NOVEMBER 1« P Edmund IT T GrcgoriJ, Jud. 18 S Roman 19 C Elizabeta 20 P Feliks Val. ♦ SI S Difroranje M. D. 22 N 25. pobink. 28 P Klemen* 24 T Janez od križa 25 S Katarina 26 C Zahvalili dan 27 P Maksim« 28 S Stefan, ml. Q 29 N 1. adventna SO P Andrei, ap. IKANSKI SLOV ' PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Gette; Zrn vero tla narod — za pravico in resnico — od boja de tmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UKADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETJJ; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, GOLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) h NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIM. ŠTEV. (NO.) 232. CHICAGO, ILL., TOREK} 24. NOVEMBRA — TUESD AY, NOVEMBER 24, 192S LETNIK (VOL.) XLV Anglija še vedno izvaja težko nalogo, da vzdrži nevtral-nostni pakt pri življenju in s tem prepreči evropski spopad. — Španska vlada izjavlja, da ste Nemčija in Italija s priznanjem uporniške vlade napovedali zakoniti španski vladi vojno. ribarskih vic za Japonce. London, Anglija. — Španska civilna vojna postaja z z vsemi svojimi grozotami in divjanjem le še senzacija dru-JTe vrste ; na prvo mesto sto-j Grozi ukinitev pajo dogodki, ki obetajo prinesti take grozote celi Evropi. Razkol med fašizmom in ko-inunizmom postaja namreč od dne do dne bolj izrazit in potrebno bo le malo bolj direktno izzivanje od ene ali druge strani, ko se bo vsa RUSIJA SVARI JAPONSKO pra- Moskva, Rusija. — Zvezo, ki se je sklenila med Nemčijo in Japonsko proti Rusiji, označujejo sovjetski krogi kot novo izzivanje, ki je le še bolj poostrila Evropa naPeto ozračje med Rusijo in našla v podobnem stanju, v i Japonsko. Sovjeti skušajo, da bi kakoršnem je Španija zdaj. [spravili Japonsko iz te zveze, in j v to svrho so se poslužili za Ja-Angleška vlada zastavlja |ponsko ^ kočljiye zadeye Qb. vse svoje sile, da bi prepreči- | javili SQ namreč< da ne bodo ob_ la, ali pa vsaj odložila ta jnovili z njo p0if0dbe> potem ka, splošni spopad in se pri tem de- tere imajo japongki ribiči pravi. lu še vedno opira na mednarodni I ribariti ob ^ g nevtralnostni odbor, ki se je ta tem w bila Japonska trdo pviza. ponedeljek ponovno sešel k zase- kajti veči]ia njenih M danju. Celi svet ve, da obstoja prihaja jz tega vira_ nevtralnost glede Španije le še . _n_ na papirju, in Anglija si prizadeva, da bi jo vsaj na papirju še ohranila. Dobro ve ona, kakor tudi cela ostala Evropa, da so tu-Jezemske zaloge vojnega material glavna sredstva, s katerimi se danes vodi vojna v Španiji, toda vsaj uradno tega Anglija ne mara videti in za njo obstoja še vedno le nevtralnostni pakt. Dokler se ta očitno ne prelomi, je še upanje; ko bo ta javno kr- NEVTRALNOSTNI ZAKON PRED VRH. SODIŠČEM Washington, D. C. — Poleg drugih New deal zakonov, ki so že bili, ali še bodo postavljeni glede svoje ustavnosti v preizkušnjo pred vrhovno sodišče Zed. držav, bo tudi zakon glede ameriške nevtralnosti v slučaju kake vojne v inozemstvu. Sporno vprašanje, ki je postavljeno MADRID IZ-PRAZMJJEJQ Civilno prebivalstvo odpravljajo iz nevarnosti. Madrid, Španija. — Da se preprečijo nepotrebne žrtve, ki jih povzročajo uporniki s svojim obstreljevanjem in bombardiranjem med civilnim prebivalstvom mesta Madrida, je vlada odločila, da se vse prebivalstvo, ki ni potrebno pri bojevanju, izseli v druga mesta V poštev pridejo zlasti ženske in otroci, katerih so uporniške aeroplan-ske bombe že več sto pobile. V ta namen je vlada zasedla privatne avtomobile, kakih 1000 po ištevilu; pri povratku v Madrid dovažajo ta vozila potrebni živež. -o- 14 LETNI SAMOMORILEC Chicago, III. — Howard George, inženir pri družbi cestne železnice, je v petek pozno zvečer prejel od svojega 14 letnega sina telefonski klic z doma na 2919 Pine Grove ave., s katerim ga je sin pozdravil: "Halo, oče, kako se imaš ?" Ker nato ni bilo več nobenega glasu od njega, je oče v skrbeh odhitel domov; tam pa je našel dečka ležati na tleh v mlaki krvi, mrtvega, s prestreljeno glavo in z revolverjem v roki. Oče ne more naj- "TARZANOVA DVOJNIKA" je naslov novemu poglavju Tarzanove povesti, ki jo prinaša naš list v sliki in besedi. Čitajte in sledite temu poglavju od začetka, ker je vrlo zanimivo in napeto, da vam ne bo pozneje žal. KRIŽEM SVETA — Berlin, Nemčija. — Med nemškim univerzitetnim dija-štvom se zopet uvaja srednjeveška navada dvoboja. ' Vodstvo dijaških zvez povdarja, da bodo dijaki prisiljeni k temu, in za tiste, ki se ne bodo OROŽJE PROTI DELAVSTVU Delavstvo zahteva, da se odpravijo oborožene č ete, ki so jih sestavili delodajalci. Tampa, Fla. — Odbor za zakonodajo tukajšnje konvencije delavske federacije je koncem tedna v svojem poročilu povdaril potrebo, da delavstvo z vsem svojim vplivom pritisne na to, da se ohrani pri življenju senatski odbor za preiskovanje kršitev civilnih svoboščin, ki je bil ustanovljen ob zadnjem zasedanju. Ta odbor se * Pretresljiv primer materinske ljubezni, ki je štiri dni, peš, vozila nagrobni spomenik svojemu sinu. — Šest požarov v okolici Gornje Bistrice. — Smrtna kosa. — Še druge vesti in novice iz starega kraja. Materina žrtev Maribor, 1. nov. — Veliko pozornost je vzbujal letos na mestnem pokopališču skromen grob, ki ga dosedaj skoro nihče ni poznal. Včeraj in danes je bil ta grob v ospredju zanimanja obiskovalcev pokopališča. V gomili počiva mladi Stanko Hacin, žrtev podivjanega roparskega morilca. Dne 14. novembra 1934 ga je pri je bavil pred- Zgornji Kungoti umoril v spanju Viktor Juhant, ki so ga dejanja pozneje v tem oziru izkazali, ne bo vsem s tem, da je preiskoval prostora na nemških univer- aktivnosti med delodajalci pri zaradi tega zah. {pobijanju unij, špijonaži med .v mariborski jetnišnici obesili. — Vatikan. — Papež Pij .delavstvom in razbijanju stavk [Stanko Hacin je bil sin revnih je ostro ožigosal pretekli pe-!s SVojimi lastnimi oboroženimi staršev iz Tunjie pri Kamniku tek nameravano izpremembo možmi. Delavsko poročilo |ter jim je s krošnjarstvom po- v italijanskem civilnem zakoniku, po kateri bi se smatrali nezakonski otroci enako zakoniti z zakonskimi. Ta izpre-memba, pravi, bi ne bila samo drzna, marveč v resnici ogro-žujoča. — Šangajkwan, Kitajska.—r Neki vlak je bil preteklo soboto napaden od kitajskih čet, ki so ugrabile in neznano kam odpeljale 15 Japoncev, 10 častnikov in pet civilistov; povdarja, da so bogati vele-industrijalci zastavili milijone dolarjev, da dosežejo, da se ukine delovanje tega senat-skega odbora, in sicer s tem, da kongres ne dovoli potrebnega sklada zanj. Povdarja se v poročilu, da oboroževanje protidelavskih sil, kar izvaja- magal preživljati mnogobroj-no družino, obstoječo iz 14 otrok. Njegova smrt je starše globoko prizadela in zlasti mati ne more svojega Stanka pozabiti. Ker je silno revna, je prišla na njegov pogreb peš iz daljnega Kamnika, in lani na Vse svetnike, je zopet poro- pred sodišče, je v tem, ali sme sen, bo obvisel splošni mir le še |kongres dati predsedniku pravico, da ta izdaja prepovedi glede na nitki. Vprašanje je, koliko časa bo ni ogla Anglija zadrževati ta val. Sovražnosti zaradi Španije postajajo namreč že tako očitne, da Jih je že skrajno težko prikrivati kot "incidente". Zlasti uradno Mznanje španske uporniške ylade od strani Nemčije in Italije. je napravilo položaj do skrajšati napet. Vlada v Madridu je v nedeljo podala izjavo, da ste s tem priznanjem Nemčija in Italija takorekoč napovedale voj-zakoniti španski vojni. S to izjavo je španska vlada napravila indirekten poziv na tiste dr-> zave, ki simpatizirajo z njo, naj fitore svoje in se javno postavijo lla njeno stran. izvažanja ameriškega vojnega materijala bojujočim se državam. Tozadevna pravda, ki je predložena sodišču, se vodi med vlado in Curtiss aeroplansko družbo, ko je ta poslala bojne aeroplane v Bolivijo med tamkajšnjo vojno za Chaco. -o- ŽIVALI POVOD ZA RAZ- POROKO Los Angeles, Cal. — Mornariški častnik R. M. Comfort je vložil tožbo za razporoko, kateri je navedel kot vzrok to, da njegova žena vzdržuje celo mene-žarijo v hiši. Obenem je zahteval, da bo njegov 13 let stari ti nikakega pravega vzroka za ta lokomotivo pa so napadalci ;nesrečni dečkov čin, izvzemši razbili. Japonsko vojažtvo išče |morebiti to, ker je dečka več- |sled za ugrabljenimi, krat pokaral, ko je prišel ta zvečer pozno domov. -o- NOV POSLANIK ZA SOVJETSKO RUSIJO jo delodajalci, tvori nevarnost, mala tudi na njegov grob — za celo Ameriko in za njeno j peš. Letos pa je uboga stara svobodno politično življenje, jženica s čudovitim primerom -o--j pokazala, česa je zmožna sin dan njemu v varstvo. Trdi Angliji in enako tudi Franciji namreč, da je sinovo zdravje č''mdalje bolj beli glavo vpraša-' ogroženo, ker mora deček stanove, kaj naj se ukrene proti te-1 vati v isti sobi, v kateri je po-ako bo uporniški general leg njega deset psov in 50 posod Fl'anco pričel izvajati z vso stro- 'z zlatimi ribami. Castnikova že-e®stjo napovedano blokado špan-'na se bavi z rejo psov in rib v Rkega obrežja, ki je v rokah svrho kupčije. Sadnih Čet. Tozadevni angleški] -o_ ^otest ni našel nikakega odme- NAPOVEDUJE IZENAČENJE Va in očividno stojite za Fran-°°m Nemčija in Italija, kajti s *vojimi lastnimi ladjami iranco blokade ne mogel podreti ; ima namreč le par slabot-llh ladij. Kar je predvsem ^ačilno v ker služui tem oziru, je to, se uporniki pri blokadi po jejo podmornikov; povsem jasno je pri tem, da so jim jih P°slale tujezemske države, kajti Popolnoma sigurna stvar je, da sami nimajo. Toda, da vzdrži mir za vsako je pripravljena angleška * . Prezreti celo to očitno kršenje PRORAČUNA Washington, D. C. — Senator bi' Harrison, načelnik senatorskega finančnega odbora, se je zadnji teden izrazil, da obstoja upanje, da se bo federalni proračun lahko izenačil v 1938, ne da bi bilo treba nalagati kake nove davke. Izboljšanje privatnih dohodkov bo do tega privedlo, pravi. bržkc nevtralnostnega pakta in «>ne bo popustila tudi na-m "Pornikom.Dočim je sprva grozila, da b> blokado siratrala za morsko roparstvo, se zdaj namerava ogniti nevarnosti spora s tem, da bo obema španskima strankama priznala pravico do bojevanja in s tem tudi pravico do posluževanja vojnih metod, med njimi blokade. S ZA RUSIJO SE SNUJE NOVA Jterina ljubezen. Zelo jo je bo-USTAVA jlelo, ker ni imel njen sin na Moskva, Rusija. — Dolgo na- grobu nobenega spomenika povedovani sovjetski kongres, ker je skromen lesen križec, ŠPANIJA RAZDVOJILA na katerem se bodo razpravljali ,ki so mu ga pri pogrebu zasa-EVROPO predlogi za novo ustavo so v jet-! dil i v gomilo, že razpadel. Perpignan, Francija. — Špan- gke Rusije, se je približal, in Zatekla se je k dobremu žup-|ska vojna cepi čimdalje bolj glo- 'otvoril se bo v tukajšnjem mestu niku pr. Sv. Križu v Ljubljani, ( Washington, D. C. — Na bok prepad med evropskim ljud-1 to sredo. Zborovanje bo nagovo- j ki ji je podaril star kameni! j službeno mesto dosedanjega a- jstvom, ko se nekateri ogrevajo J ril tudi Stalin sam. Kakor sovje- 'nagrobnik z opuščenega po-meriškega poslanika za sovjet- za fašiste, drugi za radikalce. ti napovedujejo, bo nova ustava, kopališča. Kamnosek g. Kuno-sko Rusijo, Bullitta, ki je bil Tako je v petek odpeljal od tu-;kakor se vidi iz njenega osnut- var pa je bil tako dober, da pred kratkim prestavljen na no- kaj vlak, naložen z 1,300 prosto-jka, najbolj demokratična izmed ji je v kamen vklesal' ime nje-vo službeno mesto v Parizu, je voljci, sestoječi iz vseh mogočih ( vseh, kar jih danes pozna svet. nega sina. Mati je imela spo- predsednik imenoval novim po- evropskih narodnosti, francoske, j -o--menik; ni pa bilo denarja, da [slanikom v Moskvi Jos. E. Da- belgijske, nizozemske in Švicar-j "BANK NIGHTS" PROTI- |bi ga dal prepeljati v Mari-viesa, znanega advokata, ki je'ske. Odšli so na pomoč španski j ZAKONITE .bor. Pa ni dolgo premišljala, star 60 let. Imenovanje se je iz- vladi proti uporniškim fašistom, j Chicago, 111. — Mestni sodnik Skoraj 100 kg težak nagrob-reklo že pred Rooseveltovim od- Istočasno pa se poroča z Irske, Lyle je v petek podal izrek, da nik je naložila na ročni vozi-hodom, toda objavilo seje šele v |da je od tamkaj odplul s 40 'so denarne nagrade, ki jih žre- ček ter se podala — zopet peš petek, ker je bilo treba prej po- možmi general O'Duffy na po-|bajo številna tukajšnja gledali- — v daljni Maribor. Štiri dni čakati odgovora od sovjetske moč španskim fašistom, povdar- šča, takozvane "bank nights", je romala po blatni, zvoženi vlade, ali nima kakega ugovora jajoč, da se gre borit za krščan- protizakonite, češ, da kršijo za- ce-ti, v dežju, mrazu in vetru proti imenovanju. stvo, ki da je v Španiji ogroženo, kon o žrebanju. , je hodila neprestano, da je pri- peljala težko breme v Maribor. V petek popoldne je prispela vsa utrujena in do smrti izmučena in zavila z dragim bremenom takoj na pobreško pokopališče. Tam so ji dobri ljudje pomagali, da je bil kamen strokovnjaško postavljen na grob njenega Stanka. Tako bo imel sedaj njen sin lep kamenit nagrobnik, ki bo obenem trajen spomenik velike materinske ljubezni. -o-- Velika škoda po požarih Maribor, 2. nov. — Preko nedelje je bilo v mariborskem okolišu šest požarov in imajo pogorelci skupno škodo v znesku 252.000 Din. V Gornji Bistrici je ogenj uničil 156 vozov sena in vse pridelke po-sestnici Ozimčevi. Škoda znaša 150.000 Din. Posestnici Juhartovi v Slovenski Bistrici Angleški kralj Edvard, ko se je nedavno podajal v parlament, kjer je imel otvoritveni govor. Ka- je Zg0rel0 gospodarsko poslop- kor kaže slika, obstoja na Angl eškem še vedno primitivna navada, da ob slovesnih prilikah odenejo . " J svojo zunanjost s cirkuSkim bleskom. ~ je m 6 vagonov sena ter zna- KRALJ OB OTVORITVI PARLAMENTA ša škoda nad 30.000 Din. V Moščancih je pogorelo posert-niko Cerninu gospodarsko poslopje, ki je bilo vredno nad 7.000 Din. Pri Sv. Duhu je napravil požar posestniku Pa-činku škode za 25.000 Din. Posestniku Francu Lorenciju pri Sv. Primožu pri Muti je zgorelo gospodarsko poslopje s stroji in pridelki in znaša škoda nad 35.000 Din. Ostrešje hiše je zgorelo posestniku Jožefu Vrečku v Bukovcu pri Zgornji Polskavi in trpi za* radi tega Vrečko preko 5.000 Din škode. -o- Zemeljski plaz Blizu postaje Veles, na nro-gi Skoplje-Djevdjelija v Južni Srbiji se je zaradi močnega deževja vsul na železniško progo velik plaz zemlje, da so imeli številni delavci skoro 24 ur posla, predno so progo zopet očistili in usposobili zr promet. -o- Smrtna kosa Na Vrhovem biizu Radeč pri Zidanem mostu je umrla Jožefa Majhenc, vdova posestnika stara 68 let. — V Škofji Loki je umrla ga. M. Starman, stara 82 let. — V Celju je umrla Julijana Vrečar, posestnica iz Lise pri Celju stara 65 let. -o- Posledica nesreče V tovarni Ježek v Melju pri Mariboru se je sredi dela razletel smirkov brusilni kamen zaradi prevelike brzine. Kos kamna je zadel z vso silo 21 letnega ključavničarskega vajenca Martina Kranjca v glavo da mu je prebil lobanjo in so nezavestnega odpeljali v bolnico, kjer je po par dneh podlegel polšikodbi. --o- Nevaren padec Delavčeva žena Frančiška Capuder iz domžalske okolice je prišla na dan vseh svetnikov v Ljubljano, da na pokopališču obišče grobove svojih pokojnih. Prenočevala je pri svoji sestri. Ponoči je vstala in ker ni poznala poslopja je v temi padla po stopnicah ter obležala nezavestna in nevarno pobita. -o- Nesreča V vasi Ladja pri Medvodah je neki voznik po nesreči povozil delavčevega sina Franca Vebra, starega komaj eno leto. Kolo je fantku strlo nogo. -o- Napaden V Belem potoku pri Šmarju je nekdo pred kratkim napadel 43 letnega sina posestnice Ivana Rora iz Belega potoka. Napadalec ga je trikrat vrgel ob tla ter ga močno poškodoval po glavi, rokah in nogah. Rora so morali odpeljati v celjsko bolnišnico. Stran t 'AMERIKANSKI SLOVENES' Torek", 24. novemEra Amerikanski Siovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina.* ..$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Za celo leto Za pol leta Za četrt leta Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto___________$6.00 Za pol leta______3.00 Za četrt leta_____________1.75 Posamezna številka ____________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year For half a year _ For three months „.$5.00 2.50 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year______$6.00 For half a year___3.00 For three months_____ 1.75 Single copy___________3c Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ,T. M. Trunk: Izkušnje kakor so menda delali za hrbtom "junaških" Italijanov, kakor so mi zatrjevale dostojne priče, ampak ko so Italijani končno le "zmagali", so bili vsi silni junaki, da jih še do danes ne morejo dosti prehvaliti. Junaštvo je tudi izmed vrlo kočljivih rob. Ako je vest resnična, da je predsednik Azana pobral šila in kopita, je le dvoje mogoče. Morda je videl, da je stvar izgubljena, in je smatral za bolje, da gre, na čemur na sebi ni nič napačnega, ali pa je le predobro spoznal te — junake, saj vsaj poročalo se je, da je svojim nekdanjim učiteljem v Escorialu zagotovil, da se jim nič žalega ne bo zgodilo, kar je od njega vrlo lepo, pa so njegovi "junaki" le postrelili te neoborožene mnihe kakor muhe, in kaj takega je bore malo — junaško. Pogostoma se pripeti v družinah, kjer vlada še nekaI skupnost, kjer imajo starši pred očmi dobrobit svojih otrok in sfe tudi otroci ozirajo še na nasvete staršev, da se kak fant zagleda v kako punco. Fant vidi le zunanjost in' gleda, da pozabi zapreti usta. Mladina, ki nima izkušenj. Starši imajo bolj ostre oči, pa vidijo več, in vidijo, da je punca od znotraj pravi peklenšček. Svarijo, odsvetujejo.; "Ne te, fant, taka pa taka je, boš trpel z njo", opominjajo, j Vsaka beseda pa je bob ob steno pri fantu. "Ako mi bra-1 nite vzeti jo, se ustrelim . se navadno glasi odgovor na svarilo staršev. Kaj boš. Pa poizkusi. Fant je v devetih nebesih, ampak ne dolgo, polagoma prihaja narava punce na dan, in fant spozna,da je bilo svarilo staršev opravičeno, izkušnja mu je to pokazala, da je bil zatelebljen v pravega človeškega peklenščka, pa je prepozno. Navadno je življenje uničeno, tak mož se udaja morda pijači, žena pa potegne s kakim drugim, ker prav ženska je zmožna največje čednosti, pa tudi najbolj sofistične zlobe. Koliko je takih izkušenj po življenju, večinoma prepoznih izkušenj, da ni več rešitve. Zdi se, da je zdaj vsaj zavedno človeštvo prav v položaju takega do ušes zaljubljenega fanta napram — komu-inzmu. Gleda nanj z odprtimi ustmi. Sliši svarilo. Pravo ogorčenje se pojavi nad tistim, ki svari. Hodijo v Rusijo, kjer je baje raj. Najdejo pravi pekel, takoj jo poberejo nazaj, ampak jutri pa zopet za komunizmom .. vse skupaj nič ne pomaga, za uničenje se ne zmenijo, da je le komunizem. Navadno sledi uničenje v kaki obliki, prav kakor pri fantu, ki se je navezal na ženskega satana, ker nima fant punce, punca-satanček ima v oblasti fanta, moža. Komunizma ni, pač pa imajo komunisti v krempljih—"komuniste" brez najmanjšega komunizma, pa ni za take "komuniste" pomoči, za to poskrbijo že komunisti. Par miljo-nov komunistov držijo v oblasti do sto miljonov "komunistov" v sedanji Rusiji brez — komunizma. Ves svet pa tišči le v komunizem, ker ne verjame izkušnjam, ne verjame življenju. Resignirano pogostoma starši pravijo sinu: "Pa jo vzami.." ko vidijo, da je vse zastonj, in razpoloženje po svetu napram komunističnim sanjam je tako, da bi bilo najbolje reči: "Pa idite v komunizem". Svet komunizma ne bo našel, lahko pa stoji pred uničenjem, in od uničenja ni povratka. Junaštvo? Je dosti junaštva celo v današnjih časih, ampak vsako junaštvo ni junaštvo, dasi se morda postavlja kot junaštvo. Alkazar in branilci! Kdor je za Madrid, bo zavihal nad Alkazarjem nos. Ako pa je junaštvo, pa je, naj se prizna ali ne prizna. Taki, ki so vsi za Madrid, govorijo o silnem junaštvu braniteljev Madrida, in tega, kar je za Madridom. Morda, kakor se vzame, pravim lahko, da je junaštvo vsaj na zunaj. Z golimi rokami, brez orožja se menda borijo zoper kanone, ženske, mladina se bori — junaško se bori, silni junaki, kakršnih svet menda še ni videl. Tako vidim zapisano tam, kjer so za Madrid. Kaka pravilna sodba je težavna. Pri resničnem junaštvu mora biti ideja, za katero gre, objektivno tudi povsem pravilna, resnična. Ako je morda le subjektivno, je sodba o junaštvu za posameznika še bolj težavna, ampak vsaj objektivno pri zgrešeni ideji ni pravepa junaštva, ker tako junaštvo"izvira pri objektivno zgrešeni ideji iz fanatizma, in fanatizem ne more imeti nobenega pravega junaštva. Dejstva so lahko dana, subjektivno vsaj izgleda, da je junaštvo, objektivno pa je junaštvo le tam, kjer gre za pravilne ideje, pri napačnih idejah ne more biti objektivnega junaštva . . . pač pa je lahko dosti subjektivnega junaštva, v resnici fanatizma, kakor jasno pričajo naši pomuslimanjeni slovanski jani-čarji, ki niso bili, dasi neprimerno junaški, morda le "junaki", ker v resnici fanatiki. Svet vidi, kakršne oči pač ima, pa ima lahko zamrežene oči, in sodba je potem kriva, ni pravilna. Sicer pa vidim glede "junakov" za Madridom, da morajo za njih hrbtom streljati, da grejo "junaki" v boj, prav SPREVOD PIONIRJA Cleveland, O. Če že sporočamo svetu o raznih dogodkih, ki se porajajo v našem življenju, naj bo zabeležen med druge tudi sledeči pogreb, pionirja pionirjev, starosta starih ljudi, očeta, ki je doživel najvišjo čast biti stari oče tako obsežni družini kakor je ši-rom poznana družina Zalarjeva. V ponedeljek 9. novembra je bil odpremljen s slovesnimi cerkvenimi obredi v zelo veliki družbi svojih dragih, stari oče Jože Zalar, ki je dosegel v življenju, da tako rečemo, po naši sodbi in tudi statistiki, po kateri naši ljudje umirajo, največjo in naj-čestitljivejšo starost, skoro 93 let. Marca bi bil star toliko. Nekaj mesecev poprej je odšel od nas in v to ga je prisilila izredna bolezen mrtvoud, drugače bi še živel med svojimi, ki so ga tako ljubili in spoštovali, kakor da je njih prvorojenček. Ne pustimo ga od nas kar tako hitro v pozabljivost. Njegovo življenje je bilo preveč resno in trpljenja polno. On sam pa je bil blaga, tiha in potrpežljiva duša, kakor jagnje krotak, priden in delaven, udan v voljo božjo; njegove roke vedno pri delu. Ce je pa preostajal jutranji ali večerni čas, ga je vporabil za molitev. Njegova zadnja stara leta so bila podobna življenju angel j a. Pred par leti sem imel priliko, da sem napravil popis iz njegovega življenja, takrat sem ga spoznal po vrednosti in od tedaj sem ga zelo spoštoval. Težko bi bilo popisati vse težkoče življenja, ki ga je stari oče prestal. To se popisati ne more. V življenjepisu je povedal le nekaj v celoti, vendar se pa že iz tega posname dovolj, da imamo zaznamovati v zgodovino našega rodu. Pred 92 leti se je rodil tam pri Borovniški fari na Dolu, kjer se je za njegovega časa zidal znameniti veliki most (Borovniški most), ki sega od gore do gore, kakoršnega ni daleč na okrog. Tam se nahaja tudi postaja (kolodvor), kjer je on pozneje služboval 22 let zvesto in vestno. V času njegovega službovanja je preprečil na železnici veliko katastrofo dveh vlakov. Kar so višji uradniki zanemarili, je on iz vestnosti in proste volje naredil. Pred 70 leti se je oženil. Pred 20 leti je s svojo soprogo obhajal v Forest City zlato poroko z veliko slovesnostjo v prisotnosti številnih vnukov in sorodnikov. Leta 1919 mu je pa umrla soproga, stara 72 let. V Ameriko je dospel leta 1891, pred 45 leti in sicer je dospel v Chicago. Od tam je pa potoval naprej, kjer je kazalo da se bo kaj več zaslužilo, da bo mogel preživeti družino, 11 otrok, katere je pustil v domovini z ženo, ko je odšel, ker služba na železnici ni zadostovala, da bi se mogli vsi pošteno preživeti z nizko plačo, Zato je odšel v A-meriko. Iz Chicage je odšel na zapad v Montano, kjer so takrat gradili novo železnico preko gozdov in gora iz Montane v mesto Washington blizu Californije. Ko je rajni oče pripovedoval o doživljajih v teh krajih, nas je pretresal mraz. Navajal je, kako so potovali po več dni in noči po samotah, če so hoteli priti do kakšne kolibe ali koče, kjer bi mogli oddati pismo ali denar svoji družini na pošto. Med takimi potovanji so se na redkih krajih dobile samo lovske koče ali pa koče za pastirje. Življenje v takih krajih je bilo vedno v nevarnosti. V par letih težkega dela si je tam nekaj zaslužil. Od tam je potoval v Minnesoto v rudnike, za tem pa nazaj v Forest City, Pa., kjer si je vstanovil svoj dom, začel delati v premogovniku in delal 25 let. Kot skrbni oče za družino je silno varčeval in pošiljal soprogi denar, da so mogli odhajati za njim sinovi in hčere. Prvi je dospel sin Anton, za tem sin Jože, sedanji gl. tajnik KSKJ. in tako naprej še ostali z materjo vred. V Forest City se je namnožila družina Zalarjeva do zadnjih let ko so premogorovi začeli ponehavati. Od tedaj so se pa pričeli seliti ljudje na druge strani in mnogo jih je dospelo v Cleveland. Tako je dospela tudi družina Zalarjeva, oziroma hči Mrs. Francis Sus-man z soprogom in oče z njimi, ker so bili že vdovec. Naselili so se na 18706 Shawnee ave. v Cle-velandu, kjer so oče kot častni družinski član ostali zelo zado- voljni, ker je bilo pri hiši še precej zemlje za obdelovanje. To je bilo za očeta največje veselje. Delati in moliti, je bilo njim vse. Leta so tekla naprej, ob godovih so se pa zbirali krog malega toda zelo ljubkega doma sorodniki, ki so prihajali očetu voščit še več veselih let. Ne poznam nobene druge družine, da i otroci in otrok otroci bolj ljubili in spoštovali svojega starega očeta, kot so baš to delali v Zalarjevi rodbini. Sam sem bil večkrat priča prizorom takih obiskovanj. Človek bi smatral tako družino za srečno, takega očeta za jjravi hišni blagoslov, kjer so si otroci imeli priliko zaslužiti obilo božjega blagoslova za svoje družine s tem, da so očeta tako ljubili in čislali. Ker je bilo to njegovo življenje tako družabno, se razume, da je bila tudi njegova smrt in pogreb ter sprevod primeren njegovemu življenju. Njegova smrt je bila tako lahka, nič strašna. Za njo se je pripravljal dolga leta, saj je že po starosti vedel, da bo prišla ura odhoda prej ali slej. Že zgoraj sem omenil, da je bilo starega očeta navada delati in moliti. Dan je bil za delo, večer za molitev. Ko sem prišel zvečer v vas, so mi rekli domači: "Oče so v svoji sobi pri molitvi." Oče so bili pri tem pa tudi mehka duša, kakor otroči-ček, vendar pa prav zdravega in čistega razuma. Držali so do sebe v tem, da niso dopuščali, da bi komu delali nadlege, da bi se kdo zanje trudil in imel z njimi nadležnosti. Oče so hoteli biti vedno čist, lepo oblečen, obrit in v vseh ozirih snažen. To so za tako starega moža v resnici lepe čednosti, ki si jih moramo vzeti vsi na znanje. Smrt je očeta dobila pripravljenega, tako je povedal v pridigi ob pogrebu č. g. Rev. Father Kužnik, ko je med drugim tudi rekel: "Oče so se pritoževali, da niso mogli vsako nedeljo iti k sv. maši, ko so bolehali". Lahko je gospod pridigar povdarjal očetove besede nam v zgled, ko nedeljsko službo po lastni nemarnosti opuščamo. Ko je stari oče, ves utrujeni pionir, žaloval da ni mogel iti, v cerkev v starosti 92 let. Zapustil je otrokom in vsemu narodu lep vzgled. Zares moramo ohraniti na njega blagi spomin, in mu lahko od srca želimo, da po tako trudnih in dolgih letih ob tako veliki družini, ob času njegovega odhoda od nas, uživa večni mir pri Bogu, v katerega je veroval in zaupal in z njegovo pomočjo tudi tako lepo in srečno dokončal. Pogreb je bil velik. Vse sorodstvo se je zbralo skupaj in še veliko drugih ljudi iz bližnjih in daljnih krajev. Mnogo jih je bilo iz Forest City, Pa., kjer je oče preživel 25 let dela v premogo-rovu. Sin Josip, gl. tajnik K. S. K. J., je dospel iz Jolieta tudi še pred smrtjo, ko so očeta že zapuščale moči. Sprevod se je vršil v cerkvi Marije Nebovzete dne 9. novembra, kjer se je vršila z leviti zadušnica za rajnega očeta Zalarja. Pri cerkvenem opravilu so bili sledeči duhovniki: Rev. Father Kužnik, Father Če- lesnik, župnik cerkve sv. Pavla kamor spada družina Susma-nova, Rev. Father Gorman ter župnik cerkve sv. Križa, Father Kirby. Truplo je bilo položeno na sv. Pavla pokopališče imenovane fare sv. Pavla, kjer počiva že mnogo naših pionirjev, med njimi tudi č. g. Rev. Andrej Smre-kar, Rev. Paul Hribar in koliko drugih lajikov iz bližnjega Col-linwooda, Nottinghama in Euc-lida. Tam bo truplo očeta Zalarja počivalo do vstajenja z drugimi vred. — Bodi vsem večni mir! Anton Grdina -o-- ZAKONSKI JUBILEJ NA FARMAH Willard, Wis. Dne 7. novembra sta obhajala v krogu svoje družine, sorodnikov ter ožjih prijateljev tridesetletnico zakonskega življenja Mr. in Mrs. Anton ter Ana Trunkel. Trunkljeva družina je tukaj pri nas obče spoštovana in poznana kot marljiva in delavna ne samo zasebno, temveč tudi za skupnost. Mr. in Mrs. Trunkel sta bila med prvimi pijonirji, oziroma začetniki tukajšnje slo- med Slovenci po Ameriki Priznanje Farrell, Pa. — Pošiljam vam celoletno naročnino za list Amerikanski Slovenec, ker se mi zdi, da bi nikakor ne mogla biti brez njega. Vidim, da ima zelo veliko novic, lepe povesti in tudi lepe dopise. Nobeden slovenski list ne prinaša toliko novic kot ravno Amerikanski Slovenec, zato z veseljem poravnam naročnino in vse lepo pozdravljam. A. L. Himen Barberton, O. — V tukajšnji slovenski cerkvi se je dne 14. novembra poročila Miss Francka Skubl. Za spremljevalca v svojem življenju si je zbrala ženina madžarske narodnosti. — Bilo srečno. Nesreča v rudniku Primrose, Pa. — V bližnjem premogovniku se je ponesrečil rojak Anton Tomažin in sicer tako, da si je zlomil roko, ter venske naselbine ter tudi usta- !je moral iskati pomoči Mercy bolnišnici hu. novitelja tukajšnjega društva sv. Družine št. 136, KSKJ. Mr. Trunkel je bil več let predsednik omenjenega društva in tudi se je odlikoval kot cerkveni blagajnik, zadnje leto tudi kot občinski odbornik. Pred vsem tem jima je bila doba tridesetih let doba težkega dela in preizkušnje, da sta vzgo- co je bil jila svojo družino vzorno v ka- Kranz. ;toliškem duhu ter si lin uredila .dom, da je eden najlepših v tukajšnji okolici, j Mr. in Mrs. Trunkel, sta tudi 'dolgoletna naročnika katoliških listov. Želja nas vseh je, da jima Bog podeli še mnogo srečnih in blagoslovljenih let. Splošna ' zadovoljno,st '' se opaža tudi med farmarji, po srečnem izidu letošnjih predsedniških volitev, zlasti ker je naš vrli dosedanji predsednik Roosevelt odnesel tako sijajno zmago. Upamo, in smo v tem trdno prepričani, da se bodo tudi za nas farmarje povrniti ! nazaj tisti časi zlate prosperi-;tete, kot so bili pred osmimi leti. Poročevalec -o- v Pittsburg- GLAS SLOVENSKEGA FARMARJA IZ PENNSYLVANI-j JE Canonsburg, Pa. Že večkrat me je ta ali oni podregnil, zakaj pa ti ne spiješ kakšen dopis za Ameri-kanskega Slovenca. — Well, jim odgovorim, kaj čem pa pisati. Drugih časopisov rasen naših treh katoliških ne prebiram. Kar naši veri sovražni neprijatelji pišejo, vem le to, kar razvidim v Amer. Slovencu iz uredniških člankov in i pa največ iz Pisanega polja. (Jaz sem pa farmar pennsyl-ivanški, če se smem sploh imenovati farmarja. Tako torej, jkar eden dela, o tistem najraje govori in piše. Zato si (Dalje sa 3. strani.) Clevelandski bolniki Cleveland, O1. — V bolnico sv. Aleksa se je morala podati rojakinja Helena Lavrič in sicer je bila operirana na očeh. — V Glenville bolnišni-odpeljan Mr. J. Iz Womans bolniš-zgradila nice se je zopet vrnila na svoj dom Mrs. Lena Lokar. Velika prireditev Chicago, 111. — v nedeljo 29. novembra se vrši v Tyrs Sokol dvorani na 26 St. in Lawndale ulici velika proslava jugoslovanskega ujedinjenja, pri kateri se boudejstvovalo 47 slovenskih, hrvatskih in srbskih organizacij in društev. Program bo posebno izbran in izredno zanimiv ter prav nič dogočasen. Pričakuje se, da se bo teh proslav udeležilo do 2000 oseb. Program začne točno ob 3. uri popoldne in se konča ob 5. uri popoldne. Zvečer je zabava in ples, za katerega bosta igrala dva najboljša orkestra. V večnost so odšli — V Barberton, Ohio, je preminul rojak Anton Korene v starosti 52 let. Doma je bil iz Rovt pri Rakeku. Zapušča ženo in več otrok. — V Rock Springsu, Wyo., je umrla Mary Berlogar v starosti 50 let. Doma je bila Zidanega mosta in je bivala v Ameriki 18 let. Zapušča moža, dva sinova in hčer. — V Holton, Mich., je umrl rojak Frank Debeljak v starosti 73 let. Trpel je več let za neko želodčno boleznijo, ki se je razvila v raka in končno je podlegel. Omenjeni je več let živel na Ely Minn. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA "TARZANOVA DVOJNIKA" (1) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlllTOUghs Skozi skrivnostno afriško planjavo, mimo skalnatega pobočja in preko nižin, zaraščenih s tropičnim drevjem je žvižgal in sopihal vlak. Bolj in bolj je prihajala pred oči notranjost primitivne Afrike. Z vlaka sta zrla skozi okna dva mladca. "Dosedaj še nismo videli nobenega leva ali tigra," je o-pomnil Dick. Doc jo odgovoril Dicku z nekim za-nipljivim pogledom rekoč: "Ako oprostiš moji priprosti ameriški govorici, dragi angleški bratranec, menim, da jc Afrika nekaka mrtva dežela, nezanimiva in da so vse senzacijonalne govorice o njej, pravi "baloney". Saj je tukaj prav tako varno, kot v Hyde parku v New Yorku." "Prepričan sem, da nam bo Tarzan pokazal prav razburljive stvari, ko naju bo srečal na koncu tc železnice," reče Doc. "Kaj pa če ne bo?", odgovori Dick, "potem boš ti odgovoren, ker Tarzan je nekak tvoj daljni stric ali nekaj podobnega, moj pa ni. Morda pa je sedanja sezona laikor nalašč za razne pustolovščine tod po Afriki." Ko bi bila mladca videla takrat pravega Tarzana, ki jc'istočasno s svojim gromovitim klicem vabil skupaj Wa-z irske zamorce daleč v notranjosti džungle, bi ne dvomila o Tarzanu in Afriki, kajti vlak v pravo notranjost divje Afrike niti privozil ni. Zato sta zbijala šale na račun tega in onega, misleč, da jc ves svet enak . . . Torek', 24. novembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran B KLASJE IN PABERKI z evangelijske njive P. Aleksander Urankar. Neka sladka otožnost je razlita čez advent. Vsako pričakovanje tega ali onega dogodka napolni dušo s skrivnostno žalostjo. Tako je advent pričakovanje Odrešenika, dolgo zaželje-nega, dolgo prerokovanega, edinega, ki bo lahko solzni dolini prinesel nekaj veselega. Nujno, da je treba otožnosti tolaži j ive besede, da ji je treba mehke Pesmi, ki se bo skladala ž njo. Pričakoval bi človek takih tolaž-ljivih besed in mehkih pesmi navduševanja danes, ko se advent pričenja. Pa ti zagromi Cerkev s svojim trdim in strašnim evangelijem o sodbi. Mesto sladke piščalke pastirčka, ki kliče ovčice domov v topli dom, za-buči tromba an gel j a, oznanje-vavca sodbe. Človeške misli niso božje misli. Cerkev se zaveda važnosti adventne dobe, dobe pričakovanja največjega dogodka v zgodovini človeštva, ko se bo sam Bog učlovečil, da pride in reši izgubljeni svet, zato ta strašni akord takoj začetkom adventa. Cerkev se zaveda, da svet v sladkih sanjah posvetnosti spi in da ga je treba s silo predramiti in 5. NEDELJA V NOV. kve ne bodo premagala. Po čemu bi se človek trudil in boril za stvar, ki ima božjo garancijo obstanka. Ne vidimo v zgodovini in vedeti nočemo, da zahteva Bog našega sodelovanja. Imela je Cerkev cvetoče pokrajine, kjer je bila katoliška beseda na višku slave in ime Cerkve odrešilno za vse tamkaj stanujoče, danes so te pokrajine puste sa-hare, kjere sovražniki Cerkve gospodujejo in Cerkev kot misi-jonarka v današnjih dneh prihaja nazaj v deželo, ki je bila včasih vsem v zgled. Velika tolažba je beseda Jezusova, v veliko ko-rajžo nam. Komur in kjer je pa ta beseda beseda uspavanke in brezdelja, pa gorje vsem. Cas je, da iz spanje vstanemo ODHAJAJO Novi vladni rekruti, ki odhajajo iz Madrida v predmestje na fronto, da ustavijo fašiste pri njih prodiranju. Boji za Madrid se bijejo zadnje dni z vso besnostjo. bivalstva z vojaštvom in drugi-jnom, da ostane utrdba proti ju-mi obmejnimi varnostnimi or-'goslovanski strani dobro narav- gam. Sumljivi streli in umori v Snežniškem gozdu Reka, oktobra 1936. — V teku letošnjega leta se je v okolici Snežnika, ob jugoslovansko-ita-lijanski meji, zgodilo vsepolno napadov, ki so tu pa tam zahte Mi kristjani se toliko čudimo j vali človeška življenja. Kot prvi danes in se zgražamo, kako mo- re Bog dopustiti, da Cerkev vsepovsod na Kalvarijo vlečejo, da to božjo ustanovo tako preganjajo, da jo v Rusiji z biči trgajo, v Mehiki s trnjem glavo mesarijo, da mora nositi po vseh krščanskih deželah križ po težki križevi poti. Čudimo se in se zgražamo. Kdo je kriv, da mora vera naša tolikokrat trpeti? Res med temi je padel neki mladenič, doma iz obmejne vasi Pod-cerkve v Jugoslaviji, nato so se streljali med seboj miličniki in finančni stražniki, žrtev je postal italijanske puške tudi neki drugi mladenič, jugoslovanski državljan. Kmalu po tem dogodku so se širile govorice o napadu na karabinjerje. Približno mesec kasneje je bil v Strmem in pretepali samo naše ljudi. Od- ,..,.,. V1 , vsi višji m mzji hribi v okolici penam so bili v reške zapore, od 0 ~ .________. . „ , , , , . v , , . Snežnika ter severno m južno ne katoliška zaspana, krščanska neodločnost in brezbrižnost. Pravimo: sveta je naša Cer- koder se nekateri še do danes ni- od njega ob vgej mgji močno u_ kev, noben nima pravice kame-iso vrnili. . Ar jeni. Vse utrdbe so danes za- njati jo in pljuvati ji v obraz. V avgustu mesecu pa je postal stražene omenjenih ob -nih Pravimo in se pritožujemo. Da j^tev puškine kroge nek! itali-). katerih ^ bi sebe posvečevali, kakor bi mo- jJanski podnarednik obmejnih nigkem obmejnem ^ ^ rali tega ne. Blodimo kakor slep- jvojaKov na Čabranski polici ne- |da gQ mora]i polcg Qstalih in brez ci brez vsega nadnaravnega živ- kaj dni pozneje pa istotam ital. »števila že postavljenih objektov poročnik Irnica. Pri obeh zad-1 __. ... - 1 ... , „ ... ., ... , ,, za obmejne straže, postaviti se njih slučajih so italijanske obla-1 sti tudi javno priznale, da je bilo opomniti, da se bhza Gospod. ev ^ Mancu bHzu Leskoye do]ine ob. Zato tudi v današnjem listu be- J občest;o Voiskuiočih se streljen vojak na straži. Za vse sede: "Ura je, da iz spanja vsta- fob«Btvo _ vojskujočih se, J obdolžili aretirali nemo, noč je prešla dan se jeitoda P"} trpljenja pa ji prizade-jte napade^ so obdolžili^ aietiiali približal". Z mislijo na sodbo, kaj drugega hoče Cerkev vzbuditi v naših srcih, kakor živo zavest resnosti adventne dobe. Kaj drugega hoče, kakor da skrušimo svoja srca, odpremo oči zarji odrešenja in odpremo uho svarljivi besedi božji. Sam Bog nas kliče. Kliče in govori: Nov rod hočem, nove družine, ki bodo žrtvovale na altar ju pravega Boga. Ne malikov sveta in hudiča, malikov sebičnosti in grešnosti, malikov naslad. Teptajo zapovedi moje, v blato vlečejo mojo nad vse sveto ustanovo — družino, mažejo svoje duše z vsemi grešnimi mislimi, besedami, željami in dejanji, duše, ki so tempelj božji, v katerem bi mogel in moral bivati samo Vsemogočni Bog. Pristoja nam očitek iz ust božjih. Kolikokrat smo samo kristjani, ki se z besedo Jezusovo jo: Vrata peklenska Cer- no maskirana. V strahu, da mu bodo Italijani ves gozd izsekali in posekan les uporabili, je Na-gode sam posekal namenoma pu-ščena debla in jih hotel speljati domov. Zaradi tega je bil takoj aretiran in obdolžen, da je to namenoma storil zato, da omogoči opazovanje utrjevalnih del iz bližnje in daljne okolice, zlasti pa z onkraj meje. Nagode je bil prepeljan v idrijske zapore. O njegovi nadaljni usodi nam ni nič znanega. Nova vojašnica Reka, oktobra 1936. — Letošnje poletje so Italijani v gozdu pod Snežnikom, na kraju, ki se imenuje Ključ, gradili vojašnico za obmejne vojake. Obmejni vojaki so po odhodu bivših obmejnih karabinjerjev prevzeli njihovo službo, t. j. straženje obmejnih utrdb. Znano je, da so Opčinah, Stradella ul. Commerciale 33, sin pri Sv. Jakobu. Viktor v Josip Ta- Kirn F. iz Čelj pri Pre- tež, 24 ' letni Primož Rossi iz Vidma, oba stanujoča v Solkanu. Našla sta granato kalibra I 280, katero sta hotela odpre- -ti. Pri tem je nastala eksplo-, zija, ki je oba smrtno ranila, J tako da sta kmalu potem umrla. — Po dveh dneh se je zgodila še druga nesreča v razstrelivom v Trnovem na trnovski planoti. Nabiralec starega železa Franc Sušmel, star 16 let, doma iz Puštal, je bil zaradi eksplozije težko ranjen. * — Prvi rezervoar čistilnice petroleja v Zavijah je že gotov. Njegova kapaciteta znaša 12.500 kbm. — Karabinerji iz Cela so aretirali Teodorja Megenela, ker so pri njem našli nekaj žganja iz tajne žganjekuhe. mu je dobil pri odhodu Abesinije 300 lir nagrade medaljo. iz — Na Sv. Gabrijelu se je zgodila zopet nesreča z razstrelivom. Tu sta pobirala staro železo 24 letni Viktor Ča- — V Gorici nameravajo in 'razširiti ulice Ascoli in ul. Sv. j Ivana, da bi odstranili nehigi-jenične hiše. Posuti nameravajo tudi kasarno alpincev na Travniku. Ta stavba je iz 1.1 1640, ko so se v njej naselili jezuiti. TO IN ONO II DOMOVINE Ijenja, božji nauki nam smrde, obhajilna miza v cerkvi je miza, vsa zapuščena. Enkrat na leto gremo k spovedi, pa še tisto'to delo njihovih ljudi. Javna komaj, samo na prigovarjanje, i tajnost pa je tudi, da so bili vsi novo vojašnico. -o- KRATKE NOVICE — Velike vremenske nepri-' peljati Draga riba Neki revni črnogorski kmet je vlovil dva funta težko ribo, katero je skušal v Šahovičih na trgu prodati. Ribo sta mu zaplenila župan in tajnik pod zatrdilom, da ni imel pravice loviti in jo pojedla. Kmet je tožil in spor se je obravnaval na dveh sodiščih, tako da sta župan in tajnik potrošila samo za pot nad 3000 dinarjev, povrh tega še pravdo izgubila in riba ju bo stala najmanj 10.000 Din. --o- Nesreča Blizu Litije, je podiral drevje delavec Franc Gorše. Deblo je padlo nanj in mu zdrobilo nogo v kolku, da so ga morali od- IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) i lislim, da bo morda koga zanimalo, kaj se na farmi dela. Kako se krave molzejo v vročem poletju. — Slišal sem, ne vem pa če je resnično, kako je neki revni farmar, zadolžen do vratu, kot nas je menda največ farmarjev v Ameriki. Ta revni farmar ni imel denarja za "Fly spray," zato, ko je kravo molzel, je ta radi nagajivih muh brcala zdaj z eno, zdaj z drugo nogo ter zraven otepala z repom. Ppložil je tedaj mlečno posodo na stran, privezal kravi rep k zadnji nogi, misleč da bo imel mir, pa s tem ni imel veliko uspeha, ker čez nekaj trenutkov je krava rep že zopet nemoteno sukala kot poprej in opletala z njim da je bilo veselje, dasi ne za farmarja. Pa si je zvita glava domislil nekaj drugega 3olj uspešnega. Šel je in privezal kravi na rep kamen, ki pa je bil k nesreči preveč Ja-hak in tako je prišlo do nesreče, da ko je krava z repom še vedno opletala, je zadela s kamnom farmarja v glavo s tako silo, da se je nezavesten zgrudil v tisti jarek tam zadaj za kravo. K sreči je prišel kmalu potem njegov tovariš mimo in ko je videl kaj je, je nesrečneža potegnil iz tiste luže. — No, to je že ena vsem tistim, ki so me nagovarjali, da bi kaj spisal za list, čeprav je mogoče prav po lovsko zaokrožena. Druge vrgel v koš. John Pelhan . ........... . . v — „V bolnico. — Istotam je samo zato, ker starši tako žele, j Pfejsnji napadi m umori izvrse- gQ zayladale me oktojbila pripeljana tudi 25 letna ker je družba, ki ž njo občujem, mi s puškami italijanskega izvo- ^ ^ y primorju_ Burja; natakarica Angela Tomažičeva sneg in dež so se vrstili tako, da je zavladal občuten mraz. Višji predeli so vsi zasneženi katoliška, in bi se ne spodobilo, j1-a, toraj bi morali iskati krivce da se ne ravnam po njihovi tra- jmed italijanskimi obmejnimi diciji in volji. istražniki za vsa ta dejanja, ne Čas je, da iz spanja vstanemo. !Pa med našimi ljudmi. Kljub Postoini Čas je, da nas kdo iz sanj zru- temu pa se je zaradi nekaterih / . ... '. . ' , . . . . , v. L„,,„j • v., , Crven vrhu in visoki soski do- ka m postavi resnico pred oči: napadov in umorov vršilo od .. . . Takoj se okleni prihajajočega [strani italijanskih oblasti večme- JmL Burja Je nareaila veliko Odrešenika, če ne, gorje tebi, ta (sečno preganjanje po naših va- Odrešenik bo nekoč tebi kot Sod- ,seh, pretepanje, brezštevila are- nik naproti stal. Voli: ali ga ho- (tacij in nazadnje tudi obsodb. češ kot Odrešenika, ali Sodnika,: Nekateri osumljenci pa so danes JC žametov. Sneg, je pobelil tudi j23 letni Ivan Končnik, je na kraje na Krasu! kjer se le red-ivarnem. Nepridiprava so areti maščevalno očeh. sodbo in obsodbo IZ DEŽELE SUŽENJSTVA IN TRPLJENJA Obsodbe tihotapstva Josip Lončar, jugoslovanski dr-ŽZ pridržani v zaporih, še vedno pod sumnjo, da so bili soudeleženi nekaterih napadov in umorov. Pri zadnjih slučajih oblasti niso mogle več skriti pravih krivcev teh dejanj, niso mogle več vreči sum na naše nedolžne ljudi in je torej pričakovati sedaj, ko je dokazano, da je vsak kokdaj pokaže. V Ajdovščini zmrzovalo. Na Laznah so Goričani in domačini že Planinska koča zgorela Zadnjo spomlad so na posestvu tovarnarja Lavriča pod Rogljo na Pohorju zgradili lepo planinsko kočo, katero so opremili z vsem komfortom. Te dni pa je na tej planinski ge sledij0; pa bolj resne, kadar postojanski nastal požar, ki je jbo Ijriijka, če bo g. urednik to-kočo do tal uničil. Škoda je jliko prizanesljiv,- da jih ne bo cenjena na 100.000 dinarjev.' Ne ve se, kako je ogenj nastal, sumijo pa, da je moral biti podtaknjen. -o—— Obupal je V ljubljansko bolnišnico je bil pripeljan z Britofa, občina Predoslje pri Kranju, 35 letni Franc Radon. Bil je čevljarski pomočnik in že nekaj časa brez posla. V obupu se je spri s svojo ženo, potem pa se je z nožem zabodel v srce. (Rana je nevarna, vendar upajo, da bo okreval. -o- Težka nesreča Blizu Dujmovače, ne daleč jdina< Je to nekako središče za od Splita v Dalmaciji se je Ig,, mladino. Obenem pa se je pripetila huda prometna ne- jta godba že teko izuriia, da na-rali v Mežiški dolini. Obdolžen sreča. Zaradi nekega defekta |gtopa prav mojstersko in dela je številnih ropov in tatvin, ki [se je namreč prevrnil potniški |čagt syoji naSelbini in svoji šoli iz Ljubljane, katero je nekdo udaril in jo nevarno pobil na glavi. -o- Na varnem Strahovalec Dravske doline, PIJONIR SLOVENSKE NASELBINE V CHICAGI VABI VSE CHICAŽA-NE! Chicago. 111. Kakor znano priredi v sredo dne 25. novembra zvečer, to je na predvečer Zahvalnega dne, Mladinska godba Šentštefanske šole, svoj koncert in ples. Rojaki! Mladinska godba naše šentštefanske šole je naša lastna ustanova. Ustanovili smo i jo, da se v njej uči godbene [umetnosti naša slovenska mla- jih je izvršil pri raznih posest- smučali. Škoda na poljih jezikih v Dravski dolini. Že po-,velika. Posebno so vdarjeni prej so ga bili enkrat prijeli, pa Pred tržaškim sodiščem so bile obsojene zaradi tihotapstva sledeče osebe: Petrovič Ivana, stara 24 let, iz Kačje vasi, na 6 dni zapora in 700 lir denarne kazni za vtihotapljen saharin; Hrevatin Frančiška, stara 57 let Plavija, na 80 lir zaradi kave; Slavec Viktorija, stara 44 let, iz Kranje vasi, na 6 dni za- Osumili so ga da je ti-!^0nčno vsjvP° nedolžnem osum- 'ijem oproščeni vsega in spusceni na svobodo. žavljan hotapil konje iz Jugoslavije. —,—g- Nova odredba za obmejne organe Idrija, oktobra 1936. — Finančni stražniki, karabinjerji in miličniki so imel do sedaj za razna gospodinjska in hišna opravila najete civiliste, v naših Pora in 770 lir denarne kazni za krajih, večinoma domačine. Ti vtihotapljeno žganje: Markuza'sluge so bili za svoje delo razmetan Marija, star 52 leti iz Bar-'roma dobro plačani. Naši ljudje kovelj, na 450 lir zaradi tobaka. J so v tem pogledu še posebno pri-Pred goriškim sodiščem je bil šli v poštev na obmejnih finanč-°bsojen 24 letni France Lampe, j nih, karabinjerskih in milični-ker so ga zasačili pri prenosu ških postajah, da so lahko na-^ganja, ki ni bilo ocarinjeno, na bavljalj potrebna živila preko 600 lir denarne kazni in 2 mese- meje, na jugoslovanski strani, Cil. zapora. Neška Oblak, stara!kar jim je do zadnjega časa kon-r)0 let, Marija in Ljudmila Gnez-veniralo radi visokega kurza li-fK stari 18 in 24 let, vse iz re in tamkajšnjih nizkih cen. Srednje Kanomlje, so bile kaz-j Pred kratkim pa so vse obmejne n°v.'tne po 5 lir za tihotapstvo postaje dobile odlok, da ne sme-Psenične moke. Katarina Razpet jo imeti več civilnih postrežni- kov. Kot zgleda, je tudi ta odlok nadaljna mera poostritve varnostnih ukrepov v obmejnih krajih, kjer zavzemajo utrjevalna dela čim dalje širši obseg. Me-rodajne oblasti skušajo preprečiti vsak kontakt domačega pre- V idrijskih zeCporih Godovič, oktobra 1936. — Kot znano so bila v pretekli letni sezoni v največjem razmahu gradbena utrjevalna dela v obmejnem pasu nad Idrijo, ki je precej obljuden. Tako so gradili kaverne tudi v Zapotoku, majhnem obmejnem naselju tik nad jugoslovansko mejo, na posestvu kmeta Nagode Franca. V ta namen so deloma izsekali drevje, toda samo toliko, kolikor je bilo neobhodno potrebno in je gradbena dela oviralo. Sicer pa so se sekanja drevja zelo izogibali z name- 12 Trebnice pri Cerknem, stara let, je bila obsojena na 3 mesece zapora in na 50 lir zaradi tihotapstva večjih količin moke, kave in cikorije ter zaradi krive Navedbe podatkov. Pred tržaškim- sodiščem je bil oproščen lii;. Jmt:^ . kmetje okrog Nanosa. Kuka, Cola. Podkraja in Dol-Otlice. * — V Lomu pri Kanalu je zgorela hiša Andreju Mraku. Požar je napravil 8.000 lir škode.— Senik je zgorel Francu Uršiču v Bukovici. Uržič je oškodovan za 5.000 lir. — Stanovanjska hiša je zgorela Štefaniji Vončinovi v Trnovem na Trnovski planoti. Zgorelo je tudi precej sena in lesa. Škode je okrog 8.000 lir. — V Slapu (Vipava) je požar upe-pelil senik Ivana Uršiča. Zgorelo je 12 kvintalov sena in poljedelsko orodje. * — Ker so baje predajali blago po višjih cenah kakor jih je določila fašistična federacija, so bili opozorjeni sledeči trgovci v Trstu: Društvo "Proveditorio alimentare" ul. Zanetti.8., Bidovec Ivan, ul. Genova 13. Gregorič Josip na jim je ušel iz zaporov. -o- Nevaren padec Težko se je ponesrečila 31 letna služkinja Jožefa Zorkova, ki je uslužbena v Celju. V sobi na parketu ji je spodrsnilo in je pri tam tako nesrečno padla, da ji je počila žila na levi nogi, vsled česar bi skoro izkrvavela. V zelo nevarnem stanju so jo odpeljali v bolnišnico. avtobus in vseh deset potni- ;in svojemu narodu. Ob vsaki kov ki so se z njim vozili, je jfarni ali društvenih prireditvah bilo ranjenih in odpeljanih v |ta godba nastopa, da dela tako 'prireditve bolj vesele in bogate j na programih. Zato je tudi dolž-Mešetarska nost nas vseh, posameznikov, Zanimiva mešetarska zadev- jdruštev in faranov, da se tega ščina je bila pripravljena ma- izavedamo in damo tej godbi za-riborski policiji. Posestnik An- to priznanje in zadoščenje. splitsko bolnišnico. --o- ton Kajšer iz Viča pri Dravogradu je nedavno kupil na trgu kravo ki je pa kmalu za tem poginila. Živinozdravnik je ugotovil, da je bila krava (Dalje na 4. strani.) »■IHM L M ■■ »II. ««»J J»f U^ 1 > MILa»Mi\lJM»kRi*'' SPITE TRDNO, VHVAJTE VAS0 Mnogokrat odpravi neprebavnost in zaprtmeo -NAROČITE SI PKOSTI VZOREC- I Triner's Bitter Wine Co. , 514 S. Wells St.. Chicago, 111. 1 I I Pošljite mi bre?placnj vzorec, j I J"10 ....................... , I Naslov ............ ..... V vnelt ^ _-T-'.-T V- ..... r • ^ irnr! BOŽIČNA DARILA Vašim domačim v slavi kraj bodo dostavljena točno in hitro. Mi pošiljam denarne pošiljatve v vse dele sveta. Pošljite vašim lomačim v stari kraj božično darilo potom nas, ki b dostavljeno točno, hitro in brez vsakega odbitka. Cene valuti so podvržene spremembam borznih cen. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za $ 2.55.................... 100 Din Za $ 5.00.................... 200 Din Za $ 7.20.................... 300 Din Za $ 9.50.................... 400 Din Za $11.70.................... 500 Din Za $23.00....................1000 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75 Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $15.00 pošljite..........$16.00 Za $25.00 pošljite..........$26.10 Za $40.00 pošljite..........$41.25 Za $50.00 pošljite..........$51.50 Lire: Za $3.50............................ 50 lir Za $6.40............................100 lir Za $29.00............................500 lir Vsa pisma in pošijatve naslovite na: JOHN JERICH (V pisarni Amer. Slovenca) 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois CEDercrest 1131, Zato vabim prav resno vse fa-rane sv. Štefana, vse posameznike, vsa društva in sploh vse naše rojake od blizu in daleč, da v sredo večer dne 25. novembra pridejo in posetijo koncert in ples naše mladinske godbe. Dajmo rojaki priznanje in zadoščenje tej godbi, da bo imela veselje za bodočnost. Pri nas se je že marsikaj ustanovilo, pa kmalu zaspalo. Farani ne dovolimo, da bi nam zaspala naša mladinska godba. Podpirajmo jo in baš iz tega razloga se veli-koštevilno udeležimo njihove prireditve v sredo večer dne 25, novembra. Na svidenje v sredo večer na koncetu mladinske godbe! Prijatelj godbe. ■-o- Čitajte oglase in podpirajte tiste, ki podpirajo katoliški list "Amer. Slovenec!" naroČite si svoj premog zdaj — Črni "gold lump" $6.00; "Mine run"' (drobni) $5.75; "Screen* ings" $4.75. — Grundy] Mining Co., Chicago. Tel, l j <£..]£ S Stran 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC J Torek, 24. novembra 1936 Peter Pave! Glavar Zgodovinska povest spisal DR. IVAN PREGELJ. LANŠPREŠKI GOSPOD. Ob njej je sedel tih, čudno-resen in vedno bridkostno zamišljen Pe-terček Pavelček; o njem je včasih Jera-sovka s solzami rekla, da ji je strašno hudo, ker je tako čuden otrok s svojimi nekam velikimi, nezaupnimi očmi, ki gledajo v svet, kakor bi vedele vse in vse slutile in ki so včasi hipoma sinile v čudnem ognju, kakor da so zagledale tisto daljno, sluteno, komaj rahlo v dremotni zarji še daljnega razuma ležeče. Te oči pa so ob nedeljah oživele v sladki radosti, kadar so se vrnili Jerasovi iz cerkve in je prišel Jernejček, ki je stregel k maši. Tedaj se je rejenček odmaknil celo Manici in se pri-vil tesen je k Jernejčku, ki je bil poln cerkvenega kadila, poln čudovitega vonja, ki je razgibal nežne nosnice Peterčkove Pa-velčkove ... O svojem sinu pa je včasih potožil Jeras župniku, da ne ve, če bo kaj za šolo. "Bere že, bere," je rekel, "pa ga le tiste norčavosti mičejo, ko se bere, da se lev petelinjega petja boji, pa da ima slon dvojno srce, tako-le, ki se strašno boji, pa tisto, ki je grozno srdito; pa mi zna samo tisto na pamet, kako je Samson tavžent Filis-tejcev pobil." "Čakaj," ga je bodril župnik, "boš videl, kadar ga enkrat jaz v roke vzamem in ga tudi bom vzel; boš videl, ko bo malo bolj človeku podoben, pa ne tako otročji, če Bog da, da mi oči nagajale ne bodo, boš videl, kakšnega sina imaš!" Zvečer pa je Jernejček spet sedel z očetom za mizo in je spet bral o prerokbah modrih, kako so ugibali o sreči cesarskih otrok in je "astrolog Planton" zaključil: "Dubium et incertum est —, dvomljivo je in negotovo." Ko je bilo Peterčku sedem let, je vzela Jerasovka Manico in rejenca svojega s seboj v Kamnik na neko novo mašo. Jernejček, ki se je bil že pripravil za ljubljanske šole, je moral ostati doma. Udaril se je bil. Zlezel je bil na konja in ga podil proti Velesovemu. Sam angel varih ga je ujel, da ni padel za smrt, ko se je konj splašil. Splazil se je krvav iz jarka, splezal nazaj na konja in tako prišel spet domov ter legel in blodil. Spomini na cerkveno slavnost v Kamniku so se zapisali malemu Jerasovemu rejencu neizbrisno v dušo. Tiste dni je doživel še drugo veselje. Smel je prvič streči pri maši in obnesel se je tako, da ga je cerkvenik po opravilu prijel za ramena in potisnil pred župnika Roglja, meneč: "Ta bo pa pravi, če sem božji, gospod župnik." "Bo," je prikimal župnik. Cez treno-tek pa je vprašal: "Lei no, ali nisi Jera-sov?" "Je, Bog pomagaj," je odvrnil cerkvenik, "ali je že tako hudo z očmi?" "Hudo!" je dejal župnik. "Bolj spoznam že po glasu, ko po očeh. Le to je dobro, da ni vsak dan tako hudo." Nato se je obrnil k otroku in rekel: "Ti si Peter Pavel?" "Sem, gospod." "Ali pa veš, kakšna moža sta to bila?" "Eden je bil papež, drugi pa učenik. Oba pa sta Kristusova apostola," je odgovoril deček. • "Prav," je potrdil župnik. "Ti pa si od- slej moj strežnik. Pa bodi boljši od Je-rasovega Jernejčka . . ." Ko je ajda počrnela in se je začela vsako jutro vlačiti megla nekod od Save in je zvečer legal dim pastirskih ognjev vse-prek ob tihe gmajne, drage, ježe in preseke, se je začel odpravljati Jerasov Jernejček v mesto. Takrat se je polastila Jerasovega rejenca čudna svojeglavnost. Malo je jedel, ogibal se je domačih, celo Manici se se je skrival. Proti Jernejčku pa je bil naravnost odurno neprijazen in nezaupljiv. Par dni pred Jernejčkovim odhodom pa se je nenadoma spremenil in postal čudno živahen in veder. Sedeli so pozno popolden s kravo v lazu in Jernejček je pravil: "Kaj Turki! Teh ne bo več v naše kraje. Se ne upajo, odkar je cesar postavil strašno močen grad, ki mu pravijo zato Karlovec. Zidovi ;;o tri sežnje debeli, da še kanonske krogle odskakujejo kakor kostanj. Celemu gradu je gospodar visok gospod, pa takšen, da. mora biti vsaj trikrat prej v bitki, ne tak v žametnem jopiču in z drobno sablji-co, kakor jih je Ljubljana polna, pravijo." Fant je utihnil, pogledal Manico in Petra in se usadil pred njiju in rekel: "Samo zato grem v šolo, da bom kdaj general v Karlovcu." Petru je zagorelo lice in rekel: "Le! Jaz pa bom mašnik." "Kako?" se je začudil Jernejček. "Misliš, če znaš streči k maši, da je to vse. Kaj pa šole?" "Za tabo pojdem," je odvrnil Peter. Oni se je zasmejal, a nato je menil dobrohotno: "No, pa pridi, če te bodo pustili." Potem se je obrnil k Manici in prašal: "Zdaj pa še ti povej, kaj boš." "Kravo bom pasla doma," je odvrnila skromno. "In moža boš dobila," je dodal Jernejček. Deklica pa je stresla z glavo, rekoč: "Ne maram ga." "Stara baba boš, ploh boš vlačila," je rekel brat. "Naj ga!" je rekla vdano ... Jerasovka je bila blizu in je slišala pogovor otrok. Obrisala si je solzo in je vzdihnila: "Sanje otroške, nedolžne. Pa verujte svoje, ti, Jernejček, da boš general, ti, Pavelček, da boš novo mašo pel." In zopet je obrisala solzo in vzdihnila: "Ugenila pa je samo Manica. Kravo bo pasla in sama bo ostala, sirota Saj ne bo ne lepa ne bogata." Doli v klancu je zaropotal voz. Jernejček jo je koj udaril po bregu navzdol; Manica in Pavel pa sta obsedela, in tedaj je rekel rejenec: "Prav imaš, Manica, le nikar ne jemlji moža. Same križe boš imela. Pri meni pa boš imela dobro, ko bom župnik, in mi boš kuhala, kakor našemu župniku sestra." Dekle se je bolno nasmehnilo in reklo: "Pavelček, saj povem, kako je, pa žalosten ne bodi. Nikoli ne boš duhovnik." "Kako ne bi bil?" je vprašal in zbledel. "Oče so rekli, da ne moreš biti." Njemu so se zabliskale oči. "Pa bom!" (Dalje sledi) TISKOVINE vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec PISANO POLJE J. M. Trunk Vsaj zanimivo. Tam proti Japoncem je večkrat hudo grmelo od strani .°ilno ogorčenih Sovjetov. Človek bi mislil da se bo burja kar vsula, začela padati prihodnji trenutek toča v obliki šrapnelov in bomb, da se bodo Rusi spopadli z Japonci. Pa je grmelo le potom nekaj diplo-matičnih not, in konec pretečega hudourja je bila, da so Rusi lepo vtaknili svoj meč v nožnice, in da so Japonci vzeli, kar se jim je poljubilo. Oči-vidno so morali vcaj Japonci svoje gromeče sosede v Moskvi dobro poznati, in so vedeli, da ne bo toče, ne bo vojske. Moskva se je pozneje obrni: la v?a proti Madridu. Zdaj je vsa tam zaposlena. Ni še odločitve, končne odločitve, in je ne bo, ako morda srp in kladivo tudi izgineta iz Madrida. Barcelona in Baski so še hudo za srp in kladivo, dasi bi zavijali in moi;da res zavijajo ti barcelonski in baskični "katoličani" svoje oči tudi v cerkvah, ako jih je še kaj ostalo. Zmede in zmedene glave. Smo pa pri Moskvi. Ko je kriza dospela na vrhunec, je zopet izgledalo, da se bo kar vsula huda burja od moskovske strani. Se drugače miren človek postane malo nervozen. ako zagrmi Moskva in pove svetu, da pride v prihodnjih urah, niti ne dneh, izjava iz Moskve take sorte in vrste in važnosti in odločnosti, da bo nad njo zastrmel ves svet. Menim, da so se morale bolj prizadetim stresti hlače, ko je tako hudo zablisnilo in za-grmelo. Ampak. Tresnilo še do danes ni. Kakor tam na vzhodu zoper Japonce, je bilo tudi na zapadu. Morda pa strela še ni bila sfiksana v Moskvi? Govoril sem s prijateljem, ki je ravno prišel nazaj iz Evrope od večmesečnega potovanja po vsi Evropi. Rekel je, da je vse polno bajonotov in uniform in kanonov in sabelj vsepovsod, ampak glavno je uniforma, da je kaj kruha za ravs in kavs in vojni pretep manjka vsem korajža. Kam bi tudi šli z brezposelnimi, ako bi jih ne vtikali v uniforme? Ko grmijo v Moskvi, prav dobro vejo, da sedijo na ognjeniku, da nimajo trdnih tal pod nogami, ker grmenje prihaja od tistih prav neznatnih krogov, ki vtikajo druge v uniforme, in jih držijo tako pod svojo oblastjo, ampak v ljud- skih masah nimajo zaslombe razen potom tega nasilstva. Ko bi tudi udarilo in bi kazalo, bi se utegnile uniformirane in oborožene mase obrniti zoper tiste hude gromovnike. Menda se borijo mase v Madridu kakor levi, tako vsaj pravijo vsi, ki so za Madrid, ampak za temi heroičnimi masami pa le postavljajo nekaj pušk, ki delajo te navdušene (?) mase za — junake, da ne gre jo nazaj mesto naprej. Fantje, korajžo, mene samega je strah. * Zmaga bo naša. Kdor stoji v kakršnikoli borbi, mora pod vsako ceno imeti upanje na zmago, dokler je v borbi. Ko izgine to upanje, je dejano za zmago. Levičarji ali desničarji na Španskem sem ali tja. Madrid stoji v borbi, do odločitve še !ni prišlo, in vsekako stoji za (Madridom mogočna falanga svetovnega komunizma, nekateri trdijo, da stoji za Madridom svetovna delavska falanga, demokracija zoper fašizem. Ne bom se prepiral. Vsaj trenutno je Madrid precej v škripcih, ampak vlada in vsi, ki so za to vlado, zatrjujejo naprej in naprej: zmaga bo naša. Mogoče, lahko pa jc tudi up do zmage brez upa zmage. -o-- Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh Vsakemu SLOVENCU in SLOVENKI priporočamo, da si nabavi MR. IVANA ZUPANA Poezije Iz življenja za življenje Stanejo samo $1.00 Mr. Ivan Zupan, urednik Glasila KSKJ. je priznan pesnik. Njegove pesmi so mehkega domačega sloga, iz katerih govori življenje slovenskega naseljenca v Ameriki. Pošljite naročilo za to knjigo na: Knjigarna "AMER. SLOVENEC" 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS Društvo Hp sv. Jožefa ŠT. 169, K. S. K. J., CLEVELAND, (Collinwood) O. Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v cerkveni dvorani ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še. prestari. V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, .goji društvo tudi razne vrste športa za mladino. Lawrence Leskovec, preds. Matt Kostelc, podpreds. John Pezdirtz, tajnik, 15606 Holmes Ave. • John Omerza, blagajnik John Trček, boln. tajnik mi, HRVATSKI MOLITVENIKI ki jih ima v zalogi Knjigarna Amerikanski Slovenec: MJESEC LISTOPAD. Platno vezane, rdeča obreza...................... 60c VRTIČ GOSPODNJI. Bele koščene platnice, zlata obreza............$1.25 SLAVA BOGU. Fine usnjate vatirane platnice, zlata obreza........$1.75 VRTIČ GOSPODINJI. Usnjate vatirane platnice, zlata obreza....$1.75 Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money ordru in pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois IZ DOMOVINE (Nadaljevanje s 3. str.) tuberkulozna. Ko je posestnik pogledal živinski potni list, da bi ugotovil prodajalca, je videl črno na belem, da je kupil •— kobilo in ne kravo. Sedaj pa policija poizveduje za me-štetarjem, ki je oddal lažnjivi živinski list. -o- Drzen vlom V Tunjicah pri Kamniku je bil izvršen drzen vlom v hišo Marije Klanjškove, št. 34. Vlomila sta dva moška in s ključem, katerega sta našla pod zglavjem odklenila staro skrinjo iz katere sta vzela 6000 dinarjev, 10 zlatnikov po 10 kron in dva jopiča. --o—— Čebelice žrtev požara Pred kratkim je neke noči nenadoma zgorel čebelnjak, last g. Zgonca v Cerknici. Kljub temu, da so prihiteli gasilci iz Dolenje vasi kakor tu di domači, reševanje ni hil., mogoče. Čebelnjak je agorei vse do tal in z njim vre d tudi 90 panjev čebel. Panji