fttev. 28.
Trst, v torek 98. Januarja 1913
Tečaj XXXVIII.
IZ11AJA VSAK DAN
fcA «b Miljah la praznikih ob 5., ab ponedeljkih ab 9. zjutraj. Fesamliao Ster. se prodajajo po 3 nv6. (6 sto i.) v mnogih
>obakamak v Trstu in okolici, Gorici, Kranja, Št. Petra, Postojni, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-J*ini, Dorabarpa itd. Zastarele iter. po 5 nvč. (10 stot.) 04LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE t Sirokosti 1 kolone. CRNE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 it mm. tismrtoice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po JO st. mm. Za oglase v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsaka •adaijna vrata K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-taanj pa 40 8to t. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo .Jedinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toZljivo v Trstu.

CPINOST
Glasilo političnoga društva „Kdteoaft" n Primonko.
ir
NAROČNINA ZNA
aa celo leto a« K, pol leta 12 K, 3 meeeoo	u ma*
roćbe brea do poslane naročnine, se uprava no o sira.
Mmr^imlam u	IsteaJ. ^111 B >BTI iti.I I Ml
•ele M. Kres Si«, am h>UU Ktu S-OO. Tal dopisi naj so poiUjajo na arodnifttvo liaSa. Ifrfnako vmaa pio&a ao as sprajs^Jo to rak spisi sa os vraitf*
Karečaino, o^Laoe In rekUaaaago je peitjjaii aa uprave
DBEZMTldTVO: aAu Oor^o Salatri » lads^iOsH fas odgovorni urednik ŠTEFU G#DLNk. haww| Usta „Edinost". ■ NMianii* Tiakaima „EdbwS*, zadruga s omejenim porofttvoaa v Trata, a Mas
Giorgio G-Jjttti Mev. Mk iraallaJCnl ra*vn Jiev. 841-652. TtUTOn A H-57.
Zavezniki pripravljajo ultimatum!
Pogajanj« so končana?
LONDON 27. (Izv.) Jutri izroči posebna dtlegacija balkanskih zastopnikov Rešidu paši spomenico, da smatra balkanska zveza pogajanja za končana.
Balkanskih delegatov pooblastilo.
LONDON 27. (Izv.) Sklep balkanskih delegatov, odpovedati premirje Se ni nikak delnitivum. Termin doženejo Se le danes ali jutri. Velesile pa ga bedo skušale s svojim vplivom zavleči za dan ali dva. Delegati so odklonili pooblastilo, odpovedati premirje in prepuščajo svojim vladam, da izvajajo posledice.
Bolgarija je za skorajšen ultimatum Turkom.
LONDON 27. (Izv.) Sef bolgarskih delegatov dr. Danev je dobil od vlade novih inštrukcij, da se naj sporazume z ostalimi balkanskimi delegati, s katerimi naj se dogovori o kratkoročnem ultimatu za odgovor na noto velesil. Bolgarija smatra za izključeno, da bi ne zahtevala Dinopolja. Brez Drinopolja sploh ne more biti miru, je njeno stališče.
Posvetovanje balkanskih delegatov.
LONDON 27. (Kor.) Pri današnjem zborovan|u balkanskih delegatov se bodo dogovorili o času predaaja note, s katero bodo javili Turčiji, da prenehajo s pogajanji. Ni pa še znano, če sledi takoj za predanjem note tudi konec pogajanj. Balkanski delegati pripisujejo odgovornost za prelom Turkom, sa| so turške izjave jasno pokazale, da bo cdgovor na noto velesil negativen.
Vedno večje zmede v Carigradu.
BEROL1N 27. (Izv.) V nekih turških kroeih Je nastalo gibanje proti sultanu in prestolonasledniku. Na prestol hočejo posaditi Abduia Medžlda. Duša revolucionarnega gibanja je baje bivši minister Talaat bej; on Je baje tudi pozval Enverbeja. Pravijo tudi, da so Bolgari podkupili rajnega Nazima pašo, da bi izstradal Drinopolje in ga tako izročil Bolgarom.
Turki ne odstopijo Drinopolja in otokov.
CARIGRAD 27. (Kor.) Glasom listov so upllvni člani mladoturškega komiteja snoči zborovali in so se posvetovali o položaju. Zborovanje je sklenilo, da se ne sme nikdar odstopiti niti Drinopolja niti egejskih otokov.
BEROLIN 27. (Izv.) Turški minister za notranje zadeve, Talaat bej Je izjavil korespondentu „Berliner Tageblatta", da si turški narod sicer želi miru, ali le pod pogojem, da mu ostane Drinopolje. Raje nego bi to opustil, umre vsak Turek junaške smrti.
DUNAJ 27. (Izv.) „N. Fr. Presse« javljajo Iz Londona, da hočejo merodajni turški krogi, da postane Drinopolje z malo okolico nevtralno. To ozemlje bi se ne smelo utrditi, vladati bi mu pa moral guverner, imenovan od kake balkanske države.
Turčija prosi nemške pomoči.
BAZELJ 27. (Izv.) Iz Carigrada se Javlja „Deutsche Korrespondenz", da sta Enver bej in Mahmud Muktar paša prosila nem-kega poslanika Wangenheima v Carigradu, naj bi Nemčija založila svoj vpliv pri velesilah, da bi Drinopolje ostalo Turčiji.
BEROLIN 27. (Uv.) Tukaj so mnenja, da se Drinopolje mora predati Bolgarom, ker brez tega mir ni mogoč. Želja za ohranitvijo Drinopolja Turčiji se ne more uresničiti in Nemčija pa tudi nima veselja, hoditi za koga v ogenj po kostanj. Ona pač hoče, da ostanejo velesile složne.
Vesti o turški republiki.
CARIGRAD 27. (Kor.) V Parizu razširjene vesti, da bi se bil sultan odpovedal prestola, vsled Česar bi bila proglašena republika, so gole izmišljotine.
Čete pri Čataldži proti Carigradu.
BEROLIN 27. (Izv.) „Morgenpost" ve poročati, da Je Abuk paša, ki poveljuje pri Čataldži četrtemu zboru, javil Mahraudu Stf-ketu, da naj vdstopi, ker bi sicer on (Abuk) Šel v Carigrad in prisilil ministrstvo, da odstopi. Abuk je rojak ustreljenega Nazima paše.
Enver bej je ustrelil Nazima.
PARIZ 27. (Uv.) „Matinov* korespon-d«it zatrjuje iz Sofije, da je sam Enver bej ubil Nazima pašo. Ko je bil namreč Enver oej prišel v porto in je zahteval pred se Kiamila pašo, se Je pojavil pred njim Nazim, ki Je glasno protestiral proti Enverjevemu postopanju. To pa je Enverja beja tako razjezilo, da je šestkrat ustrelil na Nazima pašo in ga usmrtil.
Poslovanje vojnega sodišča v Carigradu.
CARIGRAD 27. (Izv.) Do danes so postavili pred improvizirano vojno sodišče 193 oseb, med temi tudi prejšnje ministre in več visokih uradnikov.
BEROLIN 27. (iz?.) »Lokalanzeiger« trdi, da postavijo zaprtega Kiamila pašo pred vojno sodišče.
Srbija kliče oficirje.
DUNAJ 27. (Izv.) „Somi- und Montags-zeltung" javljajo iz Belegagrada, da so bili vsi oficirji telegrafsko pozvani z dopusta k zastavam.
Ali je vojna res neizogibna?
RIM 27. (izv.) Ruski poslanik v Rimu Je iziavil sotrudnlku „Tribune", da fe prepričan, da mora izbruhniti vojna, ker balkanska zveza Drinopolja ne pusti. Izrazil je tudi pomislek, da bodo velesile težko ohranile svojo nevtralnost.
Romunija nastopa oficijelno proti Bolgariji.
LONDON 27. (izv.) Romunski poslanik Mišu je predal v soboto bolgarskemu delegatu dr. Danevu oficijelen dokumeat o romunskih zahtevah. S tem je postala prej nekako zasebna zadeva sedaj oficijelna.
LONDON 27. (Izv.) V soboto je romunski poslanik Mišu oficijelno javil bolgarskemu delegatu dr. Danevu, da zahteva Romunija bolgarsko ozemlje, ki ga omejuje črta od Tutukage pri Silistriji do dvajset kilometrov južno od Donave ob Črnem morju, tako da bi postala Balčlk in Kavarna romunska.
BUDIMPEŠTA 27. (Izv.) Ofidjozno se Javlja, da romunske zahteve sicer niso stavile termina, če pa bi se Bolgarija z odgovorom izogibala, bi pa znala Romunija energično nastopiti.
Lov na „Hamidije*.
BEROLIN 27. (Izv.) „Lokalanzeiger" ima iz Kahlre; Turška krlžarica .Hamidije«, ki je sedaj v Suezu, je dobila od egiptovske vlade povelje zapustiti pristan. Trideset milj pred pristanom Said križarlte dve grški križarid in dve torpedovki, ki bodo zasledovale turško ladjo, čim zapusti pristan.
Nadvojvoda Rajner je umrl.
DUNAJ 27. (Izv.) Po 25 ur trajajočem smrtnem boju je izdihnit danes kmalu po 5 uri popoldne nadvojvoda Rajner. Prisotni so bili vsi člani cesarske hiše. V četrtem dunajskem okraju, nadvojvodovem bivališču, Je zaplapolalo mnogo črnih zastav, ker je bil pokojnik zelo popularen.
Nadvojvoda Rajner je dovršil 86 let, živl|enje polno dela in izkušenj. Zaslug ima Kot politik In vojak. On je preustroji! avstrijsko domobranstvo. Bil je nekoč predsednik državnega sveta in leta 1861 je postal prvi konstitucijonalni ministrski predsednik. V Italiji se je odlikoval leta 1859 in 1866, pod starost pa se je zanimal le za znanost in umetnost Osebno je bil zelo samostojen in svobodomiseln.
Državni zbor.
DUNAJ 27. (Izv.) Jutri se sestane državni zbor k svojemu predvellkonočnemu zasedanju. Ker tečejo razprave v finančnem odseku nenavadno gladko, je nade, da se izpolni vladi želja In izvede parlament mali finančni načrt. Gre o davku na žganje in osebno dohodnino. Dočim je Drva zadeva v odseku že urejena, je še glede druge precej težav, tako si na pr. Še niso na jasnem, pri kaki vrsti dohodkov se naj prične davek, kako naj narašča ln kako se naj pobira. Zdi se, da bode zasedanje uspešno, kar je goreča želja raznih deželnih uprav.
Jutrišnja prva sela bode ob enem žalna seja za nadvo|vodo Rajnerjem.
Rusinska univerza.
DUNAJ 27. (Izv.) Danes se Je vršila seja rusinske zveze za rusinsko vseučilišče. Popoldne je Šla deputacija poslancev k ministrskemu predsedniku in se je z njim še dalje posvetovala. Rusinska zveza izjav'ja, da se ne da govoriti o poljski zahtevi, da bi naj bilo lvovsko vseučilišče čisto poljsko predno dobe Rusini svoje.
Poljski trgovci in obrtniki proti novim davkom.
LEVOV 27. (Izv.) Včeraj so zborovaU v Levovu trgovci in obrtniki in *so protestirali proti novemu finančnemu zakonu. Poslanci L0wenstein, Glabinski, Chudew in Breiter so obljubili, da bodo vedno proti zvišanju dohodninskega davka in za slučaj, da bi glasoval poljski klub za davek, bodo kot meščanski posland proti.
Berchtold pri avdijencL
DUNAJ 27. (Izv.) Danes predpoldne se je grof Berchtold mudil dobro uro pri cesarju v avdijenci.
Trgovska ln obrtna zbornica v Pragi.
PRAGA 27. (Izv.) Danes so se tu vršile volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Predsednikom je bil voljen dosedajni predsednik Nčraec. Nemci se volitev niso udeležili, ker jim češka večina ni hotela priznati mesta v predsedstvu.
Tlsza predsednik narodne kazine.
BUDIMPEŠTA 27. (Izv.) včeraj so se vršile tukaj volitve v narodno kazino. B'l se je hud boj, ker Je vladina stranka hotela spraviti v ravnateljstvo Tiszo, da ga tako družabno rehabilitira. To se jej je res posrečilo.
Cesarski dar za splitsko cerkev.
SPLIT 27. (Kor.) Cesar je daroval društvu za gradnjo nove katedralne cerkve v Splitu 20000 kron od svojega privatnega premoženja.
Rojstni daa nemškega cesarja.
BEROLIN 27. (Kor.) Danes obhaja cesar svoj rojstni dan; svečanost se je vršila mnogo skromneje nego običajno in to radi bolezni princa Adalberta.
Čenstohovske orgije so zgorele.
VARŠAVA 27. (Izv.) Čenstohovski sa-mostaa si je naroČil dragocene orgije, ki jih Je postavil v nekem Skednju, dokler se jim ne pripravi prostora v cerkvi. Med tem pa je nekdo škedeiij zažgal in 200 000 kron vredne orgije so zgorele.
Vezuv bljuje.
NAPOLJ 27. (Izv.) Vezuv zopet bljuje. Mnogo prebivalstva sosednih krajev je zapustilo domovja in kampira pod milim nebom.	_
Shod političnega društva „Edinost" o Skednju.
Javni shod, ki ga Je sklicalo politično društvo »Edinost* v nedeljo popoldne v Skednju, Je privabil toliko volilcev prvega okraja v prostore „Gospodarskega društva", da je bila velika dvorana napolnjena do zadnjega prostora. Shodu je predsedoval g. Silvester Godina (Ban), ki je po kratkem nagovoru podal besedo deželnemu poslancu in mestnemu občinskemu svetovalcu, g. Antonu M i k 1 a v c u, ki se je v svojem govoru pred vsemi spominjal časov pred reformo občinskega, oziroma deželnozborskega volilnega reda, ko so imeli okoličani v mestnem občinskem svetu te neznatno število mandatov, samo 6, in še teh šest je bilo samo dvakrat v slovenskih rokah, dočim pa so bili navadno v mestnem občinskem svetu samo trije ali štirje Slovend, ki seveda napram taki ogromni večini niso imeli nik&ke moči. Prišla je nato volilna reforma, po kateri se Je število občinskih svetovalcev znatno pomnožilo in Imajo Italijani 68 mestnih mandatov, Slovend pa 12 okoli-čanskih. Preobrnilo se je torej za Slovence nekoliko na bolje, a vendar je bilo tudi slej kakor prej stališče slovenskih občinskih svetovalcev zelo težavno, kajti italijanska večina je dovoljevala Slovencem kvečjemu kako mrvico, dočim pa Je vse najupraviče-nejše zahteve Slovencev na kulturnem in gospodarskem polju redno odbijala. Ugodili so nam pač tupatam s kako cesto, ulično razsvetljavo, napeljavo vodovoda, ali to seveda le za to, ker to ne prihaja v, dobro .samo Slovencem, temveč tudi Italija- f nom. Če pa so naši občinski svetovalci za- i htevali kako stvar, ki je v zvezi z našo: narodnostno politiko, potem je bila gotovo; odbita že a limine. Boje se pač, da bi Slo- i vend postali gospodarji v Trstu, česar pač mi nikakor nočemo, ker zahtevamo edino le; enakopravnosti in da nam dajo, kar nam gre. I
Vendar pa so se razmere v mestnem občinskem svetu v zadnjih časih znatno izpremtnile. Svoj čas so začeli Italijani takoj, če so le začuli kaj o naših slovenskih zahtevah, bljuvati ogenj in žveplo na nas, sedaj pa Je vendar stvar drugačna. Ko je n. pr. sedal govoril dr. Wilfan za Ciril in i Metodovo Družbo, se ni drznil nihče žaliti njega ali našega kluba. Vendar pa je v ostalem vse ostalo pri starem. Poslušajo pač naše govornike, katerih govori naprav-ljajo nanje tudi očividen vtisk, toda glasujejo pa vendar ne za naše zahteve. To pač še ne gre. Močno drevo je pač treba sekati i in sekati, preden pade.
Govornik je nadalje omenjal tudi dese- I tih sodjalističnih občinskih svetovalcev, ki nam pač ne škodujejo, koristijo pa tudi ne. i Imajo nekaj dobrih govornikov, ki povedo tupatam tudi kaj zabavnega. Govore sicer' zelo na dolgo, tudi pozabavijajo včasih ne-
koliko proti italijanski večini, nikdar pa ne store ničesar za naše pravice. Sodjalisti hočejo biti Internacionalni, a se vendar kažejo kot Italijani In so stranka, ki zahteva, da naj bi občina še znatno povečala svo|e izdatke. Seveda pa ne vedo in ne povedo, kdo naj bi potem plačeval, ko Imamo Itak že tako visoke davke.
Italijani če le morejo, ugode zahtevan sodjalistov, da morejo potem reči, da slm-patizirajo z ubožnejšimi sloji. Zlasti store to radi z nakupi kakih zemljišč ali hiš. Če le predlagajo sodjalisti, naj mesto kupi kako staro hišo s celimi gnezdi stenic za delavska stanovanja, jim večina hitro ugodi. Nam seveda ne pomaga nihče in se moramo zanašati edino le na svoje moči. In Če ostanemo složni, če ostane v nas enaka disd-plina, kakor doslej, mora|o priti nam boljši časi. Delati moramo dalje po našem programu, na katerem smo Izvoljen), treba je združiti vse naše moči In končno se nam bodo morali vdati tudi sedanji gospodarji v naši občini, kakor so se neradi vdali Turki jugoslovanskim državam.
Po živahnem odobravanju, ki je sledilo govornlkovim izvajanjem, je govoril nato g. deželni poslanec in mestni svetovalec gosp. Anton Sandn-Drejač. Dočim se je prvi govornik bavil, če tako rečemo, bolj s politično stvarjo našega programa, Je g. Sandn govoril poleg kratkega uvoda o splošnem položaju v mestnem občinskem svetu, o stvareh strogo gospodarskega pomena ln pred vsemi o željah in potrebah prebivalstva prvega okraja in ostro grajal nemarnost mestne občinske uprave v tem oziru. Ziasti je poudarjal, da občina malo aH pravzaprav Čisto nič ne skrbi za malega okoličanskega kmeta in posestnika, za katerega je mnogo slabše poskrbljeno, kakor pa za delavstvo, ki ima še vendar svoje bolniške blaga|ne in zavarovalnice, dočim pa mali kmei nima ničesar. Iz vzlic temu, da okoličani zahtevajo le silno malo od občine, Jim občina ne da niti tega.
Že pred leti, leta 1906., je govornik zahteval razne cestne zgradbe ln poprave, napravo uličnih svetiljk, napeljavo vodovoda itd., a le malo, malo tega je dala občina v resnici izvesti vkljub ponovnemu urgiranju. Zlasti nujno potrebna bi bila direktna zveza Skednja z Istrsko cesto s cesto čez Ronke. Isto velja tudi o kanalizaciji. Pred 30 ali 35 leti, ko Je štel Skedenj komaj 300 hiš, so napravili nekaj, toda od tedaj je ostalo vse pri starem, dasiravno šteje sedaj Skeden| Že okoli 700 hiš. V 30 letih niso napravili niti 30 metrov kanalov. Najbolje pa je to, da so potem kaznovani ljudje, ki izlivajo umazano vodo na ulico, ker ni kanalov. Kar se je storilo, je naprava kopel|i. Za pralnice je bila že postavka v proračunu, pa so jo pozneje črtati. Tudi za novo župniŠče je bilo že določenih 60 000 K, teda ta denar se Je porabil za „neki* otroški vrtec, to Je, za Legin vrtec v Skednj u, kajti za slovenskega pač ne dajejo.
Ceste v Skednju so pod vsako kritiko, vse so slabe, nobena ni dobra Da je temu tako, Že kažejo postavke odškodnine za vožnjo, ki znašajo v prv m razredu za Skedenj 10 K, za Sv. Ano 7 K in za klavnico pri Sv. Soboti tudi 10 K. To pač ni zato ker Je morda S sedenj bolj oddaljen, temveč zato, ker je dovoz tako težak. Iz čistilnice riža so enotne prevozne cene do južnega kolodvora za 5 vin. nižje nego od Skednja. Magistrat plača za kubični meter gramoza kron 240, dočim pa plača za dovrz K 5 ali K 5 20. Toda v Skedenj ne pripelje nihče gramoza, ker je dovoz tako težaven, a zato pa je tudi v Skednju do 20 cm blata po cestah. Govornik je videl avtomobil, ki se je do osi vdiral v blato. Kako nespametno se gospodari pri teh stvareh, je razvidno iz dejstva, da plača magistrat za dovoz kubičnega metra gramoza K 5, a za naložitev na voz pa — K 10. To Je razmetavanje, dočim pa drugje zopet tako štedijo, da imajo Skedenjcl ceste razsvetljene le teda), ko sveti luna, suhe ob lepem vremenu, dovolj Stroke pa tedaj, ko nihče ne hodi in ne vozi po njih.
Tedaj ko je Šlo za ono 24miliJonsko mestno posojilo, že večina pozvala manjšino, naj izrazi svoje želje. Manjšina je storila to. Večina je dobila milijone, a manjšina ni dobila potem ničesar. Ko so delali načrte za ražširjenje tramvajske mreže, so ga začrtali okolilnokoli Skednja, samo ne * Skedenj. Pač špekulirajo na to, da bi gotovi ljudje napravili dobiček s podražitvi]-> svojih zemljišč ob tramvajski progi. Le Skedenl naj bi ne dobil nič. — Magf-stratna gospoda dela vse le za bodočnost, za sedanjost pa nič, temveč le študira in študira in se ne zmeni za Ijud3ke potrebe.
Edino vlade se še nekoliko boji italijanska večina. Boji se tudi letos, da b
Stran IL
„EDINOST11 28.
V Trstr. dnf. 28 januarja 1913.
vlada ne potrdila občinskega proračuna, da bi zopet brisala kake postavke in to tem gctove|ef če bi bila slovenska večina proti njim. Morebiti da oodo zato naklonjenejši našim zahtevam. In res, če ne iz drugih, že iz zdravstvenih vzrokov, mora poskrbeti občina, da se izpremene te neznosne razmere v Šfeednju. Na] pride kaka bolezen, n. pr. iegar, kakor Je že bil, tedaj se poka« žejo vse strahovite posledice tega nemarnega občinskega gospodarstva. Saf Je že bil Iegar v Skednju, in tedaj |e Iskal zdravnik vzrokov boiezni na premalo očiščeni zele-njadi itd., samo ne tam, k)er je v resnici, namreč v pomanjkanju vode. Ko pa |e govornik zopet in zopet urgiral zadovoljivo napeljavo vodovoda in odpretja več novih javnih vodnjakov, ga je poročevalec v mestnem občinskem svetu svet. Arch tolažil s — „paclenco". A brez vode ne more obstati nihče, tudi Škedenjci ne.
Je torej mnogo, mnogo nujnih stvari, ki bi |ih morala urediti občinska uprava in slovenski mestni občinski svetovalci store gotovo vse, da bi se ugodilo želj?m prebivalstva prvega okraja. Odvisno pa Je to seveda od italijanske večine, od katere pa slovenska okolica pač nima pričakovati dosti.
Zborovalci so z odobrovanjem vzeli na znanje, govornikovo poročilo, nakar Je potem predsednik pedal besedo deželnemu poslancu in mestnemu občinskemu svetovalcu g. dr. Josipu W i 1 f a n u.
Gospodu uredniku lista „Pi? Zeit".
Gospodi Čeprav te vrste, ki mi jih je čast nasloviti na Vas, v nlkakem pogledu ne govore o skulpturi in bilo kateri drugi umetnosti, se vendar nadejam, da blagohotno obelodanite priprosto in iskreno mišljenje umetnika o znamenitih dogodkih današnjih dni. Od povsodi se naglašajo najrazličneja stališča in se usiljujejo najne-razumljiveje pretenzije. Ljudje groze z nasiljem in grozotami, pak nam je Življenje bolj podobno utvaram podivjane In zastrupljene fantazije, nego Človeškemu življenju držav, narodov, vlad in parlamentov. Svetovna politika našega momenta ne gleda več ni najmanje na trud za vseobčno kulturo in države hočejo popolnoma prenehati s svojim življenjem kakor organizacije za izpolnjevanje človečnosti in Jačenje svetovne duševnosti. Ljudi sta besno spopala nagon do premoči in volja oholosti, nagon slep in volja usodna, odrojena in pobesnela, globoko nevzvišena, celo neresnična in nesramna, pač pa sramotno lažnjiva in bolna, svojevoljno prenapeta in bogomrzka. Ljudje {ive od žuganj z vojno in od krvlželjnosti; Igrajo se z jezikom, z ognjem, in žonglirajo s svetovno vojno; hočejo, naj bi vsa stališča Izravnavali streli iz topov, ter da sreča, imetje, mir in življenje neštetih milijonov strmoglavijo v pekel in smrt. Naj bi v tem strašnem času slušali in naj ne bi prezirali besede primitivnega pesnika s slovanskega fuga, katerega muza mora umolkniti, ko prihaja orožje, da odločuje usode, in ki ne more drugače, nego da govori, ko se pripravlja poguba njegovi rasi, in ko se od njegovega malega naroda zahteva samoža-IJecje nacjonalne časti, nacijonalni samomor.
Spor med Habsburško monarhijo in Srbijo, napet do grozote, ni — kakor vidim jaz — spopad med dvema državama, ampak med eno državo in enim narodom, med jako veliko in močno organizacijo in organizmom, ki nikakor ni slabotno mal in ki ni brez vsacega zgodovinsko-moralnega, smisla. Ves svet govori o nekaki kazenski ekspediciji proti Srbiji, in beseda vojna, četudi težka po pomenu, je postala preveč lahka. Ali, kakor že Jaz ne razumem politike, ampak mislim enostavno, kakor tudi mo) narod na slovanskem jugu, ne morem tudi razumeti, kako prihaja do tega, da se A 5tro-Ogrska monarhija pripravlja na vojno proJ narodu, katerega veči del JeJ je poda lik, v času, ko se ta narod, razpolagajoči s Srbijo kakor neodvisno drŽavo, bori proti Turkom, da osvobodi svoje mučene soplemenjake in da z narodno in sveto vojno osvoji dežele, ki po zgodovinskem pravu mcralo biti njegove I
Mari pa v Avstriji ljubijo Turke in njihovo vladanje? Tega ne bi pri nas nikdo veroval, kajti, ko so avstrijske čete prišle v Bosno — tako pripovedujejo tedanji vojaki — je trebalo izzivati v njih dedno so vraž t vo proti Turkom. A kaj se bo govorilo šele sedaj o vojni radi Turkov (ali radi Arnav-tov, ali radi koga?) Je-U možna vojna Srbov proti Srbom, Jugoslovanov proti Jugoslovanom, Slovencev proti Slovencem ? Za kaj gre Avstriji, ko se pripravlja proti Srbiji, in kako se opravičuje to ?! Mari je začelo ljudi, ki so na vlasti, skrbeti, da Jim iest milijonov Srbo-Hrvatov n« bo v bodoče več tako krotko služilo — na kar kaže vse, kar sedaj v Zagrebu tako divno delajo!
To vprašanje Je zares teSe. Ni misliti na to, da bi bilo bolje, ako bi se štirje novi milijoni Srbov prestavili v monarhijo, in ako bi s premaganimi predboritelji posto-
n«H ♦sko, kalror se postopa z narodi monarhije, ker Srbi niso mogli v pet stoletjih azljatske tiranije pozabiti na svoje Štiristo-letno svobodno življenje, a to bi moell še manje danes v parlamentih Habsburškt monarhije t	(Zvršetek pride.)
Rim, 10. 1. 1913.
Ivan Meitrovič.
Seja mestnega sveta.
Razprava o šolstvo.
Svet. Adami: Saj vidimo krasne šolske vspehe na Kranjskem I
W i 1 f a n: Gospod Adami, jaz Vam lahko povem, da le imela Ljubljana dosti let prej svojega šolskega zdravnika, nego je začel Trst misliti na to, da jih nastavi! — Će pa hočete s svojo opazko meniti kakšoo kranjsko vas, potem ne primerjajte vspehov vasi z vspehi velikega mesta! Sicer Vam lahko citiram šolske razmere v Italiji, in sicer toliko v Južni, kolikor severni, in tudi srednji, kjer so vkljub temu, da tam nimajo nobenih narodnostnih bojev, in so občine popolnoma neodvisne, vspehi naravnost žalostni in sramotni 1 Ravno pred 2 dnevoma sem v tem pogledu čltal zanimiv članek v milanskem „Corriere della sera".
Župan: Prosim, svet. Wilfan, držite se predmeta in ne odgovarjate na medklice 1
W i 1 f a n: Svetli g. župan, v francoskem pailamentu se smatra naravnost za dolžnost govornika, da odgovarja na medklice. In tu so posebno tako zanimivi; po mojem mnenju se na ta način tudi najprej dokaže pravičnost svojih zahtev, če se na-sprotniške ugovore odbija takoj.
H koncu |e predlagal govornik: naj se naloži šolski komisiji, da pripravi do prihodnjega proračuna načrt za osnovanje slovenske ljudske šote v sredi mesta Trsta.
Za dr. Wiifanom je govoril
svet. Puecher, ki je označil stališče socijallstov. Najprej je povdarjal, da je ljudsko šolstvo v Trstu sploh pomanjkljivo. Posebno so Šole prenapolnjene in pride povprečno po 62 učencev na razred, da, v 13 razredih da jih Je po preko 80. Zato predlaga, da se stavi v rednem delu proračuna letno po stotisoč kron k skladu za zboljšanje ljudskega šolstva tako, da ne bo prišlo povprečno po več nego 50 učencev na razred. Očita veČini tudi pristranost pri imenovanju učiteljev.
Z ozlrom na Wil!anova izvajanja po-vdarja, da priznava Slovencem pravico do ljudskih šol v mestu, ker so tu močna manjšina. Po njegovem mnenju bi bilo tudi na korist občine in Italijanov, če bi bile slovenske šole v Trstu vzdrževane po občini; kajti v tem slučaju da bi se otrokom lahko nudil poduk v takem duhu, ki bi učil Iitali-jane in ital. jezik ljubiti, ne, kakor se morda to danes dela v CM Šolah, sovražiti. Zato bi bilo po njegovem prepičanju najpametnejše, če bi tržaška občina prevzela CirF-Metodosi šoli pri Sv. Jakobu in v vodovodni
Dr. W i I f a n zavrača predvsem Mra-k0T0 trditev, da vlada ovira občino pri vstanovljanju In vzdrževanju šol. Saj vendar vzdržuje nemške in podpira slovenske ljudske šole, koje vzdrževati bi bila doižnost občine. Ce vlada lani ni potrdila vaših šol, ni storila tega, ker ste jih hoteli zidati, dasi niste še imeli niti načrtov za nje!
D ' O s m o : Za rikreatori{ smo ga imeti I
Dr. W i 11 a n : Vlada vam ni šla tudi radi tega na roko. ker hočete ustanovljatl svoje šole in rikreatorije ne tam, kjer bi morda bila faktična potreba, ampak tam, kjer so vam pokazale potrebo zadnje volitve I Zato hočete zidati šole pri S'. Wanu, na Belvederju itd. 1
Će Mrak ni Imel v obrambo famoznih 4 kilometrov drugega, nego izgovor — z zakonom, mu ta argument prav rad prepustim, ker mu Je v dokaz, da nima boljših in v dokaz, da se slaba stvar ne da zagovarjati z dobrimi argumeriii. S cer Je pa po že omenjeni razsodbi upravnega sodišča padla tudi te trdnjava tržaškega italljanstva — 4-kilometerska oddalenost!
O domačinih in nedom^Činih Je ravno v Trstu neprimerno govoriti; ker me3to živi večinoma od zaled|a, iz katerega morajo dohajati sveže moči. Krivica Je tore|, prištevati one, ki so prišli sera včeraj, med slabše, kakor one, Id so pr šil sem predvče-rajŠnlem (kakor n. pr. Mr k. Kozulič, Riško-vič, Orbec itd.) S cer Je med poslanci slovenske manjšine v tem svetu več domačinov, nego pri ital. večini 1
Će g. Mrak*dvomi, da bi bilo ka| Slovencev v Trstu zato, ker nimajo svojega zastopnika v mestnem svetu, želim samo, da bi glasoval za Jednako volllao pravico, ko se bo šlo za to moderno volilno reformo In prepričan sera, da ne bo več dvomil. S cer pa mislim, da bo tedaj g Mrak rad zatajil svoje liberalstvo in glasoval proti moderni volilni reformi I
Nikakor ne odgovarja resnid, kar le trdil Mrak, da vabijo CM šole okoličanske otroke v svoje šole (Mrak: imamo statistiko takih otrok 1) Wiifan: Ta statistika Je mogla biti izdelana le po magistratu (ker le tam so mojstri v falsificiranju statistik!) Sicer sera pa pooblaščen porabiti Vas, gosp. Mrak, da greste v zapisnike CM Šol se informirat na lastne oči, da ni res, kar ste trdili I (Mrak je zelo poparjen in osramočen).
Mrakovo nasprotovanje je popolnoma neupravičeno in je le Izliv njegoveega narodnega šovinizma. Prepričan sem, da njegovi argumenti niso nobenega uverill in da bodo zato tudi člani večine glasovali za moj predlog.
Svet. M i klavec: Mrak nam vedno očita, da kaj se mi ogrevamo za interese mestnih Slovencev, ko da smo vendar voljeni od okoličanov. Jaz pa vprašam vas: zakaj se pa vi brigate za Interese Italijanov v okolici, ko ste voljeni v mestu?! Zakaj ste pa v naši okolici vstanovill laške šole brez našega dovoljenja ? t Će smatrate vi za svojo pravico, se potegovati za interese Lahov v okolici, smatramo mi za svojo
ulici; v tem slučaju, da bi bili učenci tudi	w	________________
odgojeni ne-le kot Slovenci, ampak tudi ketj dolžnost, se zavzemati za interese mestnih Tržačani, ki bi ljubili svoje rodno mesto, i Slovencev I
Ciril-Metodovl družbi pa kot nacionalistični j Govornik na to opozarja na dejstvo, govornik nikakor ne more zaupati.	:da je pri Sv. Mar. Magd. Spodnji nad
Svet. Mrak odgovarja nato Puecherju, 500 za šolo godnih otrok, ki morajo hoda večina ni pristranska pri delitvi učiteljskih diti v že itak prenapolnjeno škedenjsko mest, ampak pravična. Je proti predlogu za $0lo. — Potrebno bi bilo, kmalu kaj sklad za zboljšanje šolstva, ker ni denarja; ukreniti.
Če je Šolstvo pomanjkljivo, da je kriva vlada, j Na svoječasne obljube v tem pogledu ki ne gre občini na roko.	-nima zaupanja, se boji da bo kakor z
Odgovarjajoč na Wilfanove tehtne in gropaj*ko šolo, ki so |o že lani skle-nepobitne razloge, je bil v vidni zadregi, „m ustanoviti, pa je še sedaj ni3o začeli ker si Je bil svest, da zagovarja slabo stvar, j delati.
Marsikatero toplo Je moral požreti od strani i Ko je nato svet. Puecher še enkrat naših poslancev, ki so ga večkrat z med- prečital svoj predlog in po sklepnih be-klici pretrgali. Pogreval je stvari, ki so na- 5edah poročevalca je dal župan na glaso-tisnjene v vsakoletnem Mrakovem govoru,j vanje:
ki ga izusti ob jednaki priliki, ko se raz-! Wilfanov predlog glede slovenske ljud-pravlja proračun. Izgovor občine z onimi 4 ske šole v Trstu, za katerega so glasovali kilometri, da ni bil kakor je trdil svet. Wil- Vsi navzoči Slovenci in socijalisti, proti pa fan — pretveza, nego — respektiranje za- kamoristi, ki je torej propadel; kona, ki tako predpisuje (za slovenskej Pueecerjev predlog, za katerega so tudi otroke, zaradi laških otrok ni treba respekti- glasovali Slovenci in socijalisti, in ki Je pro-rati ta zakona 1 Op. m). Nato pogreva staro padel, svojo neslanost, da smo Slovenci v Trstu 1	* * *
tujci!	i Seja, U se Je imela vršiti nocoj, od-
Dr. Pertot (razburjeno in energično)::pade radi smrti mestnega asesorja dr. „Ne, ne, ni resi* Mi smo pravi domačini Rozzo. na tej zemlji; še več nas Je domačinov Slo- i
vencev ko vas Lahov!	Onm^rA vAftti
Mrak: Mesto nima nobenega sloven-i	UVUlttM* vu&U.
skega zastopnika 1	Smrtna kosa. V Mltrovlci Je umrla
W i 1 f a n: Saj zato priznavamo, da smo dne 25. t. m. gospa Marica Vogrič, manjšina.	soproga g. kapelnika Hrabroslava Vogriča.
Mrak: Slovencev v Trstu ali sploh nI Naše sožalje! ali pa jih je prav malo J (Ogorčeni protesti! Za nai inženirski naraščaj. „Klubu pri Slovencih; ironičen smeh pri socialistih ; slovenskih tehnikov v Pragi* so poseli celo nekaterih laških poslancev je sram njih prispevke sledeči dobrotniki: Vydrova to-mraka). Nato pravi, da ni res — kakor je dejal varna v Pragi 25 K; g. Fr. Dolenc, vele-dr. Wiifan — na CM šolah na tisoče otro K, trgovec z lesom v Škofji Loki 20 K; g. ker v te šole da hodijo otroci iz okolice, iz Josip Javornik, veletrgovec z lesom v Žalni Barko velj, Rojana, Opčin, samo da fingirajo, 15 K; Ant. Kubička, ravnatelj za v. dr. da Je dosti slovenskih otrok!	j „Meridionale" v Irstu 10 K. Klubovi odbor
Dr. Pertot: To ni resi Tojeizrodek se tem potom najskrenejše zahvaljuje vsem vaše fantazije. Izmišljotine 1	cenj. darovalcem, ki so pokazali s tem, da
Ćernlvec: To so pravljice 1	znajo ceniti inženirski narašča) slovenskega
P i 11 o u i: Res nesreča za tega Mraka,. naroda, da se je asimilirali (Hrupen smeh.)	K. S. T. v Pragi je bil ustanovljen *1.
1905., ko so začeli slovenski srednješolski absolventi prihajati v večitm številu v Prago, v to središče najnaprednejšega slovanskega naroda, da se poleg svoje stroke seznanijo ob jednem tudi * kulturnim življenjem ' češkega naroda. TeŽIŠČe tehničnega kluba leži v dobri in obširni strokovni križnici, h i katere si morejo izposojevati nujno potrebne knjige ia tiskana predavanja oni tehniki, ki se niso rodili pod solncem blagostanja.
Kakor Je splošno znano, je tehniški študij najdražji in najtežji; zato je umljlvo, da naš mali in revni narod še vedno nima dovol| Inženirskega naraščaja. Povprečen slovenski visokošolec je nevezan večinoma na podpore, ki so včasih tako odmerjene, da mu zadostujejo komaj k bornemu vegetiranju, in da je marsikateri primoran celo stradati. V takem položaju Je dragi in težki tehniški Študij nemožen in več nego polovica slovenskih tehnikov je primorana na ta način predčasno zapustiti tehniko. Zato Je sveta dolžnost vseh onih raerodajnih in premožnih krogov, ki zahtevajo slovenskih inženirjev namesto doiedenjlh tujcev, da skrbe ia Inženirski naraščaj slovenskega naroda s tem, da podpirajo gmotno revne slovenske tehnike in njih klube. Darove za praški klub naj se blagovolijo pošiljati na naslov: Klub slovenskih tehnikov v Pragi, Češka tehnik?.
Veliki Ciril-Metodov ples v vseh prostorih „Narodnega doma" se vrši v soboto, 1. februarja t i.
Združena narodna društva pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji in sicer pevsko društvo „Slava*, „Konsumno društvo" na Kolonkovcu, .Obrtnijsko društvo- pri Sv. Ani in pogrebno društvo, priredilo veliko veselico s petjem, igro, šaljivim prizorom in plesom, v nedeljo, dne 2. februarja t. I. v dvorani gostl'ne Antona Cijača (prej Ml-klavec). Začetek ob 4 popoldne. Ples traja od 7 In pol do polnoči. Vstopnina k veselici 50 vinarjev za o;ebo K plesu moški 1 K, ženske 60 stotink. Čisti dobiček se razdeli družinam, bivajočlra pri Sv. Mar. Magd. Spodnji, katerih svo|ci so pod orožjem. Ker je namen te prireditve človekoljuben, se nadejajo podpisan', da se naši rodoljubni MagdalenČanl udeleže v največjem številu te dobrodelne prireditve.
Odbori združenih narodnih društev.
Dobava strojnih oprav. Pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu se odda dobava strojnih oprav za delavnice in kurilnice za leto 1913.
Podrobni podatki so razvidni Iz Hstov: „ZentralanzeJger fur das offentllche Liefe-rungswesen", ,Wiener Zeitung", .Verord-nungsblatt fiir Eisenbahn und Sch>ffahrt", „Laibacher Zeitung", „Osservatore Trlestino", .Avvisatore Dalraato" in se zvedo pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu, soba
št. 124.	. ,„
Vstopnice, lože in sedeži na galeriji za Ciril-Metodov ples so na razpolago
od danes naprej pri vratarlci .Narodnega doma" g.ej Bičkovi in sicer vstopnice po 2 K, lože po 25 K in galerijski sedeži po 1 K
„Matica Slovenska" Je svoje publikacije za leto 1912. razposlala svojim p. n. gg. članom, oziroma poverjenikom. Kdor še ni plačal članarine za leto 1912., naj stori to čira pre|e in pošlje članarino (4 krone) direktno .Matici Slovenski" v L|ublJano.
Odborova seja .Matice Slovenske" bo danes, v torek, dne 28. januarja 1913. ob 6 zvečer. Daevni red: 1.) Poročilo pred-sednlStva. 2.) Potrditev zapisnika. 3.) Poročilo tajnikovo. 4.) U gospodarskega odseica a) blagajnikovo poročilo o letu 1912. in proračun za leto 1913.; b) društvena hiša. 5.) Slučajnosti.
Na veliki Ciril-Metodov ples je dovoljen vstop tudi dostojnim maskam, ki jih pregleda pri vhodu poseben odsek.
Odsek Tržaškega .Sokola" v Rojana naznanja, da priredi v nedeljo, dne 2. februarja svojo pustno raaskarado v prostorih .Konsuranega društva"*v Rojanu, na kar že sedaj opozarja vse IjuDitelje sokolskih prireditev. Začetek ob 6 zvečer, konec ob 2 popolnočl.
Kdor je pozabil dežnik v gledališču, naj se oglasi pri vratarju v „Narodnem domu".
Razpisana služba. Pri okrajnem sodišču v Puli je razpisano mesto sodnega poduradnika. Prošnje do 15. marca 1913. predsednlštvu okrožnega sodišča v Rovinju. (Glej „Osservatore Trlestino" št. 20).
Izgubljeni računi. Včeraj Je nekdo izgubil uekaj računov, potrjenih od društva Jugoslovanskih železniških uradnikov. Kdor Jih Je našel. Je prošen, da jih prinese v kavarno „Coramercio", ker Jih itak nlkdo ne p'ača.
Odlikovanje trgovske tvrdke. V nedeljo popoldne so bile na maskiranem plesu v gledališču Pollteama Rossettl odlikovane trgovske tvrdke, ki so razstavile v tem • gledališču svoje najlepše paviljone. Tržaška manufakturna tvrdka Cesare Oentilli j v ulici Campaaile Št. 21, Je bila odlik^ -na s tretjo, oziroma peto nagrado.
Jnst jtfaurič, Trst,
ulica StU' Jsfria »n. 14,
priporoča cenjen. oKinstvu svojo
trgovino jestvin in kolonijalnega blaga.
V Trotn, dne 28. januarja 1913.
„EDINOST" št. 28.
Stran ITI.
Slovensko gledališče.
V četrtek zvečer se uprizori Ludvik Fuldova komedija v štirih dejanjih
„MAŠKARADA".
Predstava |e v aboneraentu B.
Vstopnice so v pred prodaji pri dnevni blagajni v „Narodnem domu".
Tržaška mala kronika.
Trst, 27. Januaija.
Eksplozija na parniku „Nesazio".
— Natančnejša preiskava Je dognala, da Je eksplozija na parniku „Nesazio" nastala vsied vnetja acetilenovega plina. ParnU so namreč popravljali In so uporabljali pri tem tudi kalcijev karbid. Na|brŽ sta si ona dva mornarja, ki sta se ponesrečila, prisvojila nekaj karbida in ga skrila v spalnici. Razvijati se je potem začel acetlltfnov plin, ki se Je po nesreči potem vnel. Našli so tudi po sodo, v kateri sta najbrž imela ona dva skrit karbid.
Smrtonosna nesreča. Poročali smo svoj čas, da v Lloydovem arsenalu padla podjetniku Angelu Ferrazutu železna cev na hrbet in ga težko poškodovala. Ferra-zutta so prepeljali tedaj v mestno bolnišnico kjer Je sedaj umrl na zadobljenih poškodbah.
Čudna so pota, po katerih hodijo tatovi, da zakrijejo sled za sebo|, toda končno Jih pa navadno le dobi policija v svojo pest. Tako Je varnostna oblast v Hellbronru na Virteraberškem sporočila pred daljšim Časom tržaški policiji, da se mora nahajati v Trstu neki Friderik Baumann, star 21 let, rodom Iz Uima, ki je bil uslužben pri občini v Weinsbergu In Je ukradel vrednosti 10 000 mark in potem izginil. To je bilo meseca novembra minulega leta. — Heilbronnska varnostna oblast Je prišla do tega zaključka po dejstvu, da je dobila Baumannova ljubica, neka EUza Hirnova v Lauffiu na VirtemberŠkem, od Bdumanna rekomandirano pismo, s povratnim re-ciplsom, odposlano iz Trsta. V pismu le bil tudi povedan njegov naslov, namreč ul. Cecilta Rittmayer štev. 4. pri nekem zobo-tehniku.
Tržaška policija je uvedla potrebne poizvedbe, ki so pa pokazale, da Baumann ni nikdar stanoval v onem stanovanju in da ga sploh ni bilo nikdar v Trstu, pač pa da je bilo ono pismo poslano z Duna|a v Trst in potem odtod v Hirnovi. Pismo je odposlala iz Trsta neka oseba, ki v resnici stanuje v omenjeni hiši. Poizvedovanja na Dunaju so dognala nato, da je odposlal pismo z Dunaja v Trst neki Tomšek, stanujoč na Dunaju VIII. okraju, dijak visoke šole za poljedelstvo.
Ko so ga zaslišali na Dunaju, je izpovedal, da je odposlal ono pismo v Trst na prošnjo svojega tovariša Mullerja. Nadaljnja poizvedovanja so dognala, da ta Miiller ni nihče drug nego Baumann, nakar Je bil le-ta aretiran. — V njegovem stanovaaju so našli le še skromno svoto denarja.
Tatvine. V noči od 23. na 24. t. m. je bilo ukradenih tvrdki Kuchier & C.o na Greti nekaj komadov bronastih strojnih delov, vrednih 620 K. Kot storilca te tatvine sta bila aretirana renjikota: 29Ietni Akvin Cosma, težak, rodom iz Padove, stanujoč v ul. Solitario št. 3, In 24letnl Serafin Poties iz Aviansa v Furianiji, in 241etnl Josip Zibelka iz Komna, stanujoč v ul, del Co nlcoli.	*
—	V Barkovljah so včeraj ponoči skušali štirje zlikovci odnesti kopallščnl most, precej težak in precejšnje vrednosti. Ker so jih pa zapazili pazniki, so pobegnili Eden Je bil pozneje aretiran in Je bil to 33-letni mornar Karel Genova iz Barija.
—	SnoČl ste se v ulici Riborgo skregali dve babnlcl. kar je seveda privabilo veliko število gledalcev. V oni gneči je nekdo ukradel nekemu Antonu Marčiču srebrno uro in verižico, vredno 13 K. Kot osumljen te tatvine je bil aretiran 191einl dninar Kajetan Cuccagna, stanujoč v ul S. Servolo 8.
—	Strežaju na parniku „ Margherita", Ivanu Markoviću, je ukradel drugI strežaj, Guido Poli selil, renjikoto, rodom iz Vidma, stanujoč na Belvederju št. 30 denarnico s 5 K. Poliselllja so aretirali.
—	Na parniku „Dubrovniku" so opažali že dalje časa, da izginjajo razne Je-stvine ia vino, potem tobak i. t. d. Kot provzročitelja teh tatvin so aretirali krmarja na parobrodu Vinka Murlća, rodom iz Zadra.
Aretiran vojaški begunec. Včeraj ponoči je bil aretiran v neki tolerančni hiši v Starem mestu 24ietnl Tržačan Rudolf Pulin, stanujoč v zagati del Sotteranei št. I, ker Je pobegnil od trdnjavskega artilerijskega polka v Kotoru. ___
Društvene vesti,
Pevski zbor „Glasbene Matice" v
Trstu. Danes, v torek, zvečer pevska vaja za tenorje, Jutri, v sredo, za ženski zbor, v petek pa za moški zbor, tenorji in basi skupaj.
„Zveza jugoslovanskih Železničarjev" naznanja, da redi Ciril-Metodova plesa, ki se bo vršil dne 1. februarja t. 1., ne priredi nameiavanega plesa v dvorani „Delavskega, konsumnega društva* pri Sv. Jakobu v ne-
deljo, dne 2. februarja t. I. Pač pa se bo vršil letošnji ples „Zveze jugoslovanskih železničarjev" v soboto, dne 15. februarja v veliki dvorani „Narodnega doma".
„Vrdelski Sokol*. V četrtek ob 8 30 izredna odborova seia.
„Akad društvo slovenskih veterinarjev na Dunaju" priredi svoj 111. redni občni zbor dne 31. |anuarja 1913. v restavraciji .Siegel" III. Neuilnggasse 28, z običaj ni m dnevnim redom. Začetek točno ob 7 30 zvečer; slovanski gostje dobrodošli.
Tr2a8ka podr. Slov. plan. društva vabi vse gg. odbornike k važni odborov! seji, ki se vrši daoes, dne 28. t. m. ob 8 in pol zvečer v kavarni „Balkan".
Pesvko društvo „Danica" na Konto-velju priredi v nedel'o, dne 2. februarja, (na pustno nedel|o) veselico s petjem, šaljivim prizorom, igro in plesom. Ker le čisti dobiček namenjen „Ljudski knjižnici" na Kon-tovelju, upamo velike udeležbe. Odbor.
dele organizacija.
Shod slovenskega Žeattva se je vršil v nedeljo popoldne ob nabito polni dvorani v ulici Sv. Frančiška Št. 2. Otvorila ga |e predsednica ženske skupine N. D. O., g ca Dekleva, in Je v lepih besedah razložila pomen shoda in potrebo ženske organizacije, nakar je poročal o predmetu „Slovensko ženstvo v Trstu in organizacija" državni poslanec g. dr. Ryb£f. V imenu zavoda „Sv. Nikolaja" je nato govorila g.ca Poni k var jeva In Je poživljala kakor predgovornik in predgovornica, da se pridruži slovensko ženstvo skupini ženstva „Narodne delavske organizacife".
Podružnica „N. D. O« v Sv. Križu Danes, v torek, ob 7 zvečer odborova seja. Seje se udeleži tudi zastopnik centrale. Na proŠeni so vsi tovariši odborniki, da se udeleže te se|e.
Zidarji 1 Vabljeni ste na društven shod, ki bo v četrtek, ob 6 zvečer v društvenih prostorih. Shod je važen, zato pričakujemo obilne udeležbe.
Zidarska skupina NDO. Odborova seja d a n es ob 6 zvečer v društvenem prostoru.
Govorniška šola „N. D. O.". Dobrih govornikov primanjkuje vsepovsod, zlasti pa med našim slovenskim delavskim ljudstvom Vidimo, da vodijo delavske organizacije povečini nedelavci. To pa zaradi okolnosti, ker je delavstvo neizobraženo, ker ni imelo orillke se izobraziti. Dosti talentov imamo med delavstvom, ki bi lahko postali dobri govorniki, ako bi imeli potrebnih šol. Ker tega nimajo, pa mora skrbeti organizacija, da se dvignejo na višjo stopnjo. Potom govorniške šole bomo dobili dobre govornike tudi iz delavskih vrst. Izurili se bodo in potem bodo nastopali ob raznih prilikah v korist delavstvu. Zlasti pa potrebuje do brih govornikov organizacija, ki se razvija, hitro narašča.
Posebno pa se bo rabilo dosti govornikov v „Narodni delavski organizaciji* sedaj, ker se preustrojijo strokovne organi zacije. Vsaka strokovna organizacija bo samostojna — seveda pod okriljem centrale „Narodne delavske organizacije". Tako r>a primer „Zveza Jugoslovanskih zidarjev", „Zveza jugoslovanskih pekovskih pomočnikov", lesnih delavcev, kovinarjev itd. V?e te strokovne zveze bodo združene v „Narodni delavski organizaciji". Vsaka strokovna organizacija bo potrebovala torej do^; dobrih moči, govornikov itd.
Z ozirom na vse to bo govorniška šola velikega pomena. Najprej se bo vršil pouk teoretično, nato pa praktično. Šola bo samo za člane in članice NDO, ki se morajo priglasiti najkasneje do petka, ker bo v petek prvi pouk.
Govorniška šola se bo vršila vsak petek od 7*30 do 9 30 zvečer.
Za veliki ClrU-Metodoo ples
so nadalje darovali po K:
Vleko Marinkovič, Komlža 10, Ivan Fran Mahnič, Bazovica 2, Mermolja Fran, Sv. Križ-Cesta 2, M~te Karlovlć, Metković 10, Marijan Selestrin, Šibenik 6, Fride Logar, Trst 6, „Delavsko konsumno društvo", S7. Jakob 10, Iv. Randič, Trst 2, I an Daijano-vič, Trst 4, Aleksa Mičlč, Trst 4, M. Goi-kovič. Trst 4, Matko Mandić, Trst 10, Matko KristofiČ, Koper 4, Valentin Pregelj Sv. Lucija 20, Anton Pogorelec, Barkovlje 6.

A
T
Tužnim srcem naznanjamo vsem	sorodnikomt prijateljem in
znancem prežalostno vest, da je naša	nad vse ljubljena soproga, oziroma mamica, gospa
AHA DEKLEUA roj. RIZZIOLI
bivša učiteljica
danes ob poli 12 dopoldne, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 51. letn svoje starosti, po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bo v sredo ob poli 3 popoldne. Sv. maše zadušnice ee bodo brale v župni cerkvi v Vremah. Vremski Brltof, dne 27. januarja 1913.
JANKO DEKLEVA, trgovec
BOp O g.
Leo, Gusti, Janko, sinovi.	Anica, Hela, Gizela, hčerke.
Namesto vsakega posebnega obvestila.
■ BIBIDBH1SHI
Umetno - fotosrntitn! S
Trst, ulica f|4{)|iA Trst ulica Rivo št. 42 UleiJK Ri-o št. 42
(pritličje) --pri Sv. Jakobu -- (pritličje)
l t
i >1 i'i'i'i'i < I
rrrriuje v?»ko fot grafično del kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanske ploiće X« rsak o vrstne spomenike Itd. itd.
Posebnost: Povečanje vsake fotografije
Radi udobnosti gosp. naročnikov ■prejema naroćoe in jih imSuJe na doma, erentuelao ta li *un»j me*ta
Dražba terjatev
konkurznega sklada „Mizarske Zadruge -dalje do i"febraarja t^L opoldn v Solkanu" se bo vršila dne	'	'	r
31. januarja 1913
rii i'il i'iTi'i i i i m n
Natečaj.
Hotelska delniška družba .GrUan-Mlromnr' pri Trsta
razpisuje
stavbna dela
pri svojem hotelu v Grijanu. Načrti in popis, splošni in podrobni pogoji so na ogled v družbenem uradu, v prostorih Tržaške posojilnice in hranilnice, Piazza Caserma 2, II. j Dela se oddajo na podlagi enotnih cen. Pismene ponudbe se morajo vložiti ruarja t. 1. opoldne v
družbenem uradu.
1,1,1 i,l,1 1
i j n
_
tii —-
■ ;


cc
.Op' lo ~~

vas?


i
^OTROSr.^ MOfraj-; - '"





donoidne ob 10. uri na c. kr, okrožni sodniji v Gorici (soba št. 4) in sicer v skupinah:
1.	skupina obstoji iz terjatev (izvršljivih proti zadružnikom iz naslova jamstva v skupnem znesku okoli 68 tisoč kron.
2.	skupina pa iz terjatev napram blagovnim dolžnikom v skupnem znesku okoli 123.000 kron.
Terjatve obeh skupin se bodo oddale najboljšemu ponudniku proti takojšnjemu plačilu. Izklicne cene ni.	^^ _
Dražbeni pogoji in seznamek dolžni- Hj	Konkurenčne cene.
kov so na razpolago pri podpisanem 111113MililiiHHfcitiilHiall upravitelju stečajnega sklada, ki da sploh vsako zahtevano pojasnilo.
Odvetnik dr. Franko,
upravitelj.
Ljudska tirarna
BOGOMIL PIMO h
Trst, ulica Vlncenzo Bellini St. 13 1
(lupreti csrtre st. iitsia loreu)	|
Bogat izbor jjj
ur, verižic, orratnlh gj verižic, uhanov, pr- g j stanov, zapestnic Itd. g
Nov velik dohod
oblek za moške in defike za jesen in zimo
v dobro znani trgovini
4j|a Citta di Trieste
ul. Glosuč Oardsiccl St. 40
(bivša al. Torrente) kjer dobite obleke, suknje, remglane, površnike, kratke suknje s krznenim ovratnikom, plašči iz pravega tirolske a sukna za dež, Velika izber delovnih oblek, hlač, srajc.
spodnjih srajc itd. itd. Velikanska zaloga inozemskega in domačega blaga. Sprejemajo se tudi naroČila po meri. Vse po ne erjetno nizkih cenah v trgovini
Alta Citta di Trieste
ul. G osue Cardu^cf št. 4«»
ZDRAVNIK
Dr. D.
specijalist za notranje bolezni In za bolezni na Hifm.liK (grlo in nou)
ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št. 12
od 11 Vj do 1 Vi in od 4 V« do 51/« popoldne. TEU3FON 177/IV.
UMETNI ZOBJE
Plemilianj« zobov
Izdiranje zobov brez = vsake bolečine =
Dr. J. Čouak V. Tuschtr
so to zdravnik konce«, sobni tehnft
—TRST —
Mlloa dtlla Ctttrma itev. 13, II, n.
Nova slovenska
trgovina izgotovljenih oblek
ter domačega in inozemskega blaga za moške obleke
MARTIN SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19
Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače Itd. Specijaliteta hlač za delavce domaČega izdelka.
Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolntno konkurenčne.

„EDINOST" St. 28.
V Trstu, dne 28. januarja 1813.
— Za veliki srtčolov In buflet C. M. plesa: G.a Laura Zwltter, dve škatljl Bnib bonbonov; g.a M. Toraac, 1 škatl|o bilko-tov, 1 buteljko refolka, 1 steklenico konjaka; g.ca Milka Mankoč, galanterije, jedila ln pijače; g.a M. dr. Krstulovičeva, pečenko
O.ca Marija Urankar, 2 steklenici pelinkovca, 2 stekl. maršale, 2 stekl. clpra; gg. Križmančič & Bregčak, 1 denarnico,
3	tucate robcev, 2 ovratnici, 1 garnituro z biseri, 1 punčko.
Nadaljnje darove sprejemata g.a Zinka dr. Ryb&feva, ul. Valdirivo 11, ln g.a Roža dr. Gregorinova, ul. Galatti 20.
Vesti iz GoriSke.
V obleki meniha vlovljen. Dne 17.
novembra 1912. so aretirali v Višku v Fur-ianiji meniha, ker je bil osumljen špi{onaže. V preiskovalnem zaporu se je izpočetka izdajal za Fr. Bernardusa, doktorja filozofije in medicine, ali na prltisek preiskovalnega sodnika je vendar izpovedal, da se imenuje Steinmetz, da je rojen v Rajhu 29 let star in potujoč rokodelčič.
Prehodil je namreč že vse države Azile in Evrope. Pred 7 leti je bil Steinmetz prišel v neki samostan na NemSkem, kjer je ukral kuto in v njo oblečen ušel v svet. Ker mu drž. pravdnlštvo ni moglo dokazati nobene kiivde, so ga sedaj izročili policiji, ki ga je za vedno odpravila iz aaŠih dežel.
»Sokol* v Sežani priredi dne 2. febr. t. I. (na svečnico) v prostorih gostilne na „Vagl* veselico s telovadnimi nastopi, pe tjem, Igro »Srce mu je odkrila* in plesom. Sodelujeta iz prijaznosti „Dram. klub" in „Glasbeno društvo". Zaetek ob 7 zvečer, vstopnina za osebo 1 K. Osebna vabila se ne bodo razpošiljala.
Bralno in pevsko društvo »Zora* v Kostanjevici na Krasu je imelo v nedeljo svoj redni občni zbor, na katerem so bili izvoljeni v odbor sledeči:
Karol Novak predsednik, Josip Trampuš podpredsednik, Franc Urdih tajnik, Josip Novak blagajnik, Alfonz Novak knjižničar, Anton Fakin nadučitelj, Anton Pahor, Štefan Trampuž, Karol Tomažič odborniki.
„Javna ljudska knjižnica" v Nabrežini priredi dne 2. februarja t 1. popoldansko veselico s petjem, začetek točno ob
4	popoldne, veliki cvetlični ples, s šaljivim srečkanjem, šaljivo pošto, raznimi smešnimi prizori in svobodno zabavo v vseh prostorih restavracije. Vstopnina k plesu K 2 —. Dame proste. Dostojnim maskam je dovoljen vstop. Vstopnina k popoldanski veselici po znižanih cenah. Začetek plesa ob 8 zvečer. Sviral bo domači orkester.
Vesti iz Istre.
Srečno leto tisočdevetstointrinajsto.
Pod tem naslovom priredi „Klub XIII." v v Voloskem dne 4. februarja v vseh prostorih „Narodnega doma" v Voloskem velik maskiran ples, katerega ves čisti dobiček je določen na korist „dijaškega podpornega društva v Voloskem-Opatiji". Začetek ob 9 zvečer.
Za CM podružnico v Pobegih je nabral Alojzij Kocijančič, gostilničar v Barkov-Ijah, v veseli družbi v Pobegih dne 20. t. m. K 9. Denar je takoj izročil podružničnemu blagajniku. Srčna hvala nabiratelju in darovalcem! _
Druge slovenske dežele.
Nemčurska hvaležnost. Član nemškega „Nationalverbanda", velikovški plvo-varnar, koroški drž. poslanec Nagele, je zmagal svo| čas nad slovenskim kandidatom. To se pravi: zmagala sta golaž in šnaps. Kadar so namreč na Koroškem kake volitve, tedaj se dobiva od Nemcev vse zastonj. Naprej napajajo volilce in potem |ih vozijo na volišče, kakor na Ogrskem. Zavolj tega menda našemu vsenemcu Dobernlgu, katerega mati niti nemški ni znala, tako impo-nirajo Madjaril Ko je Nagele kandidiral, je pravil na shodih, da se bo potegoval za železniško progo Celovec-Velikovec-Greblnj-St. Pavel. Ta proga bi bila za omenjeni okraj res velikega gospodarskega pomena. Ima pa to napako, da ne konvenira Vele-nemcem v Velikovcu. Ker pa Je nemčurska navada že taka, da gleda najprej na lastni žep, se jej seveda tudi Nagele ne more izogibati. Kaj je storil torej? Za progo, ki je njemu pri srcu in ki bi mu dala dobička, ne marajo njegovi votilci. Nemčur, čim je zatajil narodnost, seveda ni v zadregi, to pri koroških nemčurjth ne igra nobene vloge.
Nagele bi rad, da bi se gradila proga, ki je njemu ln Velikovčanom po godu, ki pa so Jej skrajno nasprotni njegovi votilci. Ker pa rabi zato občinskih prošenj, katerih v svojem volilnem okraju za progo Veliko-▼ec-Sinčaves ne more dobiti, se obrača z mirno krvjo na občine v Grafenauerjevem volilnem okraju, ter jim piše sledeče pismo.
Sr. Wohlgeboren
dem Herrn Biirgermeister
in.....
Falls der Herr Burgermeister oder ein Vertreter desselben anlasslich der Anwesen-heit Selner Ezeltenz de s Herrn k. k. Landes-prSsidenten am Mittvvoch des 22. d. M nach VClkermarkt kommt, wiirden wlr recht sehr um die Unterfertigung einer Petitlon
und zu diesem Zwecke um die Mitn*hme des Gemeindesiegels bitten (podčrtal Nagele). Die Petition hat das Ansuchea um Verwlrklichung der seit Jahren geplantea Lokalbabn Kubnsdorf—VOlkermarkt zum Getenstande. Da die Gemelnden sQdlich der Drau (Grafenauerjev okraj) iwetfeIlos auch ein Interesse daran haben, da« ihr Bezlrkshauptort mit der Bahn und dadurch lelchter erreichbar Ist (kako skrbno), hoffen wir, dass der Herr Burgermeister unserem Ersuchen willfahren werde.
Die Petition wird im Schreibzimmer des Relchsratsabgeordneten Nagele hier am 22. Jšaner d. J. um 10 Uhr Vormittag aufliegen.
Fur das Eisenbahn-Aktionskomlte: Nagele Obmann-Stellvertreter.
Mislimo, da bodo njegovi volild, ko izvedo to, Jako iznenađeni. Morda izprevidi ta, ali oni, da golaš In šnops, podarjena na volilni dan, le nista bila zastonj. Marsikateri se ne bo več dajal podkupiti, vol'1 bo prihodnjič poštenega slovenskega poslanca, ki to, kar Je oljubil, tudi izvršil.
DAROVI.
—	Pri sklepanju cerkvenih računov so darovali starešine K 6 40 škedenjski Ciril Metodovi podružnici. G. Fran Sancin-Kotalj je daroval K 1'—. Hvala vsemi
—	Odborniki „Gospodarskega društva" na Prošeku so darovali proseški Ctril-Meto-dovi podružnici K 6*—.
—	Darovala sta g. I. Lenarčič in I. Šeme vsak po K 1— v prid Cirll-Metodovl podružnici v Rojanu. prvi zato, ker se Je g. Pfctrič prisedel k mizi, in drugi, ker ga je Pepa odpodila od mize.
—	Pevskemu društvu „Ilirija" je podarilo društvo „Jadran" 10 K, na čemur se prvo imenovano društvo iskreno zahvaljuje.
Soba
se odda. Ulica Geppa 9, vrata 11.
'214
aa -1-»:____soba se odda. Ulica Boschetto
meblirana 6t 42, ™a 7.
215
lfllfklfa 86 oddft 50 lltrov p°jMnila * buffetu Ivi I trna San Ssbastiano 6.	117
Hofler Didaktik
des mathem. Dnterrich-tea, nova, se proda za polovično ceno. Nasljv pri inseratnem oddelka Edinosti.	172
Vilhinielrn posodje, popolno, iz aluminija, za IVUlIlllloKU k 35 —, železnina, se prodsja ul. Caaerma 14. Umberto Caaca.	2313
Pl^flia V Za mlade trgovce ali vdove se v b i-lUfcUr ■ ž ini Goiice odda majhna trgovina pod zelo ugodnimi pogoji. Prometa tudi 25.C00 K. Trgovina ima Btanovanje. Ponudbe naj ud pošljejo pod „Ugodnost 100M, poštnoležeče glavna pošta, Gorica.
IČl^Om VBak dan od 800—1000 litrov pasterizi-IOl/t?III ranega mleka. Naslov „Latteria" pobte restante Giuaeppina Trst 5.	189
Moderne spalne sobe
ter vsakovrstno B	drugo mizarsko
delo izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Belvedere 28, ogel Torquato Tasso.	255
Mlekarska zidno
v Šl. Vidu pri Vipavi
ima oddati dnevno 1500 litrov renomiranega pasteriziranega mleka. Prodaja tudi v manjših skupinah bodisi franko postaja Rocol ali državni kolodvor, kakor tudi franko na dom.
Informacije direktno ali pa v mlekarni ulica Stadion 24, V. od 12-2.
s Konceslonlranl zobotebnlk
ALEKS. LOKEŠ
j Trst, ulica Hnooa 13.
■ Sprejema: od 9-12 in od 2-5. ■
V Trgovina razne
PERUTNINE
v bogati izberi.
lrs\, al. Canpanile št. 15. - Tel 759.
Purani, goske, raoe, piidanol. štajerski In domači, pouhard. — DIVJAČINE: zajol, srne. Jerebloe, skalne jerobloe (kotorni), fazani. Čajno maslo In JaJoa.
Vse po ceni, da se ni bati nikake konkurence.
3EE3E
«
Mehanična kleparska delavnica za kov nske Izdelke
Gt listo PilottifuGius.
ustanovljena leta 1842.	TEL. 15-25.
Riva Pescatorl itev. 14
Specijaliteta : ladijake avetiljke Posoda in škatlie bele in kmmno-barvne pločevine.
Žlebovi, cevi li zida« eblege
ix vsaka snovi v kosih po 2 at (brez zvezave).
■ Zahtevajte povsod
„specijalno mazilo za čevlje"
„L U N A"
Vadoaa gljivo. — Brez daha. -t Najavatlejfta. Brez škodljivih prisaeal Bs ns aufti. V*držaja
nanje mshko. — Zavra6ajta ^ _
ponarsdbs. ——————— % 5»
Houo honsumno društvo
Trst, ul. Lazzaretto vecchic št 31
priporoča svojo gostilno
Alla

«
n
Toči izvrstna vina : dalmatinsko, istrsko
in belo vipavsko. Gorka in mrzla jedila. Dobra kuhinja. Točna in cena postrežba.
SLOVANI DOBRODOŠLI!
Dnevnik „Edinost" v Trstu
je izdal in založil naslednje knjige:
1.	„VOHUN". Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1*60.
2.	„TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA". — Cena 80 vin.
3.	„KAZAKI". Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Jos. Knaflič. — Cena K 1*60.
4.	„PRVA LJUBEZEN". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjeojev. Poslovenil dr, G. Gregorin. — Cena 1 K.
5.	„POLJUB". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	„BESEDA O SLOVANSKEM O-BREDNEM JEZIKU PRI KAT. JUGOSLOVANIH". (Malo odgovora na Škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 30 vin.
7.	„IGRALEC". Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal E. M. Dostojevski j. Poslovenil R. K. — Cena K 160.
8.	„JURKICA AGIĆEVA". Spisal Ks. Sandor-Gjalski. Prevel F. OreL Cena K 2.
9.	„UDOVICA". Povest iz 18. stdetja. Napisal L E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavs — Cena K 1'60.
10.	„JUG". Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.
11.	„VITEZ IZ RDEČE HldE". (Le Chevalier de Maison rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas Btar. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2*50.
Vse te knjige se dobivajo v tiskarni „Edinost*, v „Slovanski knjigarni" Jos. Gorenjca v Trstu ia v vseh knjigarnah po Slovenskem po povzetju ali proti naprej poslanemu znesku. — Za po&tnins posamezne knjiga je poslati 30 vin. va&.
r
h TEODOR KORN
Trst, uL Miramar štv. 71
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = DELA IN POPRAVE = V PO HEEKIH OEHAH. :: Delo dobro ln zajamčeno. TBlal. 25-26. □ Poslovodja;
TI
»II«
=]=r
Zaloga: solkanskega i pohištva
GIOVANNI BENC1CH
TRST — ulica Arcata 5. — TRST
Posamezni kosi pohištva in popolne sobe. - Lastna tapetniška delavnica. _ Lahki plačilni pogoji. -
MM za planince I
Kokaine priprav« b aluminija, pJaniaska afc#-kleaioa, aoii in vilice, planinke peliee, priprava aa Ud, ialesa, snežni obroči, nahrbtniki.
Vsakovrstne obleke:
iter, planinske klaSe,
Iz Ciate volna, roiovica.
Steklenice Helios, reč dni sorte ta mrzle po 4 krone komad.
Modni predmeti za f os pod a, ovratnice, zapestnica la aogorflee.
Za člane Športnih in planinskih
POSEBNE CENE. ^
Športna trsoulna Strokei
Uica S. iitoiio 12 (lassrstl Krti milili)
Stavbena mizarska delavnica
z veliko zalogo
LOPARJEV
za peke in slaščičarje.
MORETTI & C.
Trst, uh Domenico Rossetti št. 43.
Zaloga Izdelanih oblek
Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, sukenj, povrSnikov vseh kakovosti.
Specijaliteta v veznji. — Izbera volnenega blaga.
| NA OttKOKE! Zmerne cene! ♦
Adolf Kostoris
Trst, nlica S. Glovanni St. 16, 1. nad.
zraven „Buflet Autom *. — Telefon 251, Rim. II. :: POZOR 1 Skladište se nahaja v I. nad. ::
Salon
Pranje glave, česanje, barvanje las, Izdelovanje in veliko skladišče lasuljarskih del, kakor pletenice, kroketi itd. Priporoča se p. n. gospem
A. ŠEBEK,
lasuljar, Trst, ulica G. Carducci štev. 9
G. Ferluga ■ Trst
via Barriera vecchia 31
priporoča velecenjenemu občinatvu svojo
_ slaščičarno =
vedno oskrbljeno s svežim blagom, vseh vrst slaSČic in konfeture. — Vsakovrstni
likerji in vina v steklenicah. CENE JAKO ZMERNE. POSTREŽBA TOČNA. Sprejema vsakovrstna peciva.
SS? Zaloga obuvala
■■■s m lastna delalnloa ■■■■
PAVEL VISINTINI
Trst ul. Glosue Jardaccl 27.
Velika izbera molkih ln ženakih čevljev. - Poprave Bt itvrfiujejo točno m Bolidno
pc zmtmh cenah
"D
"3
a.
•H.
Trat. ^^OASl
Napredek vede!
Najenergičnejše in gotovo 8e zdravi sifilis s svetovnim sredstvoaa
= IORUBIN
Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna zoženja, prostatitis, uretritis in meh. - « .« j«i _ _ -1 _ katarji korenito ozdravijo s KOHIOtl UaSllG
Konfeti Caaile urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (šilinge), popolnoma odpravljajo in ublažujejo pečenje in pogosto uriniranje ; edini korenito ozdravijo uretralna zožtnja (pro-atatitis, uretritis, cisti tis, mehurne katarje, kamen, nesposobnost za zadržavanje urina, sluzaste tokove itd. — Škatlja konfetijev Gasile K 4'—.
Iorabin Caaile, najboljše protisifiLtiČno in poživljajoče kri&stilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, aneaiji, impotenci, kosto^oli, ishias, vnetju žlez, poltnim madežem izgubi semena, polucijam, spermatoroi, steriliteti, neurasteniji, energičen razkrojevalec urinove kiseline itd. — Steklenica Jorubioa Casile K 3*50.
Vbri*ganec Caaile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitis. ure-tretis, ecdometritia, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbnzgaaca Casile K 3 5O
Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Oasile Trst. ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medici nal ni iz eiki GASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — ZalOZa T TKI: MailO LUL ltfana SinaTaUl