo leto. Nahajata se v Tomsku v Sibiriji. Tam je tudi še več drugih Vipavcev. Tako poročata. Spomin na Cbamborda. Na Kostanjevici v Gorici v frančiškanskem samostanu bo dnč 24. t. m. ob 8. nri zjutraj slovesna zadušnica za pokojno Marijo Terezijo grofico Chambord, ki počiva v bour-bonski grobnici na Kostanjevici. Smrkavost kooi v Tržiču. Pred časom je bila konštatirana smrkavost pri konjih ki so bili takoj ubiti. Sedaj je veterinar dognal zopet 5 slučajev, tako da je bilo doslej radi smrkavosti ubitih v Tržiču že 9 konj. Konjerejci, vozniki, pozor, da se ne razširi ta strašna bolezen. Tridesetleten kr. fin&nčni nad p* v nik želi poznuti se 7. izobraženo {so-spod;£no lep« i ostave, —24 let staro, v svrho ženitve. Le resne ponudbe, če mogočo s ?liko pod „Trijrluv 12iiu na liis. oil»t. Kdiuosti. 148 Mi se čevljarski đelavcc. VI. Farneto štev 746, Krisciach. 14'J ISletno dekle želi službe. Povprašati v Stadion 19. III. n. „Fani". ulici ISO Plačam kilogram. ro po 3 K m staro K 2.20 MORDO, V. Ombrelle 7. 151 Gostilna Ins. odd. Edinosti. dobroidoča z krogljiščem, pivo Dreher, proda se radi vojačtva. • Naslov pove ISO Obrtno in kons. društvo pri Sv. Ivanu pri Trstu reg1. zadruga z omejenim jamstvom. VABILO na redni občni zbor ki se bo vršil 28. marca (na oljčno nedeljo) ob 2. pop. v zgornjih društv. prostorih pri Sv. Ivanu. DNEVNrRED: 1. Poročilo načelstva iu nadzorstva. 2. Predložitev računskega zaključka za I. 1014 v odobrenje. 3. Poročilo o reviziji. 4. Volitev načeL-tva. 5. Volitev nadzorstva. G. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob zgoraj navedeni uri ti* HI sklepčen, so vrti eno uro pozneje ravnotam z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen ne glede na število navzočih zadružnikov. Načelstvo in nadzorstvo. OUrtnilsKo društvo u BarKovUah vabi na občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, 28. marca ob 1.30 popoldne v draitvenihprostorib. DNEVNI RED: J. Nagovor predsednika. 2. Potrjenje račnnov. 3. Čitanje eventuelnih poročil in pređld^r v. 4. Prečitanje revizijskega poročila. 5. Volitev novega načel niplva. 6. Pazn0t«T0sti. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Ako ne bi ob določeni uri nezadostovalo ite-vilo udov, vrši se občni zbor uro pozneje in Io sklepčen ob vsakem Steviln članov. Takoj se sprejme ^ as da prevzame knjigovodstvo, korespondenco :n Maeajn&ke posle. — Ponudbe pod „Šisvifka 77" na Sns. odd. Edinosti. v* 211!W 19 v bogati izberi se dobi pri flttillo Depnnšher, Trst, Corso štv. 5 Teleion štev. 18-95 (zvoniti 2-krat) Cene, da se ni bati konkurence. BiH 19 lEimil HEHliEillilim Dr. PETSCHNIOO TRST. VIA S. CATER1HA ŠTEU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bvtemš 8 — 9 in 2 — 3 in špeclialist za kolsz* te vodne (spolne) bol- • *1 in 1— Darovi Moški podružnici CMD. so ob priliki prireditve čajevega večera dalje darovali: A. K., ker se ni udeležil K 1—, N. N 0-40, Engelman V. 2 —, Gorenjec & Co. 5*—, Bogdanović 20gdč. Sabadin 2'—, ga. Duška Mankočeva 2 —, Lah Albina | u BOLEZNI v NOGAH m SXL£MM. 3'—, Maurin Štefan 2—, Zerovec Marija j sprojema od It - 1 pop. In 1-—-, Uster Ivanka 5—, X. 180. Skupaj! edio.i K 270*80. Za preostalo .ino se vnočilo' obnedeljahod 10-1. 14 40, za kruh in sladkor pa 4'20. 0RVATH TRST, CORSO ŠT. 17 Specijalist sa KOŽNE in SPOLNE Zjk*. Šibkost m nervoznost Okoličanom pri obisku Trsti se uljudno priporoča Restavrodla Balkon v Nar. domu, se dotnio Izvrstno domača oma In dobra kuhinjo po loko nizki ceni. - Postrežba točna.