r Ko jffljcS svof znaCafi Nočem! Vsa umetnost krepostnega življenja je v tem, da v pravem trenutku rečel: »Hočem storiti to in ono dobro delo!« ter da v pravem hipu rečeši »Nočem storiti tega ali onega slabega dejanjaI« Zmerom si moraš biti v svesti, kaj je dobro in kaj je slabo, kaj je z božjimi postavami v skladu, kaj pa v opreki. Kajpada se zgodi,, da se zoper tvoje boljša prepričanje v tebi dviga glas, ki ti šepeta, da stori kaj, kar se ti zdi napačno. To-je delo skušnjavca, ki tako rad skuša človekovo srce. Saj veš, da smo vsi ljudje po izvirnem grehu bolj k slabemu nagnjeni in da bi slabo delali, ko bi se ne držali božjih postav. Vedi pa, da je tisti večni skušnjavec zvit kakor ovnov rog. Njegova zvijačnost je pogubila že mnogo sicer dobrih ljudi. Le poglejmo malce okoli sebe, pa bomo videli, kako plemenita in lepa gesla trobi ljudem v ušesa, da bi jih premamil. Včasih jo kovaril z besedami: »napredek in prosveta«. Dandanes pa govori o »svobodi in osvobojenju«, da bi več ljudi spravil na svojo slran. No, Bogu bodi položeno, da z večino izmed svojih sedanjih privržencev ni imel kaj posebno trdega dela. Ti so radi šli za njim, ker jim je obetal užitke, po katerih je njihovo srce hrepenelo. Bili pa so tudi taki med njegovimi sedanjimi privrženci, ki bi se Kili odločno ustavljali skušrtjavcu, ko bi bil k njim prišel z odkrito besedo. Zato jih je omamil s »svobodo«, nakar-so mu verjeli "in šil za njim. Hudič rad porabi za svoje namene tudi človekovo abot-nost in neumnost. Vedi namreč, da tudi šolani ljudje niso cepljeni zopor bolezen, ki se imenuje neumnost, če zmerom nimajo pred seboj jasno začrtanih' božjih poslav. • Ko torej skušnjavec prihaja, da bi te premamil s tako ali drugačno obljubo, odločno povej »Nočem!« Naj te nikar ne motijo sijajne obljube, ki ti jih daje. Skušnjavec je zvit vojskovodja. Med prvo svetovno vojsko so si ob reki Seret stali nasproti Avstrijci in Uusi. Avstrijci bi bili radi zasedli ruke postojanke, pa niso mogli čez reko, ker so na drugi strani Rusi imeli nakopičene močne topove. Avstrijci pa niso vedeli, kje ruski topovi šloje in jim niso mogli do živega. Zalo so se Avstrijci poslužili zvijače: Napravili so več sto kadi in sodov ter jih do polovice napolnili z ilovico, da so trdno plavali. Nato so v tisto ilovico vtaknili goreče sveče ter v temni noči vse skupaj spustili doli po vodi. Rusi na drugi strani reke so mislili, da liste luči pomenijo Avstrijce, kateri prihajajo na njihov breg v napad. Zato so začeli iz vseh topov streljati na tiste prazne sode. S tem pa so izdali svoje postojanke, nakar so jih Avstrijci lahko uničili. Tako bo skušnjavec uničil lahko ludi tebe in tvoj dober sklep, če ne boš previden in če boš vsako stvar, ki se sveti ali blešči, imel za resnično luč. Tvoje orožje v tem boju naj bo križ, molitev, zakramenti. Zlasti pa misli na svoj končni namen. Papež Inocenc IX. je nekega dne nekomu, ki ga je obiskal, pokazal majhno skrinjico, v kateri se je zdelo, da so spravljene dragocenosti. V resnici pa je bila tam.notri le majhna krsta in papežev kipec, ki je pred krslo klečal. »Kadar koli sem v zadregi,' kaj naj storim in me ima skušnjava, da bi se zoper, pravičnost pregrešil, odprem loje skrinjico in pravim: ,Zdaj pa tako stori, kakor bi zclel, da bi bil storil, ko boš v krsti ležal!'« Pojdi in tudi ti tako stori! Preden kaj storiš, pomisli," kako boš o svojem dejanju nvslil takrat, ko boš slal pred večnim Sodnikom! Jagnedi v poletni pokrajini Vojni dogodki preteklega tedna Huda bitka za Sicilijo končana Italijansko vojno poročilo št. 1178 od 16. t. m. •poroča, da to italijansko-nemike čete tudi včeraj, oprte na Peloritanske gore, z zavlačevalnimi manevri ovirale sovražnikovo napredovanje. — Okoli Mesir.ske ožine so italijanski hrabri letalci zbili B sovražnih letal. — Italijanska torpedna letala so lx sovražne spremljave potopila dva parnika z 12.000 tonami. — Nemška letala pa so poškodovala dva sovražna parnika z 9000 tonami. Italijanska letala so napadla pristanišče Bizerto. — Italijanski torpedni čolni so včeraj potopili eno sovražno križarko. — Ob napadih sovražnih letal na italijanska mesta je bilo zbitih 8 sovražnih letal. Italijansko vojno poročilo št. 1179 od 17. t. m. naglaša, da so italijaasko-nemške čete včeraj trdilo branile svoje postojanke pred Mesino. V sira-kuški luki so italijanska letala zažgala 2 parnika, pred tuniško obalo pa je bil zadet velik parnik. — Med sovražnimi letalskimi napadi na italijanska mesta in ladijske spremljave je sovražnik izgubil 28 letal. Italijansko vojno poročilo H. 1180 od 18. t. m. navaja, da je včeraj bila končana huda borba, ki •o jo italijantko-nemške čete skozi 40 dni bile tope- preveliko premoč angleško-ameriikih suho-semskih, pomorskih in zračnih sil. Zadnji oddelki osnih zaičitnic so zapustili skrajno severno-zahod-ao točko sicilskega otoka ter dosegli kalabrijsko obalo, kamor so že poprej spravili ranjence, druge tete in velik del vojnega gradiva. V pristanišču Sirakuze je bil od italijanskih letal zažgan sovražni parnik. Italijanska torpedna letala so v severni Afriki zadela sovražno križarko in parnik, ki sta oba potopljena, en parnik pa je poškodovan. Sovražnik je izgubil 6 letal. Italijansko vojno poročilo it. 1181 od 19. t. m. ■r jlaša pomembno delo, ki so ga med junaškimi hoji na Siciliji opravile enote italijanske vojne mornarice. — Nemška letala so v Bizerti potopila en parnik, poškodovala pa 25 ladij. Sovražnik ie Izgubil 7 letal. Italijansko vojno poročilo St. 1182 od 20. t. m. pripoveduje, da so nemSki bombniki v Bizerti aadeti 11 velikih ladij. Med sovražnim bombardiranjem italijanskih mest je sovražnik izgubil vsega »kupaj 49 letal. Silni boji na vzhodu Nemško uradno poročilo od 16. avgusta pri-|»ovcduje, da so se ponesrečili vsi sovražni napadi pri Kubaniu in Bjelgcrodu, da pa je pri Orlu sovražni pritisk popustil. Pač pa so bili hudi napadi pri Vjazmi, Bjcliju in južno od I.adoškcga jezera, kl pa »o vsi spodleteli. Sovražnik je povsod imel strahovite izgube. Nemiko uradno poročilo od 17. avgusta nagaja, da so ob Miusu in Doncu bili onemogočeni •ovrazni predorni poskusi, pri čemer je sovražnik »Za zmago ne potrebujemo več drugega ozemlja« Dr. Gdhbel« je napisni za »V5lkiecher Beo-bacbter« članek. kjer čitamo tudi sledečo: V na-^rotju s sovražnikovim mnenjem nietno razočarani nad potekom bojev na vzhodu. Ko« je obratno. Ima-mo mnogo vzrokov za popolno zadoščenje, kajti navzlic neštetim prizadevanjem in strahotnim žrtvam Sovjeti niti malo niso mogli spremeniti strateškega položaja Se nadalje se borimo na bojiščih, •totine m tisoče kilometrov oddaljenih od nemškega ozemlja in imamo tudi načrte, kf »o odločilni či-nilci za zmaeo Nič manj značilnega pomena ni prevladujoč političen nagib v Londonu, NVashinglonu in Mofkvi — piše dr. Giibbele — zajedljivo pripominjajo, da letos sovražniku nismo mogli iztrgati niti pedi zemlje. Naš odgovor je zelo preprost. Za amago ne potrebujemo več drugeaa ozemlja. Zado-4ča nam držati vojaške postojanke, ki jih imamo. Nemško ljudstvo ne veruje v nenadne čudeže. Veruje le v moč svojih vojakov, v uspešnost svojega obrambnega in napadalnega orožja ter v vojaški veleum svojega voditelja. imel hude izgube. Krajevni napadi pri Bjelgorodu so bili odbiti. Tudi pri Orlu je (ovratnik manj napadal, zato pa so bili hujši boji pri Vjazmi, kjer je napad spodletel ter je sovražnik samo tukaj izgubil 283 tankov. — Dne 15. in 16. avgusta je biio uničenih 110 sovražnih letal. Nemško uradno poročilo od 18. avgusta govori o hudih bojih pri Izjumu, kjer so se spet ponesrečili vsi sovražni napadi. Prav tako so se ponesrečili sovražnikovi napadi pri Bielgorodu in Vjazmi. V teh bojih je bilo uničenih 317 sovražnih oklepnikov, Nemško uradno poročilo od 19. avgusta govori, da so nemške in romunske čete v peti obrambni bitki pri Kubanju, ki je trajala od dne 16. julija do 12. avgusta uničile 17 sovražnih pehotnih divizij, dve tankovski brigadi in tri tan-kovske polke. — Pri Kujbiševu je sovražnik znova začel napadati. Pri Izjumu je sovražnik poskulal predreti nemške črte, pa je bil odbit. — Pri Bjel-gorodu je sovražnik izgubil nad 100 tankov. Nemiko uradno poročilo od 20. avgusta pove, da so nemike čete v hudih bojih pri Izjumu napravil* drzne protinapade ter uničile dva sovjetska bataljona. Pri Bjelgorodu bitka traja dalje, pri čemer so sovražniki včeraj izgubili 186 tankov in 81 letaL Novo orožje ameriške policije Ameriški policisti eo nedavno dobili v rok* -leg revolverja in sablje tudi — laeo. Laso je nekaka vrv z zanjko, e pomočjo katere 6prelni metalci lahko razorožijo in zvešejo človeka na daljavo do 100 metrov in še več. Laeo je odslej dobro služil v ameriških prerijah u lovenje divjih konjev. Za spretno metanje je treba seveda dobre veibe in odslej ee bodo aineri&ki policisti v posebnih tečajih vežbali v tej indijanski umetnosti. » Dojeneek zadel dobitek Neobičajna sreča ee je nasmehnila delaven Marcelu Vaugardu ix Manseillea. Nekoliko ur potem ,ko mu je iona .povila zdravega dečka, je dobila srečka, ki jo je bil stric podaril malemu nečaku, 75 tisoč frankov. Stric je poskušal dar razveljaviti, pa se mu ni obneslo. Meje prvega nemškega cesarstva Časopis jI)as ecbvvarze Korps« je prinesel svoj čas zemljevid, na katerem so bile označene meje prvega nemškega cesarstva v letih 1250 do 1400. Takrat so bile v nemške državne meje vključene vse baltiške države, Poljska, ftlezija, češka ia Moravska. Ceste iz sirupa Indijeki kemiki so znašli nenavaden način, ta utrjevanje podeželskih cest. Ta način ni le oena-vanici Pueute Genil. Na uradni obisk v Turčije je povabila nekaj angleških časnikarjev turška vlada. Najmanj 8500 milijonov raznovrstnih cigar je izdala v 70 letih ljubljanska tobačna tovarna. Ker primanjkuje premoga, so železniški promet v Južni Afriki od 12. avgusta naprej mofno omejili. Angleške oblasti so obvestile iraško vlada, da bodo tretjo želev zaplenile za potrebo zavezniške vojske. L'mrl je bivši načelnik francoskega letalskega glavnega stana 03 letni 1'icard. Roiisevell in Churchill sta se sešla v Kanadi; Stalina ni bilo. V borbah pri Orla in Bjelgorodu sta padla sovjetska generala Apanasenko in Ounjan. V okroiju Almore je umrl na gladovni staiki eden izmed protiangleških indijskih voditeljev Sa-svati. 10.00(1 ciganskih godbenikov je na Madžarskem; zdaj so sc organizirali. Dragocene kanadske topole bodo zasadili ob izlivu Donave v Črno morje. Bombnik je padel ia tovorni vlak pri Vento-w;rju v Ameriki; pri tem je 26 tovornih vagonov i živili požar popolnoma uničiL Nekaj sad sto nemških knjig (O leta 1942. v Italiji prevedli v italijanščino. 12.000 človeških žrtev j« zahteval nedavni izbruh mehiškega ognjenika 1'araliuiina. D* 48% Tseh dr*- d* •»■Mbaih stanevanj v madžarski Budimpešti imajo Judje. Pri letalskih bojih ■> Tihem oceana sla padla ameriška generala Walker in Ramilv. 6000 ha zemlje t zasedeni Macedaaiji so razdelile bolgarske oblasti uhožnim kmetom. Pred kratkim j« miaal* 300 let. odkar je tlako-mer (barometer) izumil Italijan Evangelist Tor-rieelli. Za pegavcem se Je sedaj pojavila v turškem Carigradu epidemija 'črnih koz. Nemški lovci ia protiletalsko topništvo so uni-čili v juliju nad 3000 sovjetskih letal. Nori držami predsednik 1'am-uaja general Igi-nio Morinigo je prevzel svoje posle. Na vseučilišča ▼ Tokiu so ustanovili velik raziskovalni zavod z.oddelki za deset arijskih jezikov. Da* 6. avgusta je minil« 50 let, odkar so v Grčiji odprli 6343 metrov dolg in 25 metrov širok Korintski prekop. Pri pridobivanja cepiva proli pejtJtvcn te je nedavno zastrupil in podlegel turški vojaški zdravnik dr. Mehmed Tuna. Pombrsko vojno šolo, eno najsodobnejših v Evropi, so odorli 16. avgusta v španskem Marino. 42 stopinj toplote t senci je kazal te dni toplomer v nekaterih krajih na Portugalskem. Nenadoma je izginil majhen danski otok Burro v ožini Grandeberl 12 TAgiinor srebra ta kovanje norcev jc kupila romunska kovnica od Madžarske narodne banke. Osemdesetletnico ustanovitve je slavila te dni »Malica Slovenska«, najpomembnejša slovaška kulturna organizacija. >MAETINA KRPANA« dobe le tisti naročniki »Slovenčeve knjižnice*, ki imajo ali ki bodo poravnali narofn no za ves letnik .Slov. knjižnice''. Dotični ki so natočeni le na pol letnika „Slovenčeve knjižnice*' bodo dobili za nagrado drugo nagiadno knjieo Jriie bratje" Naročnike „Slo v. 1tn ji žn iee'1 z dcže'e opozarjamo, da čimpreje poravnajo naročnino, ako žele dobiti »Martina Krpana" Za nenaročnike bo „Martin Krpan" v prodaji čer, nekai tednov in sicer toliko izvodov, kolikor jih bo še ostalo. Prvenstveno pa smo dolžni postreči naiočnike Obletnica komunističnih žrtev t Lojze, France in Stanko Gričar Dne 10. junij* jc minilo leto dni, odkar •o bili iz svojih domov nasilno odpeljani trije bratje Gričarjevi, prve partizanske žrtve iz S t. Ruperta. Odločno so se postavili v bran proti vsakemu komu-nistično-partizanskemu delovanju in niso na noben način hoteli sodelovati z domačimi »vaškimi zaščitniki kajti bili so zgledni katol. možje in očetje. To sta bila edina vzroka, da so morali pasti in žrtvovati svoja mlada življenja. Njihovi sovaščani in »prijatelji« (vaški zaščitniki) so sestavili pismeno ovadbo proti Gričarjevim, s katero so štirje sopodpisani zaščitniki zahtevali njih smrt. Vodstvo partizanskih tolp, ki si je prisvojilo pravico soditi nad življenjem in smrtjo ljudstva in posameznika, je moralo ugoditi tej zahtevi, da ne bi izgabili zaupanja »vaške zaščite«, čeprav jih .v obsodbi niso mogli dolžiti ničesar. Zato je poslalo večjo skupino partizanov in ti so sredi mirne noči vdrli najprej v hišo posestnika Lojzeta Gri-čarja in ga odpeljali v temno noč. Ko se je poslavljal od žene, svojih malih treh otrok in bolne stare matere, je še dejal: »Delajte, kakor morete, jaz moram iti nedolžen v smrt « Stanko Lojze France Nato so partizani odšli v sosednjo vas Hra-stovito, kjer sta imela vsak svoj skromni dom, ženo in otroke 35 letni France, ki je bd po poklicu Čevljar, in 31 letni Stanko, ki je bil po poklicu jr.izar. Tudi ta dva so takoj zvezali, ju iztrgali iz kroga ljubečih družinic, za kateri sta se trudila, da ju preživita in ju skupno z Lojzetom odpeljali v gozd pod 2alovče, občina Smarjela. Tam so si morali takoj sand izkopati dve lami, nakar se je začelo dolgo zasliševanje in mučenje vse do dne " junija. Tega dne so jih končno zakopali. Dolgo so ležali v ncblagoslovljeni zemlji, končno jih je bilo mogoče dne 13 junija 1943 odkopati ■n položiti v blagoslovljeno zemljo na šentrupert-Skem pokopališču Pogreb je bil veličasten, saj se Ha le udeležila večina faranov in njihovih pravih prijateljev Kakor na tisoče drugih nasilno umorjenih Slovencev, katerih kosti še trohnijo po goz-aovih, kažejo tudi trupla treh bratov Gričarjev znake mučenja. Francetu >o odbili nos, brado in "a eni strani zobe, Lojzetu so razbili lične kosti, a »tanku so s kolom razbili lobanjo Po legi trupel v grobu se je dokazalo, da so jih zakopali še žive, £al" Lojze je z rokami držal Stanka za noge, a ranče je z nogami objel pas nekega Tobiasa, s katerim je bil zakopan. Dragi Lojze, France in Stankol Kakor je bilo , V.e življenje polno trpljenja, je bila mučeniška ,ua'. vaša smrt Trdo ste se morali boriti v življenju za vsakdanji kruh in svoj obsloj, a kljub emui ste bili vedno vedri, čeprav vas-je stiskala evsčina. Ze od rane mladosti ste radi zahajali cerkev po tolažbo in pomoč, redno ste oprav* 'ia i svoje verske dolžnosti, bili ste skratka naj-, Iši krščanski možje in očetje, prežeti same do-za svoje žene in otročiče in sedaj, ko bi a» nedolžni otročički najbolj potrebovali, ste mo-fal< mučeniško umreti. t Lojze Cvelbar . aprili od ko padel, zadet od komunistične krogle 19 letni fant Lojze Cvelbar pod Gorjanci. Prijel je za puško, da brani vero, obvaruje dom, zaščiti starša. Vedel je, da se bori proti tistim, ki so slovenski raj spreminjali v pekel, saj je vedel, da se bori proti tistim, ki so poteptali križ in ga zamenjavali s hudičevim znamenjem. Hodil je mimo porušenih cerkvic, požganih vasi in še krepkeje prijel za puško. Pa so ga zahrbtno napadli komunistični razbojniki. In tedaj je omahnil. Brata, ki je pritekel, je še enkrat pogledal s svoiimi plamenečimi očmi, nato se mu je zgrudil v naročje in utihnil za vedno. Onemeli smo v grozi, žalostni, ker Te ne bomo več videli na tem svetu. Tem trdneje pa je naše prepričanje, da se bomo tako sešli v boljšem življenju pri Bogu Kajti šel si v boj ne samo za narod, ampak tudi za Boga. V tej bolesti pa nas tolaži tudi zavest, da je bil s Tvojo smrtjo vzidan nov kamen v temelj, na katerem bo slonela naša bodočnost. t France Jevnikar Komunisti še vedno govorijo, da osvobajajo narod, vidimo pa, da osvobaiajo samo najboljše Slovence, kateri nočejo verjeti lažem in propagandi. Kakor so jih osvobodili na tisoče z mukami in bolečinami, tako so tudi pri nas »osvobodili« enega najboljših fantov. Dne 7. avgusta se fe zgrudil zadet od partizanske krogle in izdihnil svojo blago dušo eden najboljših fantov, Franc Jevnikar, star 23 let. Med prvimi fanti, ki so organizirali protikomunistično borbo, je bil on Nedavno so ga že partizani obkolili, bilo jih je takrat čez tisoi. Ker se je skril v neko hišo, ga niso mogli dobiti, zato io zažgali hišo. Bil je dva dni v goreči hiši in se potem 18. januarja 1943 srečno vrnil domov. Zdaj ga je Bog poklical k sebi, da bo prejel ilačilo Vsa bližnja in daljna okolica se je zgrozi-a, ko je padel Znal je ljubiti vero in narod in zato so ga odpravili, da jim ne bo v spotiko. Zelo rad je prihajal k sveti maši, (e je le mogel, saj je bil še zjutraj preden se je za vedno poslovil od nas, pri svetem obhajilu. Molili bomo zanj, pa tudi on nas ne bo pozabil, predvsem pa ne svoje mame, očeta, bratov in sestre, ter bo prosil, da se bomo videli in si podali roke v nebeškem kraljestvu. Domačim iskreno sožaljel Izkoriščanje vetrov Strokovnjaki razpravljajo o zanimivi zamisli angleškega učenjaka prof Debenhama, ki pravi, da bi se dali stalni in silni toki južnopolarnega zraka, ki vejejo z brzino nad 70 m na sekundo preko ledenih puščav Antarklide, izkoristiti za proizvajanje energije. V njih stneri bt bilo treba zgraditi ogromne generatorje v polobl mlinov na veter. — Velikanska jeklena kril« teh generatorjev, ki bi se vrtela v tokih polarnega zraka, bi dajala dosti večjo energijo nego n. pr. 0000 ton vode, ki pada v Nia-garskih slapovih vsako sekundo v globino. — S to energijo bi bilo mogoče potisniti mejo civilizacije daleč v Antarktldo in dvigati z njo rudninske zaklade, ki jih tam slutijo. Vse župne fn duhovnijske urade ' opozarjamo na devetdnevnlco za spreobrnjenji zapeljancev in izgubljencev. Devetdnevnica se b^ začela s prvim petkom v mesecu septembru (dat 3. septembra). Navodila bodo v kratkem sledila. V ponedeljek, 13. septembra pa naj bi se pi| vseh cerkvah Ljubljanske škofije darovale pete črni maše za duše tistih, ki so bili pomorjeni kot žrtvi brezbožnonekrščanskega mišljenja. Škofijski pripravljalni odbor petih prvih soboi T Ljubljani Ljudsko petje pri zlatomašniškem jubileju Na praznik Vnebovzetja je daroval v šentjakobski župnl cerkvi zlalo mašo g. častni kanonik dr. Gregorij Pečjak Slovesnost je bila skromna, p* ravno zaradi tega lepa, prisrčna Okrog zlatomaš-nika ee je pred oltarjem zbral krog uglednih du« bovnikov, obširno cerkev so napolnili verniki dat zadnjega količka. Posebno pozornost je vzbujala! večstoglava množica jubilantovih nekdanjih učeni cev: vseiifiliškib profesorjev, visokih uradnikov, šolnikov, zdravnikov, inženirjev itd., ki so z udeležbo pri zlati maši hoteli ponovno dokazati velikal spoštovanje in hvaležnost svojemu nekdanjemu vzgojitelju. Med mašo Je vsa množica mogočno prepevala cerkvene pesini, zlasti Marijine, katere si je zlalomašnik sam izbral in katere je vsakdo pri vstopu poleg lepe spominsko podobice dobil tiskane v roke. Gospodu zlatomašniku 6ino prijatelji cerkvenega ljudskega petja globoko hvaležni, da jot tudi ob važnem jubileju postavil s svojo voljo rav« no ljudsko petje na tako vzvišeno mesto. V dobri uri je bila slovesnost končana. Namesto slavnostnega kosila je zlalomašnik poklonil znatnejšo vsota za podporo revežem. Nova maša v Cerknici Dne 15. avgusta smo imeli v Cerknici nov^ mašo. Tako lepe in prisrčne slovesnosti v Cerk* niči že dolgo nI bilo. Vsi smo se pripravljali n< tako lep in velik praznik. Zupno cerkev smo okra« tili, da je kot ozališana nevesta sprejela gospoda! novomašnika. V lepih pozdravnih govorih ga ja naša mladina sprejela v svojo sredo. Fantje sa mu šli nasproti na konjih v narodnih nošah in tudi pred župno cerkvijo so ga čakala dekleta in žen« v narodnih nošah. Na praznik Marijinega Vnebo« vzetja se je vsa slovesnost začela ob četrt nal enajst Cerkniški višješolci so pozdravili g. novo« mašnika v lepi zborni deklamaciji,' ki je prav pri« merna sedanjim časom. Med pozdravom so mu v| znak ljubezni poklonili lep novomašni križ v spo« min. Ko so prišli pred lepo ozaljšani veliki oltar, Matere božje, je stopil na prižnico preč g. dr. AL Tome. V lepem, ganljivem govoru je ljudstvu pokazal duhovnika z oblastjo, ki mu je dana od Boga in z velikim poslanstvom, ki je poverjeno duhovniku kot sredniku med Bogom in človeštvom* Poudaril je, da etul v strahu, da me podre ali odnese s seboj. Vsakokrat ko je tailji pogre/nila, sem mislil, da se ne I« več dvignila. V tem strahu sem naredil mnogo dobrih sklepov. s»mo d, bi se rešil. Obljubljal sem, .e' čeprav se še nisem dobro počutil; ,„m l?.rnv spn se še slabo počutil, I,1 1,11 ponosen, da sem doživel vi-"a morju. Kako srečen bi bil, ko i mogel komu pripovedovati o tem som" !?rFPm doživljaju! Zavest, da ,lsel nevarnosti, me je navda-. 1 nenavadnim ugodjem. več 'ni|nim dnem jc prišel krasen , er. Ne morem popisati, kako in t °-Je nebo ob sončnem zatonu i ni y. 1? ponoči posejano z zvezda-iN nt primerjati ni mogočo tega sončnimi zatoni na sitliem in - omejeni nih in kakor da trepeta od veselja ker se je rodilo novo jutro. Občudoval sem ta krasni pojav, ko me jc nenadoma nekdo krepko prijel z» ramo. Hitro sem 6e okrenil. Bil moj prijatelj, Li me je vprašal navihanim smehljajem: »Kako ti je, Rob? Kako grdo si se držal včeraj, ko je nekoliko zavel veter!« • Praviš, da je nekoliko zavel ve ter? Presneta reč! Zame je to bil pravi vihar.« Prijatelj pa se je začel na smejati. »To da je bil vihar? Kaj se ti sanja? S tako dobro ladjo in v mor ju brez čeri je bilo vse le igrača. Kako lepo smo plesali! Dragi Hob vidi se, da si še mornar za sladke vode. Pojdi z menoj na malo žga nega. da si [»praviš želodec in si spraviš glavo na pravo mesto. Glej glej. kako krasen dan se nam obeta.« Pri teh besedah mi je pokazal nekatere make na morju in na nebu, po katerih je sklepal, da bo vreme lepo, ki pa o njih nisem imel uiti pojma. Skratka, en kozarček vabi drn gepa in priznati moram, da sem postal ta dan pravi mornar na ta način, da sem se pošteno upijanil. Zliogom kosanje! Zbogom dobri sklepi! Zbogom misel na povratek domov! ... Nikakor ne trdim, da se misli na vrnitev niso od časa do časa zopet vračale; toda nemudoma sem se jih znebi!. Kailnr pn se jih ni«em mogel tako z lahkoto otresti, tedaj sem si pomagal s kozarčki. Med temi in med tovariši sem potem obvladal te napade doinotožja, kakor jih je imenoval moj skušnjavcc. Čez kakih pet ali šest dni sem premagal vse težave. Nisem se zmenil več za očitke vesli, le da sem mogel zadostiti svojim željam. Tako globoko 6em Je padel!... A čakala me je druga, še hujša preizkušnja. Zdelo se je, da je božja Previdnost hotela, da bi bil brez vsakega opravičila in popolnoma odgovoren za svoja dejanja, tudi če bi ob drugem, še hujšem opozorilu ne hotel odpreti oči. Žal, je bilo res tako! Prvi brodolom. Po šestih dneh smo pripluli do sidrišča Varmoutli. Ker je bilo morje mirno in veter nasproten, smo prepluli samo tako kratko pot, ker nismo mogli napeti jader. V tem prj: stanišču smo se zasidrali in ostali cclib osem dni, ker je neprestano vel nasproten veter. Obenem z nami je čakalo še mnogo drugih ladij, ki so prišle iz Nevvcastla, ugodne pri- go,ce m nebom, ki ga je tam mo- like, da bi mogle zapluti po reki opazovati. Temzi. Namesto da bi veter j>onebal, je po petih dneh postal še močnejši. Ker pa je sidrišče bilo varno in smo Tu- D I sidra- si nihfe »' delal skrbi. Bili smo prepričani, da nam ne grozi nobena nevarnost Mor-' narji so lenarili in se vsak po svoje zabavali. Osmi dan pa je veter po- stal InVn mn/,. J _ i_,t_ . , tako močan, da jo bilo treba napeti vse sile, da smo zvili vsa jadra in jih dobro pritrdili. Okrog no!(!n„ je postalo morje silno razburkano. Začeli so se dvigati orjaški valovi, r primeri s katerimi so bili valovi zadnje nevihte le majhni valčki. Pljuskali so na ladjo s toliko silo, da smo se večkrat bali, da sidra ne bodo vzdržala, da se bo ladja iztrgala in jo bodo valovi odnesli na odprto morje. Poveljnik je ukazal mornarjem, naj vržejo š« pomožno sidro. Medtem se je vihar, pravi vihar, razdivjal z vsemi silami. Prvikrat sem vide! na obrazih mornarjev zbeganost Slišal sem kapitana, ki je storil vse, kar je bilo v njegovi moči. da bi rešil ladjo, kako je za-šepetal, ko je šel mimo mene: .Moj Bog, pomagaj nam, ker drugače smo izgubljeni!« Ves zbegan sem žde! v svoji kabini Ne morem popisati svojega takratnega duševnega stanja, ker sem bil tako zelo prevzet od groze. Tndi se nisem kesal, kakor prvič, ker od prevelikega strahu nisem mogel niti misliti. Ko sem slišal kanitanove besede, rfa smo vsi zgubljeni, sem kakor blazen plani! iz svoje kabine, tresoč se po vsem telesu in pogledal okrog sebe... Moj Bog! Nikdar še nisem videl tako strašnega prizora. Valovi so bili prave gore in vsake dve ali tri minute je tak val planil na našo ladjo ter pometcl vse, kar je bilo na kro-vn. Gorje nam. če se ne bi trdno oprijemali ograje ali drngih trdnih delov ladje. Kamor koli je segal pogled, povsod je bilo opustošenje in obup. Mnogo ladij, ki so bile zasidrane v naši bližini, je že bilo brez jader. Ena izmed njih. ki je bila približno eno miljo oddaljena od naše, se je že potapljala. Dve drugi je vihar odtrgal in gnal brez amborov ven, na odprto morje. Najbolje je bilo za male ladje, ki so se laže izmikale velru in valovom. Vendar pa sta tudi dve izmed teli zdrknili na odprto morje z raz-animiijadri. Proti večera je krmar vprašal kapitana, ali se mu ne zdi potrebno, da bi odstranili sprednji jambor. Kapitanu to ni bilo ljubo. Pristal je šele tedaj, ko so mu rekli, da je nujno potrebno, ker se bo sicer ladja pogrezuila v morje. Toda ko je padel prednji jambor, je bil glav-" ni jambor preveč izpostavljen in ni kazalo drugega, kakor da so mornarji odstranili tudi tega. Tako je krov bil prost in veter ni imel več tolike inoči. Lahko si mislite, kakšen rem bil jaz, ki sem gledal vse to, a nisem imel niti pojma o življenju na morju in sem bil ves zbe»an že ob prvem viharju, ki je bil v primeri tem res samo rahel piš vetoma. Skoraj ničesar se ne spominj.-uai od tistih strašnih trenutkov. Ve« samo to, da sem občutil nekako ilivv jo jezo proti samemu sebi, ker «e«| tako kmalu zatajil svoje dobre sklo« pe. ja jeza in groza ob pogledu n« razdivjano morje sta me spravil« skoraj v obup. Toda najhujšo jo žele moral« priti. Vihar je bil tako strašen, da s« mornarji sami izjavljali, da tak« strašnega še niso doživeli. Naša ladja je sicer bila zelo trdna, toda bil« je tako zelo natovorjena in valovi so jo tako premetavali, da so mornarji že nekajkrat zavpili: »Potapljamo sel« . V tej strašni nri sera videl kapitana in tudi druge, kako so priporočili svojo dušo Bogu in čakali vsak trenutek, da'jih požre morj« ali pa da jih valovi odnesejo • so« boj\ Se strašnejše je bilo naslednj« noc, ko je nek mornar odšel v spodnje prostore in se kmalu nato vrnil v vsej naglici kričeč: »Voda vdir« v ladjo.« V prvem trenutku je nastala nepopisna zmešnjava. Nato se je za« slišal kapitanov glas, ki je velels »K. črpalkam!« Tudi jaz sem stekel z ostalimi k črpalkam in napeli smo vse_ sile, da bi izčrpali vodo, ki j« je že dosti pridrlo v trup ladje skozi nevidne špranje. Zdelo se mi je, da je vode k!juhi našemu prizadevanju bilo vedno več... Bum! Bura! Dva topovsk« strela sta .zagrmela z ladje. Ker nisem vedel ničesar iu se nisem nadejal teh nenadnih strelov, sem s« tako prestrašil, da sem omedlel. Pozneje sem izvedel, da je ukan zal streljati kapitan, ker je spoznaj da se bo ladja kmalu potopila -i* je tako poklical druge ladje n« pomoč. V prvem trenutku se nihče nI zmenil zame, ker so vsi bili zaposleni in preveč zaskrbljeni, .šel« čez nekaj časa me je opazil nek mornar. Ker sem bil popolnoma ne-giben, je mislil, da sera zaspal aH umrl. Odstranil me je s silovit« brco in se spravil ua delo na moj« mesto. Ta mornarska ljubeznivost me j« spravila k zavesti. Dvignil sem s^ a bil sem tako zmešan, da sem gl«< dal okrog sebe, ne da bi vedel, kj« sem in kaj se godi okrog mene. Z ladje so medtem še vedn« grmeli topovski streli. Med streli pa se je oglašalo grmenje, treska-nje, brumenje valov, bučanje vetra, ropot črpalk in kričanje mornarjev. Zdelo se je kakor na sodni dan. Končno so se vsi mornarji obrnili proti neki točki na morju in U njihovih prsi se je izvil krik, U naj bi bil krik veselja, ki pa je bQ tako divji, da se mi je v prvem trenutku zdel kakor krik skrajne^al obupa in me zato navdal s še večjo grozo. Pogledal sem tja, kamor s« se upirale oči vseh tovarišev in zagledal neko temno stvar, ki se j« od časa do časa prikazala na valovih in zopet izginjala, šele čez ne* kaj časa sem spoznal, da je to čola« ki se nam skuša približati, ki pa g« valovi vedno znova odnašajo proč« Z vztrajnim naporom se je pogunn> nim mornarjem v čolnu le posrečilo, da so se nam toliko približali« da so mogli ujeti vrv, ki so jim jo vrgli naši mornarji in je takoi mogel rešilni čoln približati ladjji. Ko smo pritegnili k ladji čoln, ki je bil v neprestani nevarnosti, d« ga besni va'ovi prevrnejo, nam j« kapitan velel, da naj vsi zapustim« ladjo. (Dalje prihodnji.) čuDnn psin sirene i • , /-X 'IV : i:-. , rt- '•.. m. ,• «| ., « : • jT ■ . v; . : .•••" .■•■■<■■ i -

telefonu ali poslušamo .adio. Od strele udarjenega človeka prenesimo liko) na mrzli prosior, slečimo ga, polivajmo /. vodo, močno d ranimo :n nokličimo zdravnika. A:.o poškodovanec .ie diha. začnimo lakoj z umetnim dihanjem in ne odjenjajmo, če ludi bi bilo Ircba ponavljati umetno dilianjo več ur. V Nemčiji napravi slrela letno do 12 milijonov mark škode; največ v podeželskih kraiili. namreč do 03 odstotkov. Po mestih |e torej manj {kode. ker so tam liolife preskrbljeni s sodot/-nimi strelovodi in drugimi pri|>cmočki. Prvi preprosti strelovod je iznašel ameri:H pisatelj ' žavnik Benjamin Franklin 1. 1710. Slrela v smelnici v ' »Tu im&i denar i ne pusti vzetil... Ves pobit te je vrnil mladenič v gostilno. Tako žalosten kot danes je bil Mmo enkrat v svojem življenju, namreč oni večer, ko mu je Majda vrgla prstan nazaj. CVill. Med potjo na Sveto goro )« bilo reč kapel, psldanih y skalnati breg. Tu so imeli romarji na-»«do počivati ca kamnitih sedežih ali lesenih klopeh in ie pri tem krepčali z jedili in pijočami, ki so jih i teboj prinesli; mladina pa, ki je prišla prvič na božjo pot, je odlagala T kapele lesene križce » spomin, odrasli pa »o nosili »voje lastne križe Mariji na goro in iskali pri Njej pomoči in tolažbe... Naslednji dan popoldne ni šlo mimo Več nobenih romarjev, le Kraljiček je sedel pri tadnji kape ii pod vrhom na koncu klopi in gledal sinjavo oivzdol ▼ dolino... Kdaj te bo vrnil ij D,ne» lotovo trn ne. S«f ie icle včeraj popoldne odšel tn je dospel kvečjemu do Moitu, kjer H moral prenočiti. Četudi j« bil zelo uren in je priJel danes t poitnim vozom do Tolmin« ter •• potem zopet kmaln odpeljal nazaj, je vendar molo verjetno, da bi te vrnil ie danes na Sveto goro. Morebiti pride jutri dopoldne. Tod« prav posebno mudilo se mu itak ne bo. Žejen mož, ki ima denar J^P«. rad obsedi pri gostilniških mizah. Tako te lahko Zgodi, da princ lele pojulrnjem ali ie pozne-»•■ In on, Kraljiček, je od nestrpnega pričakovanja •koraj bolan... Ko je bil mladenič tako zatopljen v svoje misli, niti ni zapazil, da ie prišla po »»meniti poti počasi neka ženska in «e usedla na »rngi konec dolge klopi. Ko je na lahko zakaš-'J«la, te je zdrznil in >e ozrl n» romarico od ttra-»i. imela je i« mladosten obraz, oblečena ie bila v črno in na glivi je imela temoomodro ruto, Iz-Pod katere je sililo neka| bledoplavih kodrov. R">l|'ček je privzdignil klobuk in rekel na kratko: »Uober dan!« Nalo je obrnil oči zopet proti dolini. 1Z nekaj časa je »slišal pridrževano Hitenje in • opazil, kako drži tujka bel robec pred oblič- To mora biti pač kaka trpeča romarica, J'J* prinesla Materi božji na Sveto goro tvoj 1 križ- A vprašati je ne sme — to bi bilo neolikano, vsiljivo... Nenadoma je začela tujka flaano jokati Tedaj je vstal, stopil nekaj korakov iS. vPraJal sočutno: »Uboga žena, kaj vam pa je? Ali bi vam mo-k®! pomagati?« Zmaiala je z glavo, ki jo fe obrnila vstran, In J vio lilo ;e skušala ustaviti jok. Ko te )1 je to *«dnjič posrečilo, ga je pogledala proseče, • plal-■frni pogledi... Sveti Bog, te ofiljenočrne očil Take ima samo Majda. Tudi nežno oblikovane po-feze «o podobne njenim, tamo čudne rdečesinje lise na licih te ne ujemajo... Ko jo je tako debelo gledal, j« zaklicala tujka t tožnim glasom: »Ne poznaš me večl Kajneda, kako ttrašno grda sem postala?« »Majda!« je zevpil, ko je spoznal njen glas; »o, ti sil — Ljuba Majda!« Viharno je segel po njenih rokah, ki lo bile ledenomrzle, in jih pritisnil na svoja nsta. »Janez,« je hlipala, »ali ti res tako dober, da ml morež odpustiti?« »Ti imaš meni veliko .veliko več odpustiti kot jaz tebi,« je odgovoril. Nato te je usedel poleg nje ne klop in nekaj časa tla molčala oba, ker ita bila preveč ganjena, da bi mogla govoriti. Po presledku je vprašal Kraljiček: •Majda, Eako pridei tem? Skric je povedal, da ti Sla v samostan.« »Saj tem tudi Sla,« je odvrnila, »toda poslali •o me ven pred štirinajstimi dnevi, ker nisem imela redovnega poklica.« »Bogu bodi hvala! Ce bi bila ostala v samo-itmu, bi moral vte tvoje žive dni za teboj žalovati.« »Jonezl Janez!.., Ali me imaš zareš Se nekoliko rad, viaj majčkeno ie? Poglej, kako grda icm postala.« Vzela je t tresočimi rokami rtita * glove. Njeni lasje nito bili več tako bujni in zlato lesketajoči, ampak veliko krajši in redkejši in so imeli predivastoplavo, medlejio barvo. Maroge od opeklin ie ji po vratu in rokah niso toliko poznale, toda na licih to ji ie precej kazile nekdaj tako cvetoči in tveži obraz. »Majd«, ti ii mi ie vedno najlepša na vsej božji zemlji,« je zaklieal mladenič, »te majhne brazgotine ti uradi men« pretrpela ln rato te imam tedaj Sc enkrat tako rad kot prej. Toda morai mi tudi ti povedati, če me imaš ie malo rada.« Tedaj je zaihtela In nato prisrčno zaprosila: »Ti ljubi Janez, bodi tako dober, daj mi nazaj prstan, ki tem ti ga na Rodnah vrnila.« »Da! ti bom novega, lepšega. Starega tem pustil na Rodnah. Srce mi ni dalo, da bi te ga dotaknil« Zajokali j« na glas in nato rekla: »Moj Bog, to j« bil ttrašen dan lakraf... Grozno tem te ketala, že pred požarom ,in tem te hoteli vrniti k tebi in te protili odpuščanja; toda moj neumni ponos M je temu upiral, oh, žali« Ta je prijel njeno roko in je rekel mirno, mehko: »Majda, bodi tiho in ne muči te več s težkim! mislimi. Jaz imam najmanj toliko krivde kot ti.., Tiko sem te ljubil, da «em t* kir oboževal. T«k« milikovalsk« ljubezen ie pa ttrašno lebična in •umljiva In brezbožna. Nič noče prenest in če ii ne gre kaj po volii, obupa... Sdaj tva postala oba stareiša in tudi pametnejša, po trpljenju je R ostala najina ljubezen boli utrjena in plemenita, lajda, ljubim te dines boli kot kdaj koli; toda ljubim te kot angela, ki je najprej božji in potem icle moj.« »Janez, boliiega In Ijubeznivejšeg« človeka nI pod toncem kot si ti,« je zaihtela. »Najboljši je pač vedno Gospod Bog. Vinj ho-ievi zaupati, kar on stori, vs« prav ttorl.« Čakala j« ie eno besedo od njega. Ko je ni izgovoril, je vprašala plaho: »Je li da ne grel sedaj več od mene? Kajn«, Janez, da ostaneva odslej vedno ikupij?« »To bo šele mogoče, Ce te bov« poročil«,« je odvrnil. »In za ledai nimam žal sredstev, da bi ustanovil svoje ognjišče. Nimam drngeg« kot itiri sto goldinarjev, ki sem jih prislužil v zadnjih letih« . ,„ »O, (u te pa motiš Tvoja posest je veliko večja... Najprej je zemljišče poleg tvoje biv!« hiše r Gorjanskem vredno najmani osem sto goldinarjev; če ga daš n« dražbo ,bo zneslo še reč. Najemnina na zemljišče, ki ga je prevzela občina, tudi nekaj znese. In potem imaš ie hranilno knjižico, ki je spravlje*« na sodniii in vsebuje ied«»« tisoč goldinariev^" »Za božjo voljo, Majda, ali ti ob pamet?« j« ■akliciL »Odkod naj bi imel hranilno knjižico • tolikim denarjem? Jaz n« vem za nobenega.« »Pa vem jaz sanj. Videla sem gi s svojimi lastnimi očmi.« »Prevaril t« j« kdo.« •Nikakor n«. Sodnik tl bo pokazal, da i« rs* ros.« •Kdo naj bi mi pa dal tako ogromno darilo?, Saj vendar ni od mojstra Jerneja?« »Ne, od njega ni... Toda hranilna knjižica pač je. In če vse skupaj seitejei, imaš denarja več kot dovolj, da si lahko kupiš hišo ali si dai sezidati novo in vpelješ obrt « »Majda, ti mi nekaj zakrival. Prosim te, bodi odkrita in razodeni mi, odkod je veliko darilo.« „ »To ni nikako darilo, ampak odškodnina ca požar tvoje hiše, ki io ga drugi ljudje zakrivili.« »Nihče, noben drug človek nima pri požartf kake krivde... Jaz tam tem storil to dejanje bil je velik greh, to vem že davno; sprva niseal tega tako jasno spozaaL« »Prevaril te je kdo.* •Jaz sem najbolj kriva, da te je zgodila ne« sreča, in zato smatram za strogo dolžnost, da popravim Škodo. Popolnoma brez krivde tudi moj oč« ni bil.« »Kako? Kako?... Ali je mogoče? Tvoj o£o da bi mi bil naklonil denar?« »Ne on — in vendar je denar od njega.>» Sedaj ti pa že moram vse povedati. Moj oče m« je imel zelo rad, bolj kot druge otroke, čeprav; je bil tudi z menoj tu pa tam robat in strog. Kaj me je zadelo veliko trpljenje in sem usihala kot bolno drevesce, mu j« Slo to ttrašno k srcu. Moral se je pač tudi tam čutiti malo krivega. Od moj« bolezni po požaru je bil vedno dober ia prijazen z menoj in mi je izkazoval tamo ljubezen in sočutje In prav posebno je poskrbel zame ▼ •voji oporoki. Določil mi je deset tisoč goldinarjev, dvakrat toliko kot testri in bratoma. Ker tem bila odločena, da grem v samostan tem ob« držala zase tri tisoč goldinarjev kot doto za tpre-jem v red; drugih ledem tisoč goldinarjev tem pod tvojim imenom naložil« v hranilnico in gor-janskega sodnika sera pooblastila, da ti izroči hra« nilno knjižico, brž ko bi te zvedelo za tvoje bi« vališče ali če bi morebiti tam prišel zope' v Gor« jensko. Naj bi imel vtaj nekaj Se od mene, čeprav bi i« več ne videla « • Majdi) Mijda!« je vzkliknil ganjeno. »T« ljubezni ti nikdar ne pozabim, dokler bom živel. Toda denarja n« vzame na noben način. To j* tvoja lastnina « a •Moja lastnina ni ve8, odkar tem ga prepisala nate. Ce me imeS rad ln če naj bom tvoja« moraS vzeti vse — mene samo in kar prihaja od mene.« »Dobro. Na t a način vzamem. Brž, ko bov« popolnoma pripadala eden drugemu, j« itak zopet vse tvoje « Molčal« sta nekaj časa. Nato je rekla Majda' jecljajoče: »Ti — Janez — če tl je prav — bi hitro-nsta« novila svojo lastno domačijo. — Oprosti mi, da danes jaz k temu tilim« __ t »Veseli me. če silii,« je odgovoril. »Kje hočeš, da bi tl ustanovila ivojo novo domačijo? V Gorjanskem bi se ne počutil več prav dobro.« •Jaz še manj... Poiskala bi lahka kje drugjtf kak lep prostorček — pri Mostu ali v Srednjem — kjer pač ti hočeš.« •A potem bi morala svoj domači kraj zapustiti in to bi ti bilo težko. Jaz nisem imel nikda* domovine.« (Nadaljevani« prlhodnflt.) PRAVNI NASVETI Veljavnost osebnih izkaznic. I. K. T. Vprašale, ali si morate nabaviti novo osebno izkaznico, čeprav ste nad 50 let stari, ali bo veljala še stara, ki jo imate. — Obvezno si morajo nabaviti osebn« izkaznice vse osebe moškega spola v starosti od 15 do 50 let. Za vas, ki ste nad 50 let stari, torej osebna izkaznica ni obvezna. Če pa ste jo do sedaj imeli, vara je priporočati, da zaprosite za novo, ker bodo stare osebne izkaznice od 31. av« gusta t. 1. povsem razveljavljene. Odpoved stanovanja zaradi poljskih tatvin. E. G S. V svoji hiši imate stranko, ki so jo prijeli zaradi poljskih tatvin. Vprašate, ali ji lahko odpoveste stanovanje. — Po uredbi o stanovanjski zaščiti bi mogli najemniku odpovedati stanovanje, če on ali njegov rodbinski član stori kaznivo dejanje, torej tudi poljsko tatvino, na škodo najemo« dajalca, torej vašo, ali na škodo vašega rodbin« skega člana. Plačevanj« preživnine. S G. V zmoti sle, č« mislite, da »te dolžni plačevati preživnino za nezakonskega otroka le do njegovega 14. leta. Lo poglejte sodni odlok, ■ katerim se vam je plačevanje naložilo. Tam je gotovo napisano, da tra « dolžnost plačevanja tako dolgo, dokler se olrok na bo mogel sam preskrbovati. Težko bo pa trditi, da se otrok že z dopolnjenim 14. letom lahko tim preživlja. Izključeno seveda to ni, zlasti pri otro-kih na deželi. Ce pa se otrok uči kake obrti ali hodi v šolo, je razumljivo, da se še ne more sam preživljati. Dedna pravica posvojenega otroka. S. N. G, Vprašale, ali bo otrok, ki ga nameravate posvojiti, pridobil tudi dedno pravico za dedovanje po vas in ali bo v tem primeru izgubil pravico dedovati po svojih sorodnikih. — Posvojeni otroci imajo pri zakonitem dedovanju enako pravico do dedovanja po tistem, ki jih je posvojil, kakor zakonski otroci, Pridržana jim je tudi zakonita dedna pravica do imovine, svojih pravih roditeljev in sorodnikov. Zabranitev peš-poti. A. C E. V vaši vasi s« nekateri posestniki zaprli pešpoti, ki >o vodilo preko vrtov in travnikov. Tudi preko vaS« njiv« pelje že od nekdaj pešpot, ki bi jo radi zaprli. Vprašate, ali bi vaj v tem primeru lahko kdo tožil in kako bi bilo ■ lo pravdo. — Ce brez sporazuma s tistimi, ki so upravičeni hoditi po poti, zapreto pot, vas seveda lahko tožilo. Kako bi bilo a tako pravdo, ni mogoče povedati, ker ni znano, v kolika bi tožitelji dokazali svojo upravičenost hoj« pat poti, ter če in v koliko služi pot v svrho korist« nejšega in udobnejšega uživanja onih zemljišč, ka« terih lastniki po tej poti hodijo. Glavonožci Čudno Ime, kajnel Glavonožci, glavonožec! Prav gotovo ima ta žival na glavi noge, si misliš. Ce si misliš te noge podobne človeškim no-nogarn, se moliš. Prav tako se motiš. Če misliš, da tem živalim, ki jim pravimo glavonožci služijo— za gibanje. Kaj pa torej? Poglejmo si, kakšen je tak glavonožec. Ce hočemo dobiti vsaj nek pojm o glavonož-cn, si oglejmo sipo. Brez dvoma jo, dragi bralee poznaš. Ce je ne poznaš, ti pokaže slika št. 1, kakšua je prav za prav sipa. od podlago, mimo katere plava ali po katerih so sipa plazi, dražijo čutnice in vplivajo na barvna zruca v slanicah, ki se pregrupirajo. Podoba 2. kate, kakšna je »ribja kost« ali sipovina. Čeprav ima sipa Ime glavonožec, vendar pravih nog nima; nill ene nima. Kako se torej giblje? V gabanično votlino sega lijak, ki naj bi se razvil namesto noge. V ta lijajt priteka voda skozi nogi ali odprtini, ki ležita med plaščem ali gabanico ter trupom. Kadar sipa skrči gaba-nico in razi zapre, brizgne voda iz livnika ter sunkoma požene žival v nasprotno siner. Pa si misliš, kako to, da so dali sipi Ime »glavonožec«, če niti nog nima. Res je, rla sipa nima nog, vendar so ji dali to ime zato, ker ima okoli ust osem krajših lovk, in dve daljši. Te lovke so zrasle Iz sprednjega roba noge (kl Je sicer ni) ln imajo na znolrauji strani priseske, to je jamice, ki jih obdaja obroček. S lemi »e sipa pritiska na predmete m ua podlogo (slika 3). Z mišicami odmakne v prisesku dno. da se razredči zrak in ker je zunanji pritisk močnejši kot notranji v prisesku, se sipa trduo drži podloge, tako, da je niti viharji ne morejo odtrgati od podloge. Z daljšima lovkama, ki imata priseske na zunanji strani, lovi sipa plen ter ga podaja krajšim lovkam, te pa ga neso v usta. Podoba I. nam kaže sipo. Sipa, kakor vsi glavonožci. Je morska žival. V velikih akvarijih jih moremo tudi videti, toda žal po naših mestih takih akvarijev nimamo, pač pa so v Berlinu. Hamburgu, Neaplu ild Tudi naši rojaki ob morju jib poznajo, saj jih lovijo in prodajajo na ribjem trgu kot slaščico Pravijo, da so jih v kakem obmorskem mestu v enem letu prodali do 100.000 kg. Menda, da so okusne, kar je važno, poceni Pa kaj bi modrovali o tem, rajši si žival oglejmo Sipa ima od trupa lasno ločeno glavo, docirn je pri nekaterih glavonožiih težko ločiti Jo od trupa. Ce hočemo dobiti pravo podobo sipe, jo moramo poslaviti na glavo, to je z glavo navzdol. Od vrha proli glavi |o pregrinja plašč, ki mu pravimo gahanir* v obliki vreče ler se pritrja z dvema gumboma (vsaj lako sla videti sponki) k glavi. Na hrblnl slrani izloča gabanica v gubi nekako ogrodie v obliki apnenčeve si|>ovine (ribja kost si. 2). To lupino dajejo ptičem, da si ob njej brusijo kljun, pa tudi zobni prašek Izdelujejo Iz nje. Kar je za sipo posebnega |e lo. da )e v ltožl mnogo stanic z barvilom Kadar sipa plava mimo raznobarvnih koraljišč ali se plazi po tleh spreminja barvo ter jo prilagodi barvi okolice. Od kod lo? Sodijo, da svetlobni žarki, ki prihajajo" a b Podoba 3.: priseskl navadne sipe; a) ko se vleis ua podlogo, pa se še ne prisesa, b) ko se je ie prisesala. Za usti je golt v katerem sta konhinastl če-llusli, to se pravi čeljusti sta Iz podobne snovi kot lupina školjke, po obliki sta podobni obrnjenemu papiginemu kljunu (slika 4). Te čeljusti so lako močne, da more z njimi streti tudi rakov oklep. Z njimi pa ludi grize no le plen. marveč se tudi brani sovražnika. Ns dnu ust leži jezik, ki je po površju pokril z zobci. Sipa ima velike oči. ki so na zunaj podobne očem vretenčarjev. Posebna mišica približuje ali pa oddaljuje lečo od mrežnice In lako prirav-nava oko razdalji predmetov. Tudi poseben organ za vonj imajo; je to za očmi ležeča jamica, v kateri je polno migetalk. sipa leže spomladi velika jajca na bolj plitvih mestih morja, ljudje jih poznajo pod imenom morsko grozdje. Iz velikih morij je znan velikt polip, »strašna žival«, o kateri so nastale cele čudovite pripovedke. Razni raziskovalci, ki so se potopili v morja, so imeli ne le priliko seznanili se s to živaljo, marveč celo boriti se z njo. Polip ima velike lovke, kt jih ovije okrog žrtve ter jo stiska In skuša zadušiti. V takem primeru ni druge po-moči kot lovke porezali. Da |e žival res velika, pomislimo, da meri do 8 ali celo 10 metrov. Oči so kol srednjevelik krožnik, kljun je podoben or-lovemu, ter meri do pol metra; lovke merijo vej deset metrov. Seveda so lako veliki polipi redki; pač pa najdemo na obrežjih morij manjše, ki so ne spravijo nad človeka, oziroma če se mu, niso smrtno nevarne, pač pa uničujejo manjše živali. V nekdanjih časih, ko še ni bilo človeka na zemlji, so živele najrazličnejše oblike živali in vrste glavonožcev Podoba 4.: nam kaže, kakšno žvekalo Ima »ip»i um = ustna mrenica, spč = spodnja čeljust, «g5 r= zgornja čeljust, j = jezik. Iz življenja za življenje Kako sc zasužnjiš Kdo te ne spominja lepe knjige ta mladino, pripoveduje o Gulliverfcvih doživi ia iili med Lillputanci? Gotovo vam ie še pred očmi slika, kako pritlikavci Gulliveria zvežcjo. Ko ie bedel, m« tisti drobiž ni mogel do živega, ko ie pa spal, so ga omotnli z nitmi in vrvmi brez števila, da ni mogel več vstati. Točno tako delajo slabe navade.in grde razvade z nami. Ti palčki in pritlikavci nas vežejo In tpeniaio, kadar ne bdimo in pazimo. Ne lagati ie ne kradnja. ne jeza ne nerednost, ne zavist ne pijančevanje nas ne napadejo na mah z vso avojo močjo. Ne. po malem in neopaz-IHvo se približujejo ti sovražniki človeku in ga zapletajo r svojo mrežo. Nenadoma se vzdra-mi. te zdrzne, pa vidi. da ie wi omotan. spečega to se ga lotili in ga zasužnjili. Ko se ie uvedel, ie bil ie ujet. Tuko ie na primer z lažjo. Nikdo še ni pa-atal Isfniivec od tinoW, da jih je tobak podjarmil in do ie strast •nočnejša kakor njihova volja. Kaicnia n« mo- več pustiti, dasi vedo, da škodijo sebi in 10 drugipi zavoljo njega nadležni. Dečki imajo *wsi tudi kak,, drugo strast, ki popolnoma za-fospodari nad njimi. Na primer zbiranie znamk ■h razglednic. Strast jih tako prevzame, da zanemarjajo delo, da prodajajo skrivaj knjige in šilo denar za svojo norost ter vedno brodim Do svojem zakladu kakor skopuh, ki nima smi-«a za nič drugega na svetu. Tudi njih ie pojmi dremež in ko so spali, so se iih lotili pritlikavci in si jih zasužnjili. Kdor pa bedi ln J"1«, ve za mero, nc prekorači mei. in ne po-U|a hlapec nagonov. Janez Mandetc Med naše velike može Štejemo tudi prvega tiskarji v Ljubljani Janeza Mandelca. Kje in kdaj se je ta mož rodil, nam ni znano, umrl je po lelu 1605. najbrž nekje na Madžarskem. Za slovensko kulturno iivljenje je njegovo ime združeno z ustanovitvijo prve tiskarne v Ljubljani. Spomladi 1575 je namreč na pobudo graščaka Jurija Kisla ia pisatelja Jurija Dalmatina vložil pri deželnih «1 a novi h na Kranjskem prošnjo za ustanovitev te tiskarne. Po posredovanju vplivnih moi mu je bila končno prošnja ugodno rešena in je poleti 1575 ta tiskarna že delovala. 6e jeseni istega leta je ie izšla prva slovenska tiskana knjiga v Ljubljani. V naslednjih letih ee je delavnost Maadelčeve tiskarne hitro večala. Ker pa je bila tiskarna protestantska, zato je katoliški avstrijski nadvojvoda Kare) kmalu učel misliti, da bi tiskarno odpravil in tiskarja izgnal iz dežele. Se leta 1580. 6e je Mandelc s kranjskimi deželnimi stanovi pogodil za tisk prvega slovenskega prevoda svetega pisma, Dalmatinove biblije. Tej pogodbi je tndi ie priložil tiskani poskusni list. Toda vlada je tiskanje protestantske^ svetega pisma v Ljubljani prepovedala. te naslednje leto 1581. pa je v resnici izšel okaz. s katerim je bilo delovan je Mandelčeve tiskarne ukinjeno, tiskar pa izgnan ic deiele. Spomladi 1582 se Je Mandelc v resnici z majhno potnino, ki so jo mu naklonili protestantski stanovi in najbrž tudi meglo Ljubljana, e svojo tiskarno iaselil. Poslej nam aad dvajset let ni znano ne bivanje ne delovanje Mandelčevo. Največ se je mudil na Hrvaškem ia na Ogrskem pri raznih grofih in tiskal knjige po različnih mestih, nekaj (asa tudi v Varaždinu. Sad Mandelčevega dela je nad pedcmd«=et tiskov v slovenščini, kajkavščini, nemščini, latinščini in madžarščini. Poleg drugih eo v Ljubljani izšli tile znamenilejši tiski v slovenščini: Dalmatinov del svetega pisma stare zaveze pod naslovom Jezne Sirih 1575. Koledar za leto 1576, Dalmatinov Pasijon 1576, Krelj-Jnričičevi Postili slovenski 1578, prvi del Dalmatinove Biblije 1578, Vramčeva Naročnikom ,Quo vadita' Ker prva Izdaja romana pohaja, pro-■lmo vte tiste, ki so as priglasili v prednaročili, na) denar ca knjigo nakažejo do 2S. avgusta, »lcer Jim knjig« ne bomo mogli ve« rturvl- ratt. Po pošti Jo namreč pošiljamo lamo tistim, ki plačajo naprej I — mQXJO VADIŠ* Je vzbudil ogromno sanlmanj« pri vseh slojih naše čita-Joie Javnosti ln tel pohvalo vse kritiko. Ca ustrežemo tistim, ki bi ta prelepi roman v ellkah radi imeli, pa eo prvi rok za naročbo zamudili, ■poročamo, da sprejemamo naroČila M novo izdajo knjige »QUO VADIŠ« ■amo do 15. septembral Ker bo tndi lo pot na razpolago le omejeno atevllo izvodov, naročite knjigo čimprej, sicer utegnete ostati brez nje. — »QUO VADIŠ« velja: mehko vezan m naročnike »Slov. doma« v polplatno vezan tr celo platno vezan, na naj boljšem papirju KaroClla sprejem« uredništvo »Slovenskega doma« LJubljana, Ljudska tiskarna 12 lir 15 lir 46 ur 85 Ur Kronika 1578, Bohoričev Ljubljanski začetnik a slovarčkom treh jezikov 1578, Dalmatinova knjiga Ta celi katekizmu« 1579; to delo je ena izmed znamenitih protestantskih pesmaric oficielne izdaje, ki jih je vsega skupaj izšlo v dobi proiestajitizuia pri nas šest izdaj, Dalmatinova knjiga Salomonove pripuvisti 1580 in že omeDjeni poskusni list za celotno Dalmatinovo sveto pismo. Po svojem odhodu iz Ljubljane je Mandelo natisnil ie okoli 51 del, med teiui tri nemška, 18 latinskih, kajkavsko Vrantčevo Postilo in okoli 29 madžarskih knjig. Tudi pozneje je Mandelc I ostal v stikih z ljubljanskimi protestant«. Mandelčevi tiski v Ljubljani eo na močnem, rumenkastobelem papirju. Njegov tisk je bil lep, enakomeren. Deloma je bila njegova tiskarna todi v zvezi z glavno tiskanj slovenskih protestantskih pisateljev, e tako imenovanim Ungaadovim biblijskim zavodom v Urachu na Nemškem. Iz te tiskarne je v Mandelčevi tiskarni v Ljubljani deloval med drugimi tudi Lenart Mravlja, ki se je izučil tiskarske obrti v Ungnidovi tiskarni v Urachu. Mandeljc sam se je zelo zanimat za slovensko književnost protestantske dobe in včasih tndi sam prijel za pero. Najbrž je njegovo delo znamenita Gcnealogija. Pomembno je ludi njegovo sodeto-vanje pri Krelj-Juričičevi Postili slovenski 1578. Tej knjigi ]e namreč Janez Mandelc napisal nemško posvetilo in tudi predgovor v nemškem jezika. Janez Mandelc pa ni bil samo tiskar, marveč tudi knjigotržec. Sam je knjige tndi zalagal in c njimi trgoval. V naš pregled spada potemtakem tudi njegovo ime, ker je za vedno združeno a pomembno kulturno ustanovo na Slovenskem, a prvo tiskarno, ki je sicer delovala suno pet let, pa je vendar iz nje izšlo mnogo slovenskih tiskov. Po njegovem izgonu je ostala Ljubljana za dolgih sto let brez tiskarne. Še nekaj zanimivih Prvi generalni žtraik v Ameriki je bil leta 1834., in sicer v meslu Philadelphia, Pu. Ko so se tedanji nakladalci premoga borili za 10 urni delavnik, je premogovna družba najela več stavkokarov. Ler se je iz simpatije tem strajkarjeui pridružilo še deset drugih delavskih zvez, je bila stavka dobljena. — Znanstveniki so izračunali, da znaša vročina ali toplota sredine zemlje 3900 stopinj Fahrenheila. — Games Slayter, kemik velike Owe-nove steklarne v ameriškem Toiedu, Obio, je sestavil sukanec ic atekla, ki je baje veliko boljši o«l navadnega sukanca ali cvirna. — Leta 1792. so bili feblji tako dragi in redki, da je kak lastnik stare hiše boleč si graditi novo. staro zažgal in pobral ic pepela ieblje za gradnjo pri novi hiši. — Riba tuna lahko plava do 45 km na ura. — Dvojno (italijansko) knjigovodstvo, ki je še danes najbolj v rabi, je sestavil frančiškan Pacioli še leta 1809. — Mestna pivovarna v češkem Plznu je največja pivovarna oa svetu. Letno je pridelala od 2 do 5 milijonov hektolitrov piva. — Aluminij ee r izstopi pri 1218 stopinjah vročine Fahrenheita. Prva pošla Francosko poštno ministrstvo je j>rirediIo v svojih prostorih zgodovinsko razstavo, kjer so raz-atavljeni tudi prvi nabiralniki za pisma. Nosijo grb grofa Nagiua de Viilageoie, ki je leta 1853. kot prvi podjetnik za 40 let odkupil redno pisemsko dostavo. Na glavni pošti v Parizu je prodajal posebna potrdila o plačani poštnini, billets de port paye, ki so s« nalepila na pisma in torej pomenijo najsla-rejSo poštne znamke. lmo!a so vrednost 5 centi-mov, a se na žalost niso ohranila. Pritrdila so se namreč samo z eniin robom, da bi jih lahko odtrgal in uničil uradnik pri pobiranju pošte. Zato jo razvidno iz uradnih spisov, da Je bila odmerjena prvim nabiralnikom zelo kratka življenjska doba. Prihodnje lelo 60 že bili odstranjeni, ker 60 redno spuščali noter pariški paglavci žive miši, ki eo pokvarile pisma. -1 ŠPORTNIK TOMAŽ PRIPOVEDUJE _| o prvem maratonskem tekaču Vsak narod ima svoje junaško izročilo, ki živi iz roda v rod v ljudskih hajkah in legendah. Le-le slonijo navadno na zgodovinskih dogodkih, pripisujejo pa jih znanim ali neznanim junakom, ki v spominu rodov duhovno živijo. Podohno, kakor ve vsak slovenski kmet marsikaj zanimivega povedali o kralju Matjažu ali pa n. pr. o Martinu Krpanu, pripovedujejo Grki o neznanem vojaku, ki se je udeležil hitke na Maratonskem poljtt. Ko so namreč Grki I. 490. pred Kr. premagali 1'erzijee, so poslali vojaka-tekaea v Atene, kjer je zaskrbljenim meščanom sporočil novico: »Veselite se, zmagali smo!< Grški vojak, ki je prinesel veselo sporočilo, je pretekel 42 km dolgo pol. Ves čas je tako hitel, da je pritekel do mestnih vrat s poslednjimi močmi. Tam je izvršil ukaz svojega poveljnika, s|K>ročil zmago in se zgrudil inrlev na tla. Tako pravi legenda, ki živi med Grki že več kot 2300 let. V zvezi s prvim maratonskim tekom gre iz roda v rod izročilo o veliki bilki in o vojaku, ki ga je vesela novica lako gnala na poli, da je svojo naporno nalogo opravil s poslednjimi močmi in jo plačal z življenjem. V stoletjih rnaloduš-nosli in mehkužnosli je bodrila maratonska legenda grški narod k požrtvovalnosti in možatosti. Spomin na neznanega junaka ni bil pozabljen vse do dandanašnjega dne. Ko 60 I. 1890. na pobudo Francozov sklenili, da bodo spet slavili olimpijske igre, so se odločili tudi za prirejanje maratonskega teka. Predlog je vzbudil med Grki veliko navdušenje. Lepo šlevilo grških mladeniče« se je pripravljalo na na|>orno tekmovanje v teku na 42 km Marsikdo je sanjal o slavi, ki bi io naj dosegel z zmago. Zlasli veliko pa je bilo Grkom na tem, da ne bi zmagali inozemski prvaki, temveč domači. 10 aprila 1. 1R96. je prišlo v Atenah do prvega športnega tekmovanja v maratonskem teku. V marmornatem stadionu so slavili olimpijske igro, katerih so se udeleževali Iudi Francozi, Nemci, Amerikanci in drugi narodi. Toda Grkom ni bilo mar, kdo bo zmagal v metanju diska ali v skakanju v višino, trepetali pa so za svoje maratonske tekače. Okrog 50 000 gledalcev se je zbralo v stadionu, ko se je oglasila trobenta in naznanila začetek maratonskega teka. Tekačev seveda niso videli, zakaj te so odpeliali na zgodovinska tla Maratonskega polja, odkoder naj bi tekli po cestah in stezah po 42 km dolgi poti do Aten. Tam se je priglasilo 25 tekačev, skoraj samih Grkov: med njimi so bili le po en Francoz, Amcrikanec Avstralec in Madžar. Kol najresnejši tekmec za prvo mesto |e veljal Avstralec Flnck. Kaj kmalu se je odtrgal od jate in tekel sam naprej Grški kmetje so ta dan odložili svoje molike in pluge ter se podali na progo, da bi gledali slovesno dirko. Zmajevali so z glavami, ko so videli tujca na prvem mestu. Flaek pa ni zdržal hitrosti in je onemogel, preden je prispel do cilja Nestrpno pričakovanje In nemir sla rasla v atenskem stadionu vsake četrt ure. Nihče se ni menil za olimpijske tekme v skokih, čeprav ko poslavljali svetovne rekorde. Vsi so se pomenkovali o maratonskem teku. Zdaj pa zdaj je pridirjal v stadion častnik na konju in sporočil občinstvu r kakšnem vrstnem redu se pomikajo tekači. Dolgo časa so bila poročila za Grke neugodna Vodil je Avslra'ec Flaek Ko pa je začel Flack pešali, ga je prehitel neznani kmet iz. okolice Aten Tako so ljudje čakali v nestrpnosti in minule so potekale počasi. Trrla| pa se ie oglasil topovski strel — znamenje, da se približuje prvi maratonec cilju Iz mesla ie odmevalo živahno kričanle In podžieanje. Ljitdle so mahali z robci in narodnimi zastavicami. Ves prepoten in prašen je pritekel v stadion mlid krnet. Luls po invnu Navdušenje je bilo nepopisno Sam prestolonaslednik Konstantin in knez Jurij sla ga sprelela pred sladionskimi vratmi ter tekla z njim naprej vsak ob eni strani Za njim so dr- veli sodniki. Tudi grški kralj je vslal in pozdravljal, grško ljudstvo pa je od veselja jokalo in se objemalo. Tak sprejem je doživel prvi olimpijski zmagovalec v maratonskem teku. mlad grški kmet Luis Iz atenske okolice, ki je pretekel dolgo progo v 2 urah in 58 minutah. V resnici se ni zgodilo nič važnega, nič zgodovinsko znamenitega. Spomin na legendarno slavo neznanega junaka je bil, ki je ganil 50.000 glavo množico. Od onega dne naprej so poznali športniki vsega sveta srcčuega Luisa, ki je bil deležen maratonske slave. Ko so prišli grški tekmovalci 40 let pozneje k olimpijskim igram I. 19:10. je bil med njimi tudi sivolasi slarček v narodni noši. Krepko je stopal na čelu klenih fantov, ki so hodili po n|e-povih stopinjah. Uii je nekdanji zmagovalec Luis. Se enkrat je bil deležen viharnega odobravanja. Toda v resnici vse to ni veljalo njemu, temveč neznanemu junaku, ki je I. 490. pr. Kr. naznanil zmago slavne grške vojske starega veka. Na zadnji olimpijadi, ki sem ji tudi sam prisostvoval, pa se je zgodilo še nekaj posebnega. Med stoterimi tekači vsega sveta je zmagal nek Japonec Kitel Son po imenu. To je bil povod, da so tudi v daljni deželi vzhajajočega sonca pisali o legendi onega neznanega vojščaka, ki je izdihnil potem, ko je sporočil veselo novico o zmagi. Novo mesto Opozorilo. Naznanjamo, da je naš potovalni zavarovalni zastopnik g. Natek Franlo, Novo mesto, zapustil svojo službo pri našem zavodu. Zaradi tega nima pravice niti sklepati za naš zavod zavarovanja, niti inkasirati premij. — Slavija, zavarovalna banka. Lepa navada Kmečki vodja dunajske pokrajine je spomladi opozoril na stari kmečki običaj, ko so očetje na dan rojstva otrok vsajali sadna drevesca in jih gojili s posebno skrbjo in ljubeznijo Vodja je predlagal, naj se za saditev izbero javna zemljišča, vrtovi in parki. Na ta način po podan tudi poudarek, da ima država sama največjo skrb za čim številnejša rojstva. Iz zgodovine prstnih odtisov Ob priliki popisa tujih državljanov v Zedinje-nih državah je neki zgodovinar objavil članek, v katerem trdi, da so že stari narodi spoznavali ljudi s pomočjo prstnih odtisov. Tako je za stare Kitajce dokazal, da so se posluževali prstnih odtisov, enako tudi stari Asirci Prste so utisnili v ilovico, ki so jo nato spekli. Križanka št. 13 1 2 i5 4 3 0 7 8 9 10 II 12 . 13 14 15 10 17 18 19 20 | 21 22 23 24 25 28 27 20 29 30 31 32 33 34 35 30 37 »8 Vodoravno: 1. duhovščnica, 10. jata, 11, slovenski cerkveni zgodovinar, 12, del voza, 14, francoski naztv izza okupacije, 15 povesmo slame, 16 moštvo (tujka), 18 trava. 19. venec, 20. posoda, 22 turški predsednik republike, 24. rano-celnik, 25. plevel, 26 izraz pri kartah, 29. hrib pri ^Beogradu 33 imenovalnik (tujka), 34. junak iz Go-tovčeve opere. 35 mesenijska vladarica, 36. vladar, 37. srbsko moško ime, 38. ptica roparica Navpično: 1. del sobe, 2 Cankarjeva zbir« ka pesmi, 3 plazilec, 4. pesnitev, 5. otroško moško ime. 6 Odisejeva domovina, 7. šumenje, 8 lobanja, 9. razstrelivo, 13 indijska politična osebnost. 17. špansko žensko ime, 20. prebivalec Španije, 21. znamenita božia pot, 22. prebivalec Irana, 23. mesto v Italiji. 27 žensko ime, 28 uboj, 30. grška sveta gora, 31. naslov Jurčičeve zgodbe, 32. pripadnik izumrlega naroda. REŠITEV KRI2ANKE ST. 12. Vodoravno: 1. slovenske večernice, 10. leto,- lt. teran, 12. idila, 13 Rada, 14. koleno, 16. kič, 17. Atika, 19. Nola, 20. rojak, 22. opoj, 23, Ikar, 24. tresk, 27. zlod, 30. teren. 31. lokev, 32. gora. 34. ikona, 35. otep. 36. glej 1. vodoravno. Navpično: 1. slikar, 2. led, 3. Otilija. 4. volek, 5. etan, 6. Ncron. 7. srakoper, 8. kadilo, 9. enačaj, 15. otok, 18. akt, 21. Ardene, 22. Ore-gon, 23 izliv, 25. serec, 26. Knape, 28. Loke, 29. oko, 30. tvar, 33 Oti. Lanisče in laneno predivo kupuje ali zamenjuje za svoje izdelke tovarna Motvoz mplatnoS: Grosuplje Lanišče in predivo pošljite po železnici v Grosuplje ___J »Dnmoljiih« stane 24 lir is crlo teto ia Ini.remtt,« Rti lir. - D..pl«e In »plat nprncma uredništvo »Domoljuba« narofnlno. InsoriHf 'n reklamacije pa oprat« »Domoljuba«. _ Oelasl ip rnr.ifiinnjn po posebnem ceniku — Telcb.n n red ni št ti In uprti a lic?. 40 0*. Izdajatelji dr Orevrll P 111 a k. - Urednik: France K r e ni t * r. - 7.a Lludsko tiskarno: Jože K r a m * r 11