iš - j (kodu vestnik občin Ormož in Ptuj YU ISSN 0042-0778 Leto: XV Ptuj, dne 4. maja 1978 Številka: 6 VSEBINA OBČINA PTUJ INTERESNE SKUPNOSTI 56. Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1976—1980 v letu 1978; 57. Sklep o ustanovitvi odbora za gradnjo dijaškega doma Ptuj; OBČINA ORMOŽ 58. Odlok o proračunu občine Ormož za leto 1978; 59. Sklep o razrešitvi in imenovanju v občinski volilni komisiji; IZVRŠNI SVET SO PTUJ 60. Objava sklepa o cenah za geodetske storitve v občini Ptuj; 61. Odredba o priprtju psov za območje občine Ptuj; 62. Statutarni sklep o določitvi števila delegatskih mest v zborih skupščine izobraževalne skupnosti Ormož; 63. Statutarni sklep o določitvi števila delegatskih mest v zborih skupščine skupnosti otroškega varstva Ormož; KRAJEVNE SKUPNOSTI 64. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za izvedbo programa izgradnje komunalnih objektov na območju krajevne skupnosti Podlehnik; 65. Poročilo volilne komisije Krajevne skupnosti Podlehnik o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Podlehnik. 56. RESOLUCIJA O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE PTUJ ZA OBDOBJE 1976—1980 V LETU 1978 Ptuj, februar 1978 UVOD Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana razvoja občine Ptuj za obdobje 1976—1980 v letu 1978 prestavlja konkretizacijo specifičnih nalog in ukrepov, ki so opredeljeni v družbenem planu razvoja občine Ptuj ter v dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ptuj, oboje za obdobje 1976—1980. Povdarek je zlasti na tistih nalogah, ki v letu 1977 niso bile v celoti realizirane, pa je njihova realizacija neobhodno potrebna za uresničevanje dogovorjenih skupnih ciljev in interesov družbeno gospodarskega razvoja. Pri oblikovanju nalog in ukrepov izhajamo iz tendenc gospodarskih gibanj v prvem polletju 1977 ter ocene možnosti v letu 1978 ob upoštevanju pričakovanih sprememb vplivnih dejavnikov v prihodnosti. Osnova za oblikovanje resolucije je ,.Analiza uresničevanja družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1976—1980 v letih 1976 in 1977”. I. del 1. GLOBALNA OCENA IZVAJANJA CILJEV IN NALOG DRUŽBENEGA PLANA OBČINE PTUJ V LETU 1977 Na družbeno ekonomski razvoj občine v letu 1978 bodo v veliki meri vplivali rezultati in tendence razvoja v letu 1977, ki se kažejo zlasti v naslednjem: — uresničevanje nalog in ciljev, zastavljenih v družbenem planu občine za obdobje 1976—1980 in resoluciji o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ptuj v letu 1977, je potekalo ob intenzivnem uresničevanju ustave, zakona o združenem delu in drugih sistemskih zakonov, ki vnašajo številne spremembe tako pri nadaljnjem razvijanju družbeno ekonomskih odnosov, kot na ostalih področjih družbenega življenja in dela; — na področju samoupravnega družbenega planiranja so bili kljub nekaterim pomanjkljivostim in težavam doseženi pomembni rezultati, ki pomenijo napredek pri uveljavljanju družbeno ekonomskih odnosov ter krepitvi položaja delavca v združenem delu; — na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite so delovni ljudje in občani vse bolj aktivno vključujejo v naloge na teh področjih. V letu 1977 so potekale aktivnosti zlasti na usklajevanju nalog na teh področjih z določili republiških zakonskih predpisov; — za gospodarstvo občine v letu 1977 je značilna visoka gospodarska aktivnost. Na osnovi razpoložljivih podatkov o gospodarskih gibanjih ocenjujemo, da bo družbeni proizvod presegel 6 % načrtovano rast ter bo tako za 8—9 % višji v primerjavi z letom 1976. Rast industrijske proizvodnje se je gibala za več kot 2 Vo nad načrtovano ter je bilo tako doseženo 11 % povečanje glede na lanskoletno proizvodnjo. Visoka gospodarska rast v letu 1977 pa je v precejšnji meri odraz nizke rasti v preteklem letu; — družbena produktivnost kot razmerje med rastjo družbenega proizvoda in povečanjem zaposlenosti se je povečala za 4 % ter je predvsem rezultat ugodnejše gospodarske rasti, v manjši meri pa rezultat uveljavljanja kakovostnih 'dejavnikov razvoja; — pospešena gospodarska rast je pogojevala nekoliko hitrejšo rast zaposlenosti od načrtovane 3 % za letošnje leto, saj se je število novjh delovnih mest povečalo za okoli 4 %; — investicijska dejavnost se približuje planirani rasti, vendar pa struktura investicijskih vlaganj ni v skladu z usmeritvami družbenega plana. Zaostajajo investicije v razširitev materialne osnove združenega dela, povečal pa se je delež naložb v infrastrukturne objekte; — na področju zunanjetrgovinske menjave je prišlo do odstopanj predvsem na področju izvoza. Izvoz je bil manjši kot v letu 1976, predvsem zaradi preusmeritve prodaje aluminija na domače tržišče in ni dosegel tiste ravni, ki je bila predvidena v Resoluciji o družbeno ekonomski politiki občine za leto 1977, medtem ko je uvoz ostal na ravni lanskega leta, kot je bilo predvideno; — na področju cestne in komunalne infrastrukture so potekale naloge predvsem na manj razvitih območjih Haloz in Slovenskih goric. Poudarek na področju komunalnih dejavnosti je bil na izvajanju prednostnih dejavnosti t. j. gradnji vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, čistilnih naprav ter tistih komunalnih dejavnosti, ki imajo vpliv na razvoj gospodarstva, varnost občanov in varstvo okolja; — na območju lokalnega cestnega omrežja so potekale naloge v letu 1977 v skladu s programom lokalne cestne skupnosti in v skladu z resolucijo za tekoče leto, delno pa se izvajajo že naloge iz programa lokalne cestne skupnosti za leto 1978. Tako je bilo v letu 1977 moderniziranih 23,9 km lokalnih in 16,8 km regionalnih cest; — v letu 1977 se usmerjena stanovanjska gradnja ni odvijala v celoti po programu, zaradi zastaja del pri arheoloških raziskavah stavbnih zemljišč ter je bilo od predvidenih 145 stanovanj zgrajenih le 95 stanovanj, od tega 40 solidarnostnih. Vzporedno s stanovanjsko gradnjo so potekala dela na revitalizaciji starega stanovanjskega fonda; — po posameznih samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti so bile naloge v letu 1977 izvajane v skladu z usmeritvami, ki so bile nakazane v samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti. Skupnost socialnega skrbstva pa je poleg že obstoječih nalog v letu 1977 izvajala še nove naloge, ki jih določata zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih te: zakon o usposabljanju in zaposlovanju oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Na področju družbenih dejavnosti pa so v zaostanku investicije v gradnjo šolskega prostora, za kar je iskati vzrok v časovni zamudi sredstev republiške izobraževalne skupno- V letu 1977 so samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti sprejele samoupravhe. sporazume o temeljih planov, ki opredeljujejo programe raz\oja posameznih dejavnosti. Glede na to, da vsi sprejeti samoupravni sporazumi o temeljih planov niso bili usklajeni z usmeritvami družbenega plana občine, bodo samoupravne interesne skupnosti v najkrajšem času sprejele anekse k tem samoupravnim sporazumom ter jih uskladile. Prav tako bodo sprejele tudi usklajene srednjeročne plane. 2. KLJUČNE NALOGE ZA URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA OBČINE PTUJ V LETU 1978 Na osnovi doseženih rezultatov in tendenc družbenoekonomskega razvoja ugotavljamo, da bomo stopili v leto 1978 s sorazmerno visoko ravnijo gospodarske aktivnosti. Pri tem bo odločilna dinamika industrijske proizvodnje in razvoj dejavnosti, ki so v družbenem planu občine dogovorjene kot prednostne dejavnosti za tekoče srednjeročno obdobje. Kljub doseženim relativno ugodnim rezultatom v letu 1977 pa ne uresničujemo v celoti in zadovoljivo nekaterih skupnih ciljev in nalog, sprejetih z družbenim planom občine. Zato bodo morali vsi nosilci planiranja usmeriti napore v krepitev že doseženih pozitivnih rezultatov, še posebno pa na tista področja, ki se ne razvijajo v skladu z usmeritvami družbenega plana občine. Za uspešno uresničevanje ciljev in nalog družbenega plana občine bodo v letu 1978 aktivnosti usmerjene v izvajanje naslednjih ključnih nalog: — nadaljevanje procesa preobrazbe pri organiziranju delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samcr-upravnih interesnih skupnostih na ustavnih osnovah; — uveljavljanje delegatskih odnosov v skupščini občine, v samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah; — intenziviranje samoupravnega družbenega planiranja pri vseh nosilcih razvoja, ki srednjeročnih planov razvoja še niso sprejeli; — nadaljevanje procesa bančne preobrazbe in ustanavljanje internih bank oz. posebnih finančnih služb v organizacijah združenega dela ter vse večjega zagotavljanja aktivne vloge združenega dela v organizaciji in usmerjanju denarnih tokov družbene reprodukcije v smeri preraščanja obstoječih kreditnih odnosov v dohodkovne odnose na podlagi združevanja dela in sredstev; — intenzivnejše povezovanje organizacij združenega dela na dohodkovnih osnovah v ožjem in širšem prostoru; — hitrejše povezovanje organizacij združenega dela v družbenih dejavnostih z organizacijami združenega dela v materialni proizvodnji in povečanje vpliva družbenih dejavnosti na rast družbene produktivnosti dela; — ker finančne konstrukcije za investicijske naložbe za leto 1978 presegajo razpoložljiva sredstva domače banke, bodo vsi investitorji ponovno preučili svoje investicijske programe z vidika realnosti finančnih konstrukcij po obsegu in virih ter možnosti zagotovitve predvidenih virov. V nasprotnem primeru se bodo morali v skladu s sistemom kontinuiranega planiranja odločiti za preložitev programov, razpoložljiva sredstva pa združiti za izvajanje najnujnejših nalog z vidika prioritet, dogovorjenih z družbenim planom občine; — hitrejše izvajanje investicijskih programov in skrajševanje časa od odločitve in aktiviranja investicije; — doseganje hitrejše gospodarske rasti ob pogojih stabilnejših gospodarskih gibanj, zlasti na tistih področjih, kjer v prvih dveh letih uresničevanja družbenega plana niso bili doseženi predvideni rezultati (barvna metalurgija, kmetijstvo in proizvodnja hrane, drobno gospodarstvo, usmerjeno izobraževanje); — zagotavljanje ustreznejšega razmerja v obsegu in strukturi izvoza in uvoza; — krepitev akumulativne in reproduktivne sposobnosti organizacij združenega dela na osnovi povečane produktivnosti dela in uspešnejšega gospodarjenja z družbenimi sredstvi in počasnejšega naraščanja proizvodnih stroškov ter zalog od rasti celotnega dohodka; — hitrejše povečanje čistega dohodka organizacij združenega dela v materialni proizvodnji na osnovi počasnejše rasti sredstev za skupne potrebe ter drugih obveznosti od rasti dohodka; — pri razporejanju čistega dohodka bodo organizacije združenega dela v materialni proizvodnji zagotovile večji delež sredstev za razširitev materialne osnove dela ter počasnejše naraščanje osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo na ravni temeljnih organizacij združenega dela povsod, kjer je bila rast osebnih dohodkov neusklajena z rastjo čistega dohodka in rastjo produktivnosti dela oz. s kriteriji družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov; — doslednejše in hitrejše uresničevanje prednostnih nalog in dejavnosti na področju družbenih dejavnosti in uveljavljanje novih sistemskih osnov svobodne menjave dela v letu 1978; — intenzivno nadaljevanje dela pri izdelavi urbanističnega programa in prostorskega plana občine, kar bo omogočilo smotrnejšo uporabo prostora in nakazalo potrebo po zavarovanju in urejanju človekovega okolja; — pospešeno medsebojno sodelovanje v ožjem in širšem prostoru in informiranje samoupravnih nosilcev o razvojnih možnostih, predvsem na manj razvitih območjih občine. Za hitrejše vključevanje vseh dejavnikov v občini v razvojno problematiko in pospeševanje razvoja na manj razvitih območjih bodo v letu 1978 oblikovani ustrezni sporazumi in dogovori. 3. MATERIALNI OKVIRI DRUŽBENO GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1978 Republiške in zvezne ocene gospodarskega položaja kažejo, da bodo tendence v družbeno ekonomskih gibanjih v letu 1978 v glavnem ugodne. Na gospodarsko aktivnost bodo vplivale nekatere ugodne okoliščine, kot so bolj dograjen gospodarski sistem s svojimi mehanizmi, napredek v povezovanju in samoupravni organiziranosti združenega dela na področju denarnega poslovanja in blagovnega prometa ter nadaljevanje nekaterih že začetih kakovostnih procesov, zlasti pa uveljavljanje sistema delitve osebnih dohodkov po rezultatih tekočega in minulega dela. Ob navedenih pričakovanih pogojih gospodarjenja ter ob rezultatih, doseženih v letu 1977, ob upoštevanju možnosti za povečanje proizvodnje že obstoječih in novih zmogljivosti, je pričakovati, da bodo ob nadaljevanju intenzivnih naporov za stabilizacijo, ob znatno povečanem uveljavljanju kvalitetnih dejavnikov razvoja, ob predvidenem združevanju dela in sredstev zlasti za razvoj prednostnih dejavnosti, v letu 1978 uresničeni naslednji globalni kazalci razvoja: — družbeni proizvod celotnega gospodarstva se bo povečal realno za 8 % (po tekočih cenah za 19,6 Vo) s tem, da bo dosežena nadpoprečna rast v industriji, kjer se bo družbeni proizvod povečal za okoli 11 %. Celotni družbeni proizvod (družbenega in zasebnega sektorja) bo po ocenah v letu 1978 dosegel 2,978.000 tisoč dinarjev kar je 43.840 dinarjev na prebivalca; — industrijska proizvodnja bo dosegla 11 % rast, kmetijska proizvodnja 4 % rast, — zaposlenost v občini bo porastla za 3,6 %, od tega v družbenem sektorju 3,6 %, v zasebnem sektorju 3 Vo. Tako se bo na novih delovnih mestih lahko zaposlilo okoli 600 delavcev; — produktivnost dela v združenem delu bo ob tem porasla za 4 %. S tem bo produktivnost dela v prirastu družbenega proizvoda udeležena s 50 %. — skupna investicijska vlaganja v osnovna sredstva bodo znašala 803 milijonov dinarjev in bodo za okoli 40 Vo večja kot v letu 1977. S tem bo udeležba v investicijskih naložbah v družbenem proizvodu znašala okoli 27 Vo; — celotni izvoz blaga in storitev se bo po predvidevanjih temeljnih organizacij združenega dela povečal za okoli 40 Vo, celotni uvoz pa za okoli 62 Vo, od tega uvoz reprodukcijskega materiala za okoli 8 Vo; — realni osebni dohodki na zaposlenega se bodo povečali za okoli 3 Vo (nominalna rast osebnih dohodkov — mase bo 18 %) s tem, da se bo v interni delitvi sredstev za osebne dohodke zagotovila večja rast osebnih dohodkov kot rezultat produktivnega individualnega dela in boljše uporabe družbenega minulega dela; — sredstva za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb bodo naraščala počasneje od dohodka, okrepila pa se bo reproduktivna sposobnost organizacij združenega dela s področja materialne proizvodnje. Uresničevanje načrtovanega razvoja v letu 1978 zahteva dosledno izpolnjevanje dogovorjenih nalog v družbenem planu občine ter aktivno in odgovorno vključevanje vseh nosilcev planiranja k reševanju ključnih problemov gospodarskega in družbenega razvoja, na katere je pokazala analiza uresničevanja družbenega plana v letih 1976 in 1977. Poseben poudarek bo potrebno dati nalogam in ciljem, ki se ne uresničujejo v skladu s politiko, začrtano v družbenem planu občine. Načrtovana gospodarska rast v letu 1978 bo možna ob pogojih skladnejših razmerij v razporejanju dohodka in čistega dohodka, s katerimi bodo delavci v združenem delu zagotovili hitrejše povečanje sredstev za razširitev materialne osnove združenega dela od rasti dohodka, oz. nekoliko počasnejšo rast sredstev za zadovoljevanje vseh oblik porabe od rasti dohodka. 4. TEMEUNE NALOGE NA PODROČJU USTVARJANJA CELOTNEGA PRIHODKA, RAZPOREJANJA DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA TER OBLIKOVANJA SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE, SKUPNO IN SPLOŠNO PORABO Hitrejše in učinkovitejše uveljavljanje kvalitetnih dejavnosti razvoja je eden osnovnih pogojev za hitrejšo gospodarsko rast in rast produktivnosti dela ter na tej osnovi večjega celotnega prihodka in dohodka. Poseben poudarek bo potrebno dati zlasti intenziviranju kvalitetnih dejavnikov na naslednjih področjih: — povečanje tehnične in tehnološke ravni; — racionalnejša poraba proizvodnih zmogljivosti in investicijskih sredstev; — modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnih procesov; — sodobnejša organizacija dela ter povečanje znanja in raziskovalnega dela; — celovitejša preosnova obstoječega sistema materialne in moralne vzpodbude za delo; — prisvajanja osebnih dohodkov pri rezultatih živega in minulega dela glede na višino in kvaliteto dela, prispevek k ustvarjanju dohodka ter rezultate pri opravljanju s sredstvi. Obvladovanje celotne družbene reprodukcije s strani samoupravno organiziranega združenega dela in ustvarjanje pogojev za skladnejši potek proizvodnje, delitve, menjave in potrošnje zahteva tekoče spremljanje vseh elementov vrednostne in namenske strukture družbenega bruto proizvoda. Usklajevanje denarnih in blagovnih tokov v celoti in po strukturi bo temeljilo na ustvarjanju ustreznih razmerij med sredstvi za kritje materialnih stroškov, amortizacijo in osebno, skupno in splošno porabo ter za razširitev materialne osnove združenega dela. Potrebam nemotenega poteka celotne družbene reprodukcije pa bodo podrejeni tudi obseg in struktura zalog ter povezovanje in poslovno sodelovanje organizacij združenega dela na enotnem tržišču. Kljub doseženemu napredku v materialnem razvoju in strukturnih spremembah ni bila dosežena zadovoljiva stopnja skladnosti med gibanjem sredstev za osebne dohodke, skupno in splošno . porabo ter dohodkov. Izhajajoč iz sprejetih usmeritev družbenega plana glede razporejanja dohodka je potrebno v naslednjih letih doseči pri razporejanju dohodka samoupravno dogovorjena razmerja, zato bodo morali delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s področja materialne proizvodnje ter drugih organizacij in skupnosti pri razporejanju dohodka in čistega dohodka v letu 1978 upoštevati naslednje: — sredstva za razširitev materialne osnove dela bodo rasla hitreje od rasti dohodka, sredstva za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb pa v celoti počasneje od rasti dohodka; — sredstva za osebne dohodke bodo v globalu naraščala za 10 % počasneje od rasti dohodka s tem, da bodo s samoupravnimi sporazumi zagotovili tako delitev sredstev za osebne dohodke, ki bo ustrezala prispevku posameznega delavca k ustvarjanju dohodka s tekočim in minulim delom; — ob ugotavljanju poslovnega uspeha t. j. ob polletju in v devetih mesecih bodo preverjali v okviru začasne delitve dohodka, ali se ta razporeja v skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov, oz. v skladu z razmerji, dogovorjenimi s to resolucijo ter v primeru odstopanja proučili vzroke in ukrepali, da zagotovijo dogovorjena razmerja; — sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb rastejo počasneje od rasti dohodka, tako da bo v prihodnjih treh letih skupaj združevanje sredstev iz dohodka za zadovoljevanje skupnih potreb usklajeno z usmeritvami družbenega plana tako po skupnem obsegu kot tudi glede hitrejše rasti sredstev za dogovorjene prednostne naloge, zlasti na področju usmerjenega izobraževanja; — do uveljavitve zakona o družbenoekonomskih osnovah svobodne menjave dela na področju družbenih dejavnosti, ki se bo začel izvajati s 1. januarjem 1979 bo v letu 1978 veljal obstoječi režim združevanja sredstev za te dejavnosti, ki bo temeljil na virih in osnovah iz leta 1977; ob tem pa bo do konca leta 1978 uveljavljen tak sistem svobodne menjave dela, ki bo delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela, že z letom 1978 omogočal, da bodo na začetku leta poznali celotne obveznosti, ki jih nalaga uresničevanje dogovorjenih programov. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela bodo uresničevali osnove in merila za ugotavljanje delavčevega prispevka pri ustvarjanju dohodka in za pridobivanje sredstev za osebne dohodke ter izpeljali iz osnov družbeno ekonomskih odnosov naslednje instrumente: — za razporejanje skupnega prihodka, skupnega dohodka in dohodka; — za vse vrste in oblike svobodne menjave dela; — za razporejanje čistega dohodka po namenu porabe; — za delitev sredstev za osebne dohodke. Sredstva za splošno porabo v okviru občinskega proračuna se bodo v letu 1978 oblikovala v odvisnosti od doseženega dohodka tako, da bodo v globalu zaostajala za njegovo rastjo. Proces ustavne preobrazbe splošne porabe s prenosom nalog in virov sredstev na samoupravne interesne skupnosti bo v letu 1978 v celoti zaključen. Načelo samofinanciranja temeljnih družbeno političnih skupnosti bo še bolj poglobljeno, vendar pa bo še potrebno dopolnilno financiranje iz republiškega proračuna, ker občina z lastnimi viri ne bo sposobna pokriti vseh nalog in obveznosti, ki so ji naložene z ustavo in zakoni. Izdelane osnove in merila za oblikovanje sredstev, potrebnih za financiranje funkcij družbeno političnih skupnosti, bodo izpolnjena ter slabosti iz leta 1977 odpravljene. Skupni obseg razpoložljivih sredstev za splošno porabo se bo po oceni povečal za 10 %, kar je v skladu s srednjeročnim planom razvoja 1976—1980. V letu 1978 bodo nadaljevana prizadevanja za učinkovitejše poslovanje upravnih organov z izpopolnjevanjem organizacije in metod dela ter s kadrovsko usposobitvijo; pri upravljanju svojih nalog pa bodo upravni organi tesneje sodelovali z delegatsko bazo in z drugimi delavci. Delovni skupnosti upravnih organov bo zagotovljen dohodek, ki bo delavcem teh organov omogočal enak družbeno ekonomski položaj, kot ga imajo delavci v združenem delu. V letu 1978 bodo pri posebnem občinskem prometnem davku uvedene korekture pri določenih vrstah proizvodov in storitev. Predvideno je znatno zvišanje upravnih in sodnih taks. Stopnje davkov, ki jih pobira davčna uprava po zakonu o davkih občanov, bodo ostale nespremenjene, razen pri davku iz kmetijstva, kjer je zaradi novega izračuna katastrskega dohodka pričakovati ustrezne korekture odmerjenih stopenj. Glede tega pomembnega vira je predviden nekoliko večji dotok sredstev, kar pa bo v veliki meri odvisno od učinkovitosti davčne službe. V ta namen si bo potrebno v skladu z dogovorom o usklajevanju davčne politike v letu 1977 še nadalje prizadevati za okrepljen nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti davčnih zavezancev in v tej zvezi zagotoviti ugotavljanje realnih davčnih osnov, dosledno izterjavo davčnih in drugih obveznosti ter učinkovito in dosledno ukrepanje zoper kršitelje davčnih predpisov. V letu 1978 se mora pričeti izvajati program občinskih blagovnih rezerv. Zato je potrebno še v letu 1977 sprejeti Odlok o občinskih blagovnih rezervah in program. V proračunu občine za leto 1978 je potrebno za začetek oblikovanja občinskih blagovnih rezerv zagotoviti finančna sredstva v skladu s sprejetim programom. 5. POLITIKA DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA PO POSAMEZNIH PODROČJIH 5.1. Hitrejši razvoj gospodarstva S ciljem, da se uresničujejo naloge in cilji, opredeljeni v družbenem planu občine za tekoče srednjeročno obdobje, bo morala biti politika občine na področju gospodarstva v letu 1978 usmerjena zlasti v: — nadaljnje dograjevanje družbeno ekonomskega sistema v skladu z ustavo, vse aktivnosti pa naj izhajajo iz celotne družbene akcije pri izvajanju zakona o združenem delu in drugih sistemskih zakonov, zlasti tistih, s katerimi se na novi podlagi urejajo pogoji blagovnega in denarnega prometa v državi in s tujino; — krepitev materialne osnove združenega dela ter združevanje in samoupravno usmerjanje investicijskih sredstev na področju, ki so v družbenem planu občine opredeljena kot prednostna, to je področje kmetijstva, živilsko predelovalne industrije, barvne metalurgije, kovinsko predelovalne industrije in področje malega gospodarstva; — zagotavljanje večje konkurenčnosti na zunanjih tržiščih, predvsem z dvigom produktivnosti in boljšo organiziranostjo ter z dohodkovnimi povezavami v širšem prostoru; — zagotovitev hitrejšega odpiranja novih delovnih mest na manj razvitih območjih občine; — aktivnosti v smeri samoupravne in organizacijske učvrstitve novo ustanovljene samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Ptuj; — boljše funkcionalno povezovanje proizvodnje in trgovine; — učvrstitev novo nastalih integracijskih tvorb, predvsem na področju trgovine; — zagotavljanje neposrednega vpliva združenega dela na štipendijsko politiko, kar bo možno doseči z doslednim izvajanjem družbenega dogovora o štipendiranju; — temeljne organizacije združenega dela, ki bodo po zaključnem računu zaključile poslovanje z izgubo, morajo takoj izdelati učinkovite sanacijske programe. Izgubo pa je potrebno sanirati v skladu z zakonom o združenem delu ter v skladu s samoupravnimi sporazumi o združitvah temeljnih organizacij združenega dela, delovnih organizacij in sestavljenih organizacij združenega dela. Združeno delo bo v letu 1978 predvidoma ustvarilo 503 milijonov din sredstev za investicijska vlaganja. Ob upoštevanju bančnih in drugih virov v višini 300 milijonov din bodo skupna vlaganja znašala 803 milijonov dinarjev. Ob pravočasno izdelanih investicijskih programih ter ob dodatnem angažiranju tujih virov pa združeno delo ocenjuje, da bo obseg vlaganj znašal 1,428 milijonov dinarjev. Za uresničitev predvidenih investicijskih vlaganj bo moralo združeno delo predvsem maksimalno izkoristiti lastne materialne možnosti v okviru organizacij združenega dela in sestavljenih organizacij združenega dela ter usmerjati sredstva v skupna vlaganja, manjkajoča sredstva pa z ekonomsko utemeljenimi programi pridobiti iz združenih sredstev tako temeljne kot tudi združene banke. Uresničitev zastavljenih investicijskih programov zahteva tudi nadaljnje strukturne premike investicijskih vlaganj. Predvsem je potrebno čim-prej dokončati začete investicijske objekte in jih aktivirati. Razpoložljiva združena sredstva banke pa je usmeriti predvsem v prioritetne dejavnosti in objekte v občini, ki so opredeljeni z družbenim planom občine do leta 1980. Z nadpoprečno dinamiko se bodo razvijale predvsem industrija ter turizem in gostinstvo. Znotraj industrije pa je pričakovati nagel razvoj v kovinsko predelovalni industriji, živilsko predelovalni in lesni industriji. Hitrejši razvoj nekaterih področij bo povzročil strukturne premike znotraj gospodarstva. Delež industrije v družbenem proizvodu družbenega sektorja se bo povečal od 39,4 % v letu 1975 na 41,8 % v letu 1978, delež gostinstva in turizma od 3,4 % v letu 1975 na 4,2 % v letu 1978, s tem, da bo v letu 1978 tudi razvrstitev delovnih organizacij po posameznih dejavnostih drugačna. 5.2. Stanovanjska gradnja, gospodarska infrastruktura in prostorski razvoj V .skladu z usmeritvami družbenega plana razvoja občine do leta 1980 bo tudi v letu 1978 usmerjena politika pospešenega razvoja v stanovanjsko gradnjo, razvoj cestne in komunalne infrastrikture ter v ustvarjanje pogojev za načrtno racionalno uporabo prostora ter varstvo človekovega okolja. Za uspešno in racionalno opravljanje nalog na teh področjih bo morala v letu 1978 zaživeti skupna strokovna služba vseh samoupravnih interesnih skupnosti s področja gospodarstva. __ ( Na področju stanovanjske gradnje bodo aktivnosti usmerjene v pospešeno stanovanjsko gradnjo, z namenom zmanjšati stanovanjski primanjkljaj ob sprotnem prilagajanju gradnje stanovanj potrebam novih gospodinjstev ob istočasnem nadomeščanju oziroma izboljšanju starega stanovanjskega sklada. Temeljni nosilci zastavljenih nalog so občani v krajevnih skupnostih in delavci v organizacijah združenega dela, povezani v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj. Za uspešnejše uresničevanje nalog na področju stanovanjske gradnje bo potrebno učinkoviteje pristopiti k reševanju problemov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter pospešiti reševanje lokacijske in gradbene dokumentacije pri pristojnih organih. Gradnjo novih stanovanj je pospešiti z uvajanjem sovlaganja občanov v družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo. Politika izvajanja komunalne dejavnosti bo potekala v skladu s cilji družbenega plana po naslednjem prioritetnem redu: vodooskrba in kanalizacija z obratovanjem čistilne naprave, javna razsvetljava in oskrba naselij z električno energijo in PTT omrežjem, ureditev pokopališč, ureditev ulic, trgov in naselij ter javna snaga. Izdelati bo potrebno ustrezno evidenco o komunalnih napravah. Poleg uresničitve navedenih nalog bodo aktivnosti komunalne skupnosti občine Ptuj usmerjene v pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega razvoja komunalne dejavnosti v občini Ptuj ter drugih ustreznih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov za izvajanje skupnih nalog na področju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena. V letu 1978 bo na manj razvitih območjih Haloz in Slovenskih goric stekla akcija ,,Telefon v vsako vas”. Na področju cestne infrastrukture bo lokalna skupnost za ceste izvajala kot prednostno nalogo modernizadio cest na manj razvitih območjih občine. Pristopilo se bo k etapnemu urejanju prometa v mestu Ptuju. Na področju urejanja prostora bodo po sprejetju urbanističnega programa občine Ptuj aktivnosti usmerjene v nadaljnjo, podrobnejšo opredeljevanje v smislu zazidalnih in ureditvenih načrtov ter zagotovitve geodetskih podlag. Za izvajanje operativnega urbanizma bo v letu 1978 ustanovljena enota zavoda za urbanizem Maribor. Na področju varstva okolja bo politika zastavljena v smeri okrepitve delovanja samoupravne interesne skupnosti za varstvo okolja. S.3. Razvoj družbenih dejavnosti Na področju družbenih dejavnosti bo nadaljnji razvoj izraziteje naravnan k temeljni usmeritvi srednjeročnega razvoja t. j. h krepitvi družbene produktivnosti celotnega družbenega dela in k razvoju družbe v celoti. Zato morajo samoupravne interesne skupnosti za družbene dejavnosti dati prednost nalogam in aktivnostim, ki vplivajo na izboljšanje življenjskih in delovnih razmer ter socialno varnost delovnih ljudi in občanov. Po temeljnih usmeritvah družbenega plana razvoj družbenih dejavnosti temelje na gospodarskem razvoju občine, predvidenim za to srednjeročno obdobje in na osnovi solidarnostnega prelivanja kreditnih in drugih sredstev in sredstev občanov, namenjenih za investicijsko dejavnost družbenih področij. Oblikovanje sredstev za skupno porabo v letu 1978 bo temeljilo na izhodiščih te resolucije, ki opredeljuje, da bodo sredstva za skupno porabo rasila počasneje od rasti dohodka. Združevanje sredstev bo v letu 1978 začasno potekalo na podlagi meril in instrumentov, dogovorjenih s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti in v skladu z aneksi teh sporazumov. Glede na to, da se vedno bolj uveljavlja svobodna menjava dela ter zagotavlja medsebojni vpliv uporabnikov in izvajalcev na programe razvoja družbenih dejavnosti, zahteva nadaljnji razvoj na tem področju aktivno vključevanje vseh nosilcev družbeno ekonomskega razvoja in politike v občini. 5.4. Štipendiranje, izobraževanje in kadri Skladno s preobrazbo in razvojem usmerjenega izobraževanja bo potrebno izoblikovati in dosledno izvajati sistem neposrednega kadrovskega štipendiranja s tem, da bo skrb za načrtovanje in štipendiranje kadrov v gospodarstvu v pristojnosti delavcev v združenem delu. Glede na nezadovoljivo strukturo kadrov ter pomanjkanje določenih profilov bo moralo združeno delo s' srednjeročnimi in dolgoročnimi razvojnimi plani načrtovati potrebe po kadrih kot tudi število kadrovskih štipendij ter potrebna sredstva. štipendiranje bo potrebno usmerjati v poklice, ki jih v občini primanjkuje, t. j. predvsem v poklice s področja tehničnih ved. Intenzivirati bo treba izobraževanje ob delu ter ga usmerjati tako, da bo v skladu s potrebami in interesi združenega dela. 6. PQLITIKA NA PODROČJU CEN Na področju politike cen bodo v letu 1978 nadaljevani napori za omejevanje inflacije, potrebno bo sprejeti in začeti uresničevati nove sistemske rešitve na področju tržišča in cen. Uresničevanje politike cen bo temeljilo na novem zakonu o sistemu in družbeni kontroli cen. V skladu s tem bo tudi občina sprejela ustrezne predpise s področja cen. Politika cen se bo opredeljevala in izvajala z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in samostojnimi odločitvami organizacij združenega dela, ob upošteva- nju objektivnih ekonomskih zakonitosti. Izvršni svet občine bo v začetku leta 1978 sklenil dogovor o izvajanju politike cen iz pristojnosti občine. Vsi nosilci politike cen bodo pri odločanju o oblikovanju cen izdelkov in storitev izhajali iz tega, da mora biti povečani dohodek predvsem rezultat večje produktivnosti dela, večje učinkovitosti in ekonomičnosti poslovanja, boljše organizacije dela in večjega obsega proizvodnje ter boljšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti. Občinski organi za izvajanje politike bodo v okviru predvidene rasti cen vodili politiko diferenciranega in selektivnega reševanja problemov. Zaradi postopnega prehoda na ekonomske stanarine bo v letu 1978 rast stanarin višja od rasti ostalih cen, občine pa bodo morale ob tem hitreje razvijati sistem solidarnosti in socialne politike na tem področju. Organi, pristojni za politiko cen bodo tekoče spremljali in analizirali izvajanja politike cen, občinska tržna inšpekcija pa bo zlasti zaostrila nadzor nad cenami in kakovostjo blaga v prodaji na drobno. 7. KRAJEVNE SKUPNOSTI srednjeročni plan na zahtevo Izvršnega sveta posredovalo le okoli 30 % nosilcev planiranja, bo potrebno zaostriti odgovornost poslovodnih, izvršilnih, strokovnih in političnih organov in organizacij. Nosilci planiranja morajo kritično oceniti postopke pri oblikovanju, sprejemanju in uresničevanju svojih planov ter ugotavljati odgovornost organov in oseb pri uresničevanju obveznosti, sprejetih s samoupravnimi sporazumi in dogovori o temeljih planov.' Poslovanje organizacij združenega dela brez samoupravno sprejetega srednjeročnega plana predstavlja eno temeljnih kršitev zakona, ki ogroža osnove samoupravnega položaja delavcev v združenem delu. Glede na to bo družbeno pravobranilstvo uvedlo postopek zoper osebe in organizacije, ki kljub objektivnim možnostim niso poskrbele za pripravo in sprejem plana organizacije združenega dela. Pri poslovanju bank s sredstvi združenega dela bo potrebno predložiti plan, kot enega bistvenih kriterijev pri koriščenju kreditov. S sprejetjem samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti so ustvarjeni pogoji, da tudi le-te sprejmejo svoje srednjeročne plane. Proces ustavne preobrazbe krajevnih skupnosti, ki se je začel v letu 1977, se bo nadaljeval, tako da bodo krajevne skupnosti predstavljale delegatsko bazo, iz katere delovni ljudje in občani uresničujejo svoje skupne interese na samoupravno organiziranih področjih. Medsebojno sodelovanje oz. povezovanje krajevnih skupnosti v občini bo pri reševanju vrste njihovih skupnih vprašanj v letu 1978 ena poglavitnih nalog in pogojev za učinkovito delovanje, predvsem na področju urejanja krajevnih skupnosti z infrastrukturnimi objekti. Potrebno bo okrepiti vpliv krajevnih skupnosti na oblikovanje politike družbeno političnih skupnosti, za kar bo nujna večja prisotnost krajevnih skupnosti in delegacij krajevnih skupnosti pri delu občinske skupščine. 8. PREOBRAZBA BANČNEGA SISTEMA, SELEKTIVNA POLITIKA KREDITIRANJA TER ZDRUŽEVANJE SREDSTEV V letu 1978 bo potrebno posvetiti več skrbi združevanju dela in sredstev. Temeljne in druge organizacije združenega dela z območja občine se bodo aktivneje vključile v ustavno preobrazbo bančništva, kajti denarni in kreditni sistem sta sestavni del odnosov v družbeni reprodukciji. Zato si bo moralo združeno delo zagotoviti realizacijo svoje tekoče dejavnosti in svojih planov razvoja z združevanjem dela in sredstev preko internih bank, ki jih bodo ustanovile organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti. Za uresničevanje širših in skupnih razvojnih interesov in ciljev pa bo združeno delo z območja podravske regije osnovalo eno temeljno banko s poslovno enoto v Ptuju, preko katere bo združeno delo naše občine uresničevalo svoje specifične interese. Z združevanjem sredstev od gospodarstva in družbenih dejavnosti ter od prebivalstva in sredstev primarne emisije bo poslovna enota temeljne banke zagotavljala potrebna sredstva za selektivno kreditiranje, v katerega bo v večjem obsegu zajela kmetijsko proizvodnjo, predvsem pitanje živine in pospeševanje izvoza v občini. V novi bančni organizaciji bo potrebno poglobiti samoupravljanje delavcev v združenem delu ter gospodarjenje nad združenimi sredstvi in delitvijo ustvarjenega dohodka. Pristopiti bo potrebno k postopnemu opuščanju kreditnih odnosov in pri investicijskih vlaganjih uveljaviti dohodkovne odnose na podlagi sovlaganja. 9. SAMOUPRAVNO DRUŽBENO PLANIRANJE Glede na najnovejše stanje na področju samoupravnega družbenega planiranja v občini, ko je 10. LJUDSKA OBRAMBA, VARNOST IN SAMOZAŠČITA Pri uresničevanju zamisli in koncepta vseljudske obrambe bo politika razvoja ljudske obrambe v letu 1978 usmerjena zlasti v izvajanje naslednjih nalog: — dograjevanje sistema vseljudske obrambe v vseh strukturah, zlasti še v krajevnih skupnoštih, temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih skupnostih, z uresničevanjem ustavnih in zakonskih določil o pravicah in dolžnostih občanov in delovnih ljudi pri obrambi; — zagotavljanje kadrovskih in materialnih pogojev za enakomeren in usklajen razvoj vseh komponent vseljudske obrambe ter posvečanje večje pozornosti vključevanju žensk in mladine v izvajanje nalog na področju obrambnih priprav; — krepitev obrambne vzgoje in skrb za idejno politično, varnostno in samozaščitno usposabljanje prebivalstva in vojaško strokovno izpopolnjevanje pripadnikov teritorialne obrambe, obveznikov civilne zaščite, mladine itd. II. del 11. TEMEUNE RAZVOJNE NALOGE V LETU 1978 IN OPREDELITEV NJIHOVIH NOSILCEV Temeljne razvojne naloge, nanizane v tem delu resolucije, izhajajo iz družbenega plana razvoja občine in dogovora o temeljih družbenega plana občine ter samoupravnih sporazumov o temeljih planov na področjih, za katera so bili le-ti sprejeti. Dosledno izvajanje teh nalog je bistvenega pomena za uresničitev razvojne politike, začrtane v srednjeročnih planskih dokumentih, zato jih morajo vsi nosilci planiranja v svojih razvojnih programih za leto 1978 še posebej konkretizirati ter sprejeti potrebne ukrepe za njihovo uresničitev. 11.1. Na področju gospodarstva S ciljem, da se zagotovi dosledno in pravočasno izvajanje dogovorjenih razvojnih nalog v letu 1978, bodo Skupščina občine Ptuj preko izvršnega sveta in njegovih upravnih organov ter temeljnih organizacij združenega dela, organizacij združenega dela in druge asociacije ter družbenopolitične skupnosti izvajale naslednje naloge in aktivnosti skladno z dogovorjeno politiko srednjeročnega razvoja občine: — pospešen razvoj na področju prednostnih dejavnosti zlasti na področju barvne metalurgije, kmetijstva, tistih panog živilsko predelovalne industrije, ki zaostaja za načrtovanim razvojem ter na področju malega gospodarstva; —* izvajanje takšne samoupravno dogovorjene politike upravljalcev banke, ki bo pospeševala združevanje sredstev ter zagotavljala razvoj prednostnih dejavnosti; — uveljavljanje kakovostnih dejavnikov razvoja, predvsem uspešnosti in učinkovitosti gospodarjenja, boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, povečanje deleža znanja pri ustvarjanju družbenega proizvoda ter prehajanje na višjo stopnjo predelave, kar bo omogočilo dinamično gospodarsko rast in višjo produktivnost družbenega dela; — zagotavljanje pravočasne in kvalitetne priprave investicijske in tehnične dokumentacije ter pravočasne realizacije investicijskih del s strani izvajalcev in dobaviteljev opreme; — samoupravno in organizacijsko poglabljanje integracijskih procesov, izvedenih v preteklem obdobju; — praktično uveljavljanje že vzpostavljenih dohodkovnih odnosov, zlasti na področju kmetijstva in živilske predelave ter barvne metalurgije; — zagotavljanje večje konkurenčnosti izvoza ' ter hitrejšega prilagajanja proizvodnje domačemu in tujim tržiščem; — tesnejše sodelovanje združenega dela, gospodarske zbornice in poslovnih bank za zagotovitev hitrejšega odpiranja novih obratov in s.tem novih delovnih mest, predvsem na manj razvitih območjih občine. Posamezni nosilci planiranja bodo, izhajajoč iz navedenih nalog in aktivnosti, izvajali v letu 1978 naslednje naloge: Na področju industrije bodo vlaganja usmerjena pretežno v dejavnosti, ki so prednostnega pomena za razvoj občine: — na področju barvne metalurgije bodo v Tovarni glinice in aluminija Kidričevo nadaljevana dela na rekonstrukciji proizvodnih naprav v glinici. V proizvodnji aluminija bodo nadaljevana kot tudi pričeta nova vlaganja v višje stopnje predelave primarnega aluminija ter pričetek rekonstrukcije elektrolize A. Vse investicije bodo aktivirane po letu 1978; — v kovinsko predelovalni industriji bo v AGIS-u — TOZD Avto oprema dokončana proizvodno skladiščna hala za izdelavo in montažo sestavnih delov avtomobilske industrije. AGIS — TOZD Avtooprema nadalje načrtuje gradnjo proizvodnega objekta za proizvodnjo grelnih in ventilacijskih naprav. V TOZD Kovinska industrija bodo potekala vlaganja v modernizacijo in rekonstrukcijo proizvodnih sredstev obstoječega in po kvaliteti zahtevnejšega proizvodnega programa. V AGIS — TOZD Gumama bodo stekla dela pri pripravi tehnične dokumentacije za novo gumamo in dobavo delne opreme I. faze nove gumarne. V AGIS — TOZD Servisi bo stekla gradnja I. faze hale za servise osebnih vozil. V AGIS — TOZD Precizna mehanika bodo vložena sredstva v nabavo opreme in rekonstrukcijo objekta za proizvodnjo novega proizvodnega programa. Združena investicija vseh TOZD-ov AGIS-a bo gradnja skladišč gotovih izdelkov in zaklonišč. V okviru proizvodnega podjetja Olga Meglič bo dograjen in opremljen obrat za proizvodnjo hidravlične in pnevmatske opreme, aktiviranje tega objekta pa bo za občino še posebnega pomena z vidika zaposlovanja na območjih Haloz. KK — TOZD Tehnoservis bo v letu 1978 usmeril svoja vlaganja v gradnjo objektov za proizvodnjo črno bele tehnike (iz dosedanjega programa Gorenje), v 1MP — TOZD Elektrokovinar pa bodo zaključena dela pri gradnji proizvodne hale za proizvodnjo cistern. — na področju živilsko predelovalne industrije bodo vlaganja usmerjena v rekonstrukcijo in povečanje zmogljivosti Tovarne močnih krmil pri KK — TOZD Tovarna močnih krmil. Pri PP — TOZD Mesna industrija bo stekla gradnja kartonažne hale za sestavljanje in skladiščenje embalaže. V KK — TOZD Petovia bodo vlaganja usmerjena v posodobitev proizvodnega procesa in povečanje zmogljivosti za predelavo vrtnin. V povečane zmogljivosti in dopolnitev proizvodnega programa bodo stekla vlaganja v KK — TOZD Mlekarna. Stekla bodo načrtovana vlaganja v posodobitev predelave grozdja in povečanje zmogljivosti vinske kleti v KK — TOZD Kletarstvo. Za preskrbo prebivalstva bo v letu 1978 dokončana nova pekarna Intesa, katere gradnja bi morala biti končana že v letu 1977. — na področju tekstilne industrije bodo v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk vlaganja usmerjena v modernizacijo strojnega parka predilnice in oplemenitilnice. Na področju industrije gradbenega materiala bo v MAP TOZD Opekarna Ptuj pričeta gradnja obrata za proizvodnjo stropnih montažnih opečnih panelov, proizvodnja bo stekla koncem leta 1979. Na področju kmetijstva bodo potekala dela na usposabljanju zemljišč z agro in hidromelioracijami, predvsem na področju Pesnice, kar bo v letu 1978 prednostna naloga. Nadaljevana bodo dela na obnovi vinogradov v Halozah in Slovenskih goricah. Investicijska vlaganja bodo usmerjena v: — nadaljevanje gradnje valilnice in farme brojlerskih staršev ter gradnjo objektov za vzrejo brojlerjev pri Mesokombinatu Perutnina; — rekonstrukcijo plemenskega centra in vzrejališč pri KK TOZD Farma prašičev; — melioracije 250 ha kmetijskih površin v družbenem sektorju pri KK TOZD Kmetijstvo, — obnova 25 ha vinogradov in 16 ha sadovnjakov v družbenem sektorju pri KK TOZD Kmetijstvo; — v povečanje zmogljivosti za proizvodnjo mleka in za vzrejo plemenske govedi; — v gradnjo skladišč za reprodukcijski material; — uvajanja sladkorne pese na 40 ha površin v družbenem sektorju in 30 ha površin v zasebnem sektorju; — v nakup kmetijske mehanizacije v družbenem in zasebnem sektorju; — v gradnjo in urejanje vaških zbiralnic mleka; — kmetijsko zemljiška skupnost bo nadaljevala z deli na hidro sistemu Polskava. V sodelovanju s KK TOZD Kooperacija bo pričela z ustanavljanjem melioracijskih skupnosti po posameznih območjih Pesniške doline. Na področju gradbeništva bo dokončana II. faza separacije pri GP Stavbar TOZD Drava ter stekla gradnja separacije, gramoznice in betonarne pri Gradis TOZD Gradnje. Na področju trgovine bodo naloge potekale v smeri boljše preskrbe prebivalstva v novih stanovanjskih soseskah in na podeželju. Razširitev in modernizacija obstoječe trgovske mreže bo financirana predvsem v okviru lastnih materialnih možnosti delovnih organizacij. Trgovsko podjetje Izbira bo pričela z novogradnjo samopostrežne trgovine za preskrbovanje prebivalstva v novona-stajajočem naselju v Rabeljčji vasi. V gostinstvu in turizmu bodo v letu 1978 stekla dela na pripravi investicijske dokumentacije za gradnjo novega hotela v Ptuju. Vzporedno pa bodo potekala obnovitvena dela na nekaterih obstoječih lokalih (KK — TOZD Haloški biser). V KK — TOZD Ptujske toplice bo v letu 1978 začeta gradnja topliškega hotela, ki bo povečala gospodarnost izkoriščanja toplih vrelcev. Na področju družbene obrti bodo vlaganja usmerjena v usposobitev novih delovnih prostorov za KK — TOZD Mizarstvo. Na področju malega gospodarstva bodo v letu 1978 stekle aktivnosti v smeri uresničevanja razvoja te dejavnosti. Sprejet bo družbeni dogovor o pospeševanju razvoja malega gospodarstva in akcijski program za izvajanje družbenega dogovo- ra. 11. 2. Na področju stanovanjske gradnje, gospodarske infrastrukture in prostorskega razvoja Nosilci nalog in aktivnosti, ki bodo izvajali naloge s področja stanovanjske in gospodarske infrastrukture v skladu z usmeritvami srednjeročnih planskih dokumentov občine v letu 1978, so občani v krajevnih skupnostih ter delavci v organizacijah združenega dela, povezani v samoupravne interesne skupnosti. Samoupravna stanovanjska skupnost, samoupravna interesna skupnost za komunalno dejavnost, lokalna skupnost za ceste, samoupravna interesna skupnost za varstvo okolja, območna vodna skupnost, območna skupnost za PTT promet in republiška skupnost za ceste bodo v iskladu z usmeritvami družbenega plana izvajale naslednje naloge skupnega pomena: — na področju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje bo v letu 1978 dograjenih in vseljenih 241 stanovanj v družbenem sektorju s skupno površino 13.077 kv. m neto stanovanjskih površin in okoli 90 stanovanj v individualni lasti. Poleg i dograditve navedenega števila stanovanj je predvi-den začetek gradnje 120 stanovanj z neto površino 7.170 kv. m. V skladu z načeli stanovanjske politike bo stanovanjska skupnost v letu 1978 nadaljevala z uvajanjem stroškovnih stanarin z namenom, da zagotovi potrebna sredstva za vzdrževanje obstoječega stanovanjskega sklada. Iz osnutka družbenega dogovora o prehodu na ekonomske stanarine za obdobje 1978—1983 izhaja, naj bi povišanje stanarin v letu 1978 znašalo 43 % v odnosu na sedanjo vrednost točke: — v letu 1978 bo sprejet samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja komunalne skupnosti. Prioritetna naloga samoupravne komunalne skupnosti je gradnja vodovodnega omrežja, in sicer vodovodnega cevovoda Brstje—Gabemik— Juršinci ter ureditev črpališča v Skorbi ob sodelovanju mladinskih delovnih brigad na republiški mladinski delovni akciji,.Slovenske gorice 1978”. Prizadevanja bodo usmerjena v dokončanje cevovoda ,,Ptujsko polje” in gradnjo odcepa Bori — v smeri Cirkulan (do tovarne v Dolanah). V okviru programov krajevnih skupnosti bodo zgrajeni razdelilni vodovodni cevovodi v Jurovcih, Pacinju, Podlehniku in Dornavi. Z izgradnjo levega in desnega kolektorja ter čistilne naprave bodo dani pogoji za ureditev kanalizacije mesta Ptuj. Dokončano bo novo pokopališče v Ptuju ter zgrajeni in dograjeni pokopališki objekti v Vidmu, Majšpeku, Polenšaku, Ptujski gori in Markovcih. Skladno s programi krajevnih skupnosti bo posvečena večja skrb za ureditev ulic, trgov in cest v naseljih ter večja skrb za javno snago. Realiziran bo del nalog vsebine prometne študije mesta Ptuja. V okviru programov krajevnih skupnosti bodo urejena avtobusna postajališča vzdolž moderniziranih cest. Na področju javne razsvetljave in oskrbe naselij z električno energijo bodo stekle aktivnosti v krajevnih skupnostih Ptuj, Hajdina, Gorišnica, Trnovska vas, Žetale, Majšperk, Podlehnik, Rogoznica in Markovci. Cene komunalnih storitev se bodo urejale s isamoupravnim sporazumom o temeljih plana komunalnih skupnosti. — na področju cestnega lokalnega omrežja je lokalna skupnost za ceste že v letu 1977 modernizirala del cest iz programa za leto 1978, in sicer ceste Cirkulane—Leskovec in Grajen-ščak—Grajena v skupni dolžini 4,5 km. V letu 1978 bodo modernizirane lokalne ceste Zavrč, Cirkulane, Dornava—Savci, Juršinci—Gomila in Sela—Dolena v skupni dolžini 11 km. Republiška skupnost za ceste bo v letu 1978 izpolnila program modernizacije ceste v smeri Ptuj—Trnovska vas do Ločiča. Nadaljevana bodo dela na modernizaciji Ormoške ceste v smeri Spuhlja, zgrajen bo most preko Drave pri Borlu ter odsek regionalne ceste Lešje—Majšperk in Stoperce v skupni dolžini 3 km; — naloge na področju energetike se bodo odvijale v smeri nadaljne izgradnje elektro energetskih naprav in plinofikacije. V letu 1978 bo pričela obratovati pretočna elektrarna kanalskega tipa SD II v Forminu. Na področju visokonapetostne električne energije bodo potekala dela na gradnjah nizkonapetostnega omrežja in trafo postaj, pretežno na manj razvitih predelih občine; ! — v občini bo potrebno evidentirati bodoče uporabnike plina ter s samoupravnim sporazumom zagotoviti sredstva za pristop k poslovni (skupnosti za realizacijo programa o gazifikaciji j Slovenije; 1 — na področju PTT prometa bo po programu obmožnosjkupnosti v letu 1978 dokonCana nova PTT zgradba. Položen bo medkrajevni kabel Lovrenc—Majšperk, nadaljevane bodo adaptacije obstoječih PTT zgradb ter razširitve telefonsko-telegrafskih zmogljivosti; — na področju urejanja prostora bo v letu 1978 sprejet odlok o urbanističnem programu občine Ptuj. Pričeta bo podrobnejša obdelava prostora z zazidalnimi ureditvenimi načrti; — samoupravna interesna skupnost za varstvo okolja občine Ptuj bo usmerjala prizadevanja v čiščenje okolja, varstvo voda in zraka ter urejanje parkovnih in rekreacijskih površin. 11.3. Na področju družbenih dejavnosti Za uresničitev predvidenih usmeritev in nalog v družbenem planu občine za obdobje 1976—1980 in sprejetih samoupravnih sporazumih o temeljih planov na področju družbenih dejavnosti bo v letu 1978 potrebno izvajati naslednje aktivnosti: V okviru enotnega programa bodo samoupravne interesne skupnosti izvajale vse tiste z zakoni opredeljene naloge, ki pomenijo zagotavljanje enakega osnovnega družbenega standarda. Pri izdelavi programov za leto 1978 bodo samoupravne interesne skupnosti izhajale iz prednostno dogovorjenih usmeritev, zajetih v družbenem planu občine za obdobje 1976—1980. Se nadalje bodo interesne skupnosti sodelovale pri oblikovanju meril in kriterijev za izvajanje solidarnostnih skupnih in vzajemnih nalog, ki jih bodo vključile v svoje programe v okviru skupnega programa SR Slovenije. Izvajanje nalog, zajetih v dopolnilnih programih samoupravnih interesnih skupnosti bo v letu 1978 potekalo v skladu s sprejetimi smernicami v srednjeročnem planu in v okviru realnih možnosti gospodarstva. V naslednjem letu bodo morale samoupravne interesne skupnosti pospešiti aktivnosti pri združitvi strokovnih služb in sprejeti ukrepe omejitev neracionalnega zaposlovanja na svojih področjih in program racionalizacije potrošnje združenih sredstev. V skladu z dogovorom o kadrovski politiki je potrebno čimprej rešiti kadrovsko zasedbo strokovnih služb. Samoupravne interesne skupnosti bodo morale okrepiti samoupravni sistem s poglobljenim delovanjem na delegatskih odnosih, zlasti z vidika uveljavljanja neposrednih interesov združenega dela pri oblikovanju planskih dokumentov. Na področju posameznih družbenih dejavnosti bodo samoupravne interesne skupnosti izvajale naslednje naloge: Temeljni cilj srednjeročnega razvoja na področju otroškega varstva je nadaljnje širjenje mreže otroških vrtcev. V skladu s tem ciljem in težnjo po hitrejšem reševanju problemov na področju otroškega varstva so naloge skupnosti otroškega varstva v letu 1978 naslednje: Zmogljivost otroških vrtcev se bo povečala s funkcionalno usposobitvijo vrtcev v Turnišču in Rogoznici za 10 igralnic oz. za 200 otrok. Pričela bo tudi z gradnjo vrtca v Ptuju. Za večje vključevanje otrok v razne oblike rekreacije bo uredila otroška igrišča. Skupnost otroškega varstva bo z združevanjem sredstev s skupnostjo socialnega skrbstva in telesnokulturno skupnostjo organizirala počitniško letovanje otrok ter dokončno rešila vprašanje počitniškega doma v Biogradu n/m v okviru možnosti v občini Ptuj in glede na pogoje občine Biograd n/m. Zagotovila bo potrebno število strokovno usposobljenih delavcev za predšolsko vzgojo in varstvo. Izobraževalna skupnost bo težila za izboljšanjem 'učnovzgojnega dela na zavodih in s tem k izboljšanju učnega uspeha ter dviga strokovne usposobljenosti pedagoških delavcev. Nadalje bo težila za povečanjem osnovnošolskega prostora ter povečanjem števila oddelkov podaljšanega bivanja in organizacijo celodnevne šole tam, kjer so za to dani prostorski in kadrovski pogoji. V skladu s temeljnimi cilji, ki so začrtani s srednjeročnim programom in v skladu z dejavni- ki, ki narekujejo takšen razvoj, bo Izobraževalna skupnost izvajala predvsem naslednje naloge: — nadalje si bo prizadevala za združitev šol v občini, kar bo omogočilo smotrnejšo razporeditev učencev predvsem na predmetni stopnji; — povečala bo število oddelkov podaljšanega bivanja od 29 oddelkov v letu 1977 na 45 oddelkov v letu 1978; — nadaljevala bo z organizacijo celodnevne šole v skladu s prostorskimi in finančnimi pogoji; — skrbela bo za izboljšanje strokovne sestave pedagoških delavcev v korist predmetnih učiteljev; — v okviru enotnega programa bo zagotavljala sredstva za izvajanje učnega programa za osnovno šolo dr. Ludvika Pivka Ptuju; — na področju investicijske dejavnosti bo skrbela za izvajanje investicij v skladu s programom osnovnošolske mreže; v okviru tega bosta v letu 1978 adaptirani osnovna šola Stoperce in osnovna šola Ptujska gora ter dokončana I. faza gradnje osnovne šole Markovci; — za zagotovitev pogojev za delovanje srednjih in strokovnih šol bo skupaj z Izobraževalno skupnostjo Slovenije nadaljevala gradnjo srednješolskega centra v Ptuju ter zaključila L fazo gradnje. V okviru programa gradnje dijaških in študentskih domov v SR Sloveniji bo nadaljevala z gradnjo dijaškega doma, ki bo funkcionalno usposobljen 1979. leta. V skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju, ki bo sprejet ob koncu leta 1978 bodo potekale priprave srednjih šol na pričetek prehoda na usmerjeno izobražbenje. V letu 1978 bomo ob srednješolskem zavodu ustanovili enote posebnih izobraževalnih vez svobodne menjave dela. Z družbenim delom se bomo dogovorili za program izobraževanja mladine, ki naj bi poleg obstoječega programa obsegal še izobraževanje zdravstvenih delavcev, gostinskih delavcev, strojnih tehnikov in vseh tistih poklicev, katerih potrebe se v naših organizacijah združenega dela pojavljajo v večjem številu. Uveljavitev samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji in samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Ptuj, bosta povzročila precej sprememb v primerjavi z začrtanim srednjeročnim programom. Skrčitev enotnega programa ima za posledico manjšo solidarnost na ravni republike, medtem ko bo z občinskim sporazumom dosežena večja solidarnost na območju regije. V zdravstveni skupnosti bo v okviru dohodkovnih možnosti zagotovljeno zdravstveno varstvo po novih sporazumih, kar pomeni večje obveznosti pri zagotavljanju socialne varnosti (zvišanje nadomestil osebnih dohodkov). Na področju neposrednega zdravstvenega varstva pa se bodo povečali prispevki upravičencev pri uveljavljanju pravic. V okviru preventivnega varstva bo izvedeno fluorografiranje vsega prebivalstva, starejšega od 29 let. Od ostalih nalog iz srednjeročnega programa bo v okviru programa skupnih nalog v podravski regiji nadaljevana izgradnja mariborske in ptujske bolnišnice ter pričeta gradnja zdravstvene postaje Majšperk. Za racionalizacijo dela in boljše angažiranje strokovnih kadrov zaposlenih v zdravstvu ter zmanjšanje stroškov zdravstvene operative, bo v letu 1978 potrebno pospešiti aktivnosti za združitev Splošne bolnišnice Ptuj in Združenega zdravstvenega doma Ptuj v zdravstveni center, s čemer bo zdravstvena služba približana zavarovancem — občanom. Kulturna skupnost občine Ptuj bo v skladu z zakonom o združenem delu pospešila nadaljni razvoj in samoupravno oblikovanje skupnosti ter še posebej ustanavljanje temeljnih skupnosti za posamezna kulturna področja. Spodbudila bo tudi razpravo o obsegu in vsebini programa Kulturne skupnosti občine Ptuj, tako glede programa novih temeljnih skupnosti za posamezna kulturna področja, kot glede programa Kulturne skupnosti Ptuj ter skupnega programa Kulturne skupnosti Slovenije. Svoje naloge bo v letu 1978 vsebinsko in programsko usmerjala preko izvajalcev kulturnega programa v uresničevanje možnosti za vsestranski razvoj človekove osebnosti ter s tem postala del vsakodnevnega življenja najširšega kroga ljudi. Na osnovi usmeritev v srednjeročnih planskih dokumentih bo v letu 1978 prednostno pospeševala razvoj knjižnične dejavnosti. Poseben poudarek bo v okviru prednostnih nalog dan varstvu kulturne dediščine, to je varstvu kulturnih spomenikov ter varstvu arhivskega gradiva. Zagotavljala bo razvoj muzejske, galerijske in likovne razstavne dejavnosti. Preko informativnih sredstev v občini Ptuj bo razvijala informativno dejavnost. V okviru skupnega programa Kulturne skupnosti Slovenije bodo potekale aktivnosti na področju gledališke, filmske, glasbene, plesno-baletne, likovne in druge razstavne dejavnosti. Kulturna skupnost občine Ptuj bo v tem letu nadaljevala z deli pri ureditvi oddelka NOB in etnografskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj. V okviru zagotovljenih sredstev Kulturne skupnosti Slovenije bodo izvedena tudi razna dela na kulturnih prostorih po krajevnih skupnostih. V naslednjem letu bo v sodelovanju z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi treba realizirati izvajanje družbenega dogovora o presnovi mestnega jedra, ki predstavlja ključni problem nadaljnega razvoja mesta Ptuj. Družbeni dogovor mora zagotoviti družbeno verifikacijo programa prenove in sredstva za izvajanje prenove. S tem bo rešen stavbni fond, ki v Ptuju ne predstavlja le kulturne in zgodovinske vrednosti, ampak v veliki meri dosega ekonomsko vrednost, ki v sedanjem stanju ne zagotavlja občanom osnovnih standardov za njihovo uporabo. Razvoj telesne kulture bo izrazito usmerjen v množičnost in rekreacijo ter postopno izenačevanje možnosti za telesno kulturno dejavnost na vseh območjih občine. Tako bo Telesnokulturna skupnost v letu 1978 v okviru razvoja množičnosti skrbela za ureditev telesnokulturnih objektov in naprav za rekreacijo in tekmovalni šport. Sofinancirala bo izgradnjo športnih objektov v Cirkovcih, Trnovski vasi, Stopercah in Ptujski gori. Množično telesnokulturno dejavnost bo skupnost pospeševala s tem, da bo skrbela za šolanje in izpopolnjevanje tako strokovnih kot organizacijskih delavcev. Skupnost bo v okviru osnovnih telesnokulturnih organizacij nadalje skrbela za aktivno vključevanje delovnih ljudi in občanov na področju telesne kulture. Skupnost socialnega skrbstva bo v okviru možnosti in v skladu z usmeritvami v srednjeročnem planu izvajala v letu 1978 naslednje naloge: zagotavljala bo družbeno varstvo in pomoč občanom pri reševanju problemov, ki ovirajo njihovo normalno delo in razvoj ter zagotovila socialno varnost ogroženim občanom, ki nimajo sredstev za preživljanje. V skladu z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih bo ustanovila predzakonske svetovalnice. Prizadevala si bo za ustvarjanje boljših možnosti za reševanje in preprečevanje nastanka socialnih problemov ter za izboljšanje kvalitetne ravni strokovnega socialnega dela. Poglobljeno bo delovala na področju boja proti alkoholizmu in narkomaniji. Na področju varstva ostarelih bo skupnost vodila akcijo v združenem delu za sklenitev samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za dopolnitev posteljnih zmogljivosti v domu v Muretincih, kot je predvideno v srednjeročnem programu skupnosti. Za zagotovitev osnovnega cilja skupnosti socialnega varstva, ki med drugim zajema zagotavljanje socialne varnosti občanov in posebno občutljivih kategorij občanov, bo skupnost skrbela za usklajevanje dejavnosti posameznih nosilcev socialne varnosti (socialno skrbstvo, otroško varstvo, zaposlovanje, enota stanovanjske skupnosti za pomoč v družbenem gospodarstvu, pokojninsko in invalidsko zavarovanje). V letu 1978 se bo skupnost v večji meri vključevala v reševanje stanovanjskih problemov mladih družin, mater samohranilk in ostarelih občanov ter invalidnih oseb. Na področju varstva borcev NOV bo poseben odbor usklajeval delo že obstoječih komisij v občini. V letu 1978 bo Raziskovalna skupnost vzpodbujala in uveljavljala raziskovalno delo v temeljnih organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti ter v drugih samoupravnih delovnih skupnostih. Poseben poudarek bo dan na aktiviranje raziskovalnega dela s pripravo večjega Števila raziskovalnih in razvojnih nalog v temeljnih organizacijah združenega dela s področja materialne proizvodnje. Pripravila bo predlog raziskovalnih in razvojnih nalog in ga posredovala v obravnavo in sprejem Raziskovalni skupnosti Slovenije. Na področju inventivne dejavnosti bo nadaljevala s prizadevanji za sprejem družbenega dogovora o obveznostih pri pospeševanju pravilnika o kriterijih za podeljevanje nagrad in priznanj zaslužnim novatorjem in izumiteljem. Na področju zaposlovanja je v letu 1978 predvidena samoupravna preobrazba pri formiranju temeljnih skupnosti za zaposlovanje v občinah, kar predstavlja prenos vseh temeljnih pristojnosti, ki jih je imela dosedaj regionalna skupnost v dokončno odločanje občinskih skupnosti. Skupnost se bo zavzemala za politiko socialnega zaposlovanja, to je takšno politiko, ki bo usmerjena v boljše izkoriščanje delovnih zmogljivosti in racionalnejšo izrabo delovnega časa. Zaradi skladnejšega načrtovanja se bo skupnost bolj intenzivno povezovala z organizacijami združenega dela. Skrbela bo za hitrejšo spreminjanje strukture dela ter za zmanjšanje dopolnilnega dela, dela daljšega od polnega delovnega časa ter dela upokojencev. Na področju poklicnega usmerjanja bo aktivno sodelovala pri usklajevanju mreže in zmogljivosti izobraževalnih organizacij s potrebami gospodarstva in družbenih dejavnosti. Usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb bo ena prednostnih usmeritev skupnosti v letu 1978. Štipendijska politika bo usmerjena tako, da bo štipendiranje učinkovit dejavnik usklajevanja družbenih potreb po kadrih s sposobnostmi in željami mladine ter izenačevanje pogojev za izobraževanje. 11.4. Na področju delovanja krajevnih skupnosti Sveti krajevnih skupnosti bodo skupno z družbenopolitičnimi organizacijami v krajevnih skupnostih ter ostalimi nosilci planiranja v letu 1978 izvajali zlasti naslednje naloge: — razvijali tesnejše sodelovanje med temeljnimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti ter z drugimi nosilci planiranja; — samoupravno sprejeli srednjeročne plane za obdobje 1976—1980 ter letne programe dela krajevnih skupnostih za leto 1978; — izvajali naloge za hitrejši razvoj gospodarstva, prometne infrastrukture, komunalne opremljenosti in oskrbovalnih zmogljivosti v skladu s svojimi razvojnimi programi; — izvedli reorganizacijo večjih krajevnih skupnosti v več manjših krajevnih skupnostih s ciljem, da bi lažje zadovoljevali vsakodnevne skupne potrebe delovnih ljudi in občanov; — organizirali skupni servis za finančno in knjigovodsko poslovanje vseh krajevnih skupnosti v občini, kar bo glede na obstoječo kadrovsko zasedbo v krajevnih skupnostih nujno potrebno zaradi novih zakonskih določil o knjigovodstvu, ki določajo, da morajo tudi krajevne skupnosti preiti na vodenje knjigovodstva po načelih dvostavnega knjigovodstva. V krajevnih skupnostih bodo občani in delovni ljudje v letu 1978 izvajali naloge ljudske obrambe ter se neposredno organizirali, pripravljali in usposabljali za oborožen boj in druge oblike neoboroženega odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin v vojni, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter opravljali naloge, ki so določene s programi dela odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, predpisi in obrambnim načrtom samih krajevnih skupnosti in občine. 11.5. Ljudska obramba, varnost In družbena samozaščita Na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite bo svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Skupščine občine Ptuj v letu 1978 izvajal naslednje naloge: — na osnovi ocene stanja uresničevanja zakona o ljudski obrambi in zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah bodo izdelane smernice za delo v letu 1978 ter določen prioritetni red izvedbe glede na naloge, ki jih določa družbeni plan razvoja občine za obdobje 1976—1980, v skladu z razpoložljivimi sredstvi; — v letu 1978 bo potrebno pristopiti zlasti Tc pospešenemu razvoju civilne zaščite in samozaščitnih ukrepov prebivalstva, strokovnemu usposabljanju kadrov v organih na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, povečanju materialnih rezerv, urejanju zakloniščnih prostorov in ostalih nalog, ki se bodo pojavile izven na-črtanih programov razvoja na področju ljudske obrambe. Požarna skupnost občine Ptuj bo na področju varstva pred požarom, ki je sestavni del družbene samozaščite izvajala naloge v smeri posodobitve gasilske tehnične opremljenosti, vzgoje novih kadrov ter gasilske preventive. Predsednik skupščine občine Ptuj Branko Gorjup, 1. r. 57. Na podlagi 27. točke 243. člena statuta občine Ptuj in 11. člena družbenega dogovora o nalogah podpisnikov pri združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente v obdobju 1976-1980 (Uradni Ust SRS št. 2-30/77) je Skupščina občine Ptuj na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 24. februarja 1978 sprejela - pregled predloženih ponudb v oKviru pripravljenih del, I potrditfev .izbora najugodnejšega izvajalca, pregled in potrditev pogodb; - verifikacija izdelane tehnične dokumentacije, v kolikor za to ni formirana strokovna komisija; - spremljanje vodenja investicijske priprave in verifikacija občasnih poročil nosilca investicijskih poslov. V FAZI GRADNJE: - pregled predloženih ponudb za izvajalca del ter izbor izvajalca; - pregled in verifikacija pogodb za izvajanje del; - stalno spremljanje in verifikacija občasnih poročil nosilca investicijskih poslov o izvajanju *1; - sprejem zaključnega poročila o izvršenem objektu. 3. Ta sklep velja takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 020-36/77-1/5 Ptuj, dne 24. februarja 1978 Ibdpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton PoUč 1. r. 58. Po 7. točki 166. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4-38/74) in po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopoUtičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni Ust SRS, št. 39-461/74) je skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1978 sprejela ODLOK o proračunu občine ORMOŽ za leto 1978 SKLEP o ustanovitvi odbora za gradnjo Dijaškega doma Ruj 1. člen Proračun občine Ormož (v nadaljnjem besedilu občinski proračun) za leto 1978 zajema: 1. Ustanovi se odbor za gradnjo Dijaškega doma Ptuj. Odbor ima predsednika in šest članov. V odbor se imenujejo: - za predsednika: 1. LEPEJ Stanko, delegat IS Ptuj - za člane: 2. CIMERMAN Ljubo, ing., delegat izobr. skup. 3. PURG Anton, ing. delegat Stanov, skup. 4 VEINGERL Ferdo, ing. delegat ObK-ZKS Ptuj 5. VELIKONJA Anton, prof., del. ObK-SZDL Ptuj 6. ZUNKOVIČ Slavko, delegat MOO - Obrtne zbornice za Podravje 7. KRALJ Zvonimir, ravnatelj Dijaškega doma. 2. Naloge odbora določa 12. člen družbenega dogovora o nalogah podpisnikov pri združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente v obdobju 1976-1980, zlasti pa še naslednje naloge: V FAZI PRIPRAV: - sodelovanje pri programskega načrta; sestavi in verifikacija - pregled in verifikacija investprograma, kolikor je glede na značaj objekta zahtevan; - verifikacija prčjektne naloge; 1. Dohodke v znesku 25.281.415.- 2. Razporejene dohodke v znesku 25.028.493.75 3. Nerazporejene dohodke (tekoča proračunska rezervah25 2.9 21.25 Z., vivll Od dohodkov po 1. členu tega odloka se po odbitku preseženih in dopolnilnih sredstev ter sredstev parklariev in kopitarjev odvaja v rezervni sklad občine 1 %. 3. člen Izvršni svet je pooblaščen, da ugotavlja usklajenost obsega proračunske porabe z doseženo stopnjo rasti družbenega proizvoda v občini ter po potrebi sprejme ukrepe za omejevanje s proračunom predvidene porabe. Če bi zaostajalo pritekanje proračunskih (bhodkov v taki meri da ne bodo doseženi v višini iz 1. člena tega odloka, sme Izvršni svet zaradi ohranitve proračunskega ravnotežja začasno omejiti razpolaganje z razporejenimi sredstvi po posameznih postavkah. O sprejetih ukrepih iz 1. in 2. odstavka tega člena mora Izvršni svet obvestiti občinsko skupščino in ji predlagati ustrezno spremembo proračuna oziroma, da o omejitvi dokončno odloči. 4. člen Izvršni svet razporeja sredstva proračuna skladno z dotokom dohodkov. Uporabniki proračunskih sredstev morajo prilagoditi svojo porabo dotoku dohodkov oziroma višini sredstev, ki jih dobijo za določeno obdobje po dvanajstinah. ' Proračunskim porabnikom se zagotavljajo sredstava za osebne dohodke v višini dopustnih izplačil po osnovah in merilih veljavnih sporazumov in družbenih dogovorov, v okviru odobrenih proračunskih sredstev. S. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev proračuna za leto 197S morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja skladno s programom dela skupščine in zborov skupščine za leto 1978 v mejah sredstev, ki so jim s stem proračunom odobrene. 6. člen Izvršni svet je pooblaščen, da lahko spremeni namen in višino razporejenih sredstev po posameznih postavkah v okviru glavnega namena, če se izkaže, da so razporejena sredstva v višjem ali nižjem znesku, kot je potrebno. 7. člen Dohodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek proračuna, kolikor ni s tem odlokom drugače določeno. Dohodki doseženi s taksami na promet parklaijev in kopitarjev, se namensko razporedijo na posebni račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni v občini Ormož. 8. člen Na račun samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost Ormož se stekajo proračunski dohodki od dela taks za registracijo motornih vozil in se uporabljajo za vzdrževanje lokalnih cest. 9. člen Dotacije krajevnim skupnostim razdeli Izvršni svet po sledečih kriterijih: a) v enakih deležih vsem KS v občini b) razliko po številu prebivalcev Dotacije krajevnim skupnostim so namenjene za financiranje delegatskega sistema. 10. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve za pokrivanje premalo predvidenih izdatkov na posameznih postavkah in za nepredvidene izdatke. 11. člen Oddelek za gospodarstvo in finance nadzira celotno finančno, materialno in računovodsko poslovanje proračunskih porabnikov, katerim se zagotavljajo sredstva iz proračuna. 12. člen Pregled dohodkov proračuna za leto 1978 in njegova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1978, ki je sestavni del proračuna. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporabna pa se od 1. januarja 1978 dalje. Številka: 400—1/78 Ormož, dne 30. marca 1978 Predsednik skupščine občine Ormož Mirko Novak, !. r. PiiSGLKD DOHOIKOV lil IU2I-ORi2DIi\ltìV DOHODKOV PRORAČUNA OBČINjš ORMOŽ ZA LB’i'O 1973 lohoLov DOHODKI Skupaj din kJteVnamenalaVneCa RAZPORBD DOHODKOV Skupaj din I. Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov 6.532.ooo. t- 01 Dejavnost organov družbeno političnih skupnosti 13.030.589.- II. Prometni davek, davek na Dejavnost družbenopolitičnih prem.in na dohodke od premoženja 7.830.000.- 03 organizacij in društev 2.Io3.3oo.- III . 1’aks e 1.6o2.ooo,- 04 Negospodarske investicije 1.136.357.- V. Odstopljeni dohodki 14o.ooo.- 07 Kultumoprosvetna dejavnost 23.000.- VI. Dohodki od upravnih organov Soo.ooo,- 08 Socialno skrbstvo 530.344.- in drugi dohodki 09 Zdravstveno varstvo 1.154.000,- VII .Dohodki drugih družbeno- Dejavnost krajevnih političnih skupnosti 8.567.851.20 11 skupnosti 738.380.- IX. Prenesena sredstva iz preteklega leta 59.563.80 16 Investicije v gospodarstvu 1.067.527.- 1 7 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 265.240.- 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 165.240.- SKUPAJ DOHODKI 25.281.415.- SKUPAJ RAZPORED DOHODKOV 25.281.415.- 59 Po 3. točki 171. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 438/74) in 2. odst. 25. čl. zakona o volitvah in delegiramu v skupščine (Uradni list SRS št 24-1508/77 je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopohtičnega zbora sprejela sklep o razrešitvah in imenovanju v občinski volilni komisiji I. V občinski volilni komisiji imenovani s sklepom OS št 020-3/78, z dne 1/2-78 se razrešijo dolžnosti: 1. BRAZDA Marica, ZABAVNIK Drago, pravnik in KAČIČNIK Slavko kot člani OVK. V občinsko volilno komisijo se namesto razrešenih imenujejo. 2. KOVAČIČ Anica, TP Zarja 3. KUMER Marjan SVL 4. NAJZAR Stanko TJK. Številka: 010-3/1978 Ormož, dne 30/3-1978 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Mirko NOVAK L r. 60 Izvršni svet skupščine občine Ptuj je po 16. členu zakona o geodetski službi (Uradni list SRS št 23/76), 27. členu zakona o sredstvih zadelo upravnih organov v SR Sloveniji (Ur. list SRS št 15/73) in po sklepu skupščine občine Ptuj o pooblastitvi izvršnega sveta, da določa cene geodetskim storitvam (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 2-22/78), na 173. seji, dne 6. aprila 1978 sprejel SKLEP o cenah za geodetske storitve v občini Ptuj 1. člen S tem sklepom se določijo cene za geodetske storitve, ki jih opravlja občinski upravm organ za geodetske zadeve poleg redne upravne dejavnosti. 2. člen Za geodetske storitve, kijih opravlja občinski upravni organ za geodetske zadeve se po 7. členu zakona o geodetski službi štejejo: - parcelacija zemljišč - prenos stanja na zemljišče iz načrtov in katastrov, kijih vzdržuje geodetska služba - zakoličba stavb in objektov - izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije - izdelava geodetskih načrtov lege novozgrajenih stavb m objektov za potrebe tehničnega pregleda 3. člen Cene geodetskih storitev iz 2. člena tega sklepa znašajo za porabljeno uro dela; na v terenu pisarni - samostojnega geodetskega izvajalca 120,- 100.— - geodetskega risarja - 70.— - figuranta.kopiranta 55,- 50.- 4. člen Dohodki ustvarjeni iz naslova geodetskih storitev se stekajo v proračun občine Ptuj. 5. člen Z dnem veljavnosti tega sklepa prenehajo veljati dosedanje cene za geodetske storitve. 6. člen Ta sklep se objavi v uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, določila sklepa pa se uporabljajo od naslednjega dne po objavi. Številka: 38-4/76-4 Datum: 13/4-1978 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ Franjo GNILŠEK, dipl. ing. !. r. 61 člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Ur. list SRS, št. 25/76) ter 281. člena statuta občine Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/74) naslednjo ODREDBO 1. člen Zaradi varstva divjadi v času poleganja, valjema in vodenja mladičev, to je od 15. aprila do 15. julija 1978, se za celotno območje občine Ptuj odreja, da morajo imeti lastniki pse zaprte ah privezane. 2. člen Posamezne lovske družine morajo to odredbo na območju svojih lovišč objaviti še na krajevno običajen način. 3. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Materialni in prevozni stroški se zaračunavajo po dejanski porabi in v skladu z veljavnimi predpisi. Oddelek za gospodarstvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj, kot za lovstvo pristojni upravni organ, izdaja na podlagi 4. odstavka 17. Načelnik odd. za gospodarstvo in urbanizem Jože BOTOLIN, gradb. ing. 1. r. 62. Na podlagi določil Zakona o izobraževalnih skupnostih (Ur. 1. SRS št. 38/74) in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi, organizaciji in delu skupnosti za izobraževanje Ormož je skupščina občinske izobraževalne skupnosti Ormož na svoji seji dne 4. 4.1978 sprejela STATUTARNI SKLEP 1. člen V 6. členu statuta OIS z dne 30. 7. 1975 se število 39 nadomesti s številom 43. 2. člen 7. člen statuta se spremeni tako, da glasi: Zbor uporabnikov ima 27 delegatskih mest. V ta zbor delegirajo svoje delegate: 1. Tovarna plastičnih in optičnih izdelkov „Jože Kerenčič" Ormož 2. PRIMAT TOZD bančne in zavarovalne opreme Ormož 3. IGP „OGRAD“ Ormož 4. Droga Portorož, TOZD „GOSAD‘ Središče ob Dr. 5. TekstU Ljubljana - TOZD „TONOSA“ tovarna nogavic in šivalnica Tomaž pri Ormožu 6. Slog Maribor - obrat Središče ob Dravi 7. SLOVIN - direkcija tovarne sladkoija v izgradnji Ormož 8. GG Maribor - TOZD gozdarstvo Ormož MARLES Maribor - TOZD žaga Ormož 9. Koloniale - trgovina Koloniale — pivo slatina Intes - pekarna Ormož Povrtnina Maribor - poslovalnica Cvetkovci 10. Komunalno podjetje Ormož Cestno podjetje Certus Maribor — AP Ormož Elektro Ptuj - enota Ormož Dimnikarsko podjetje Ptuj -obrat Ormož 11. Merkator Ljubljana - DO Zarja Ormož Kombinat BOROVO — poslovalnica Ormož Agis Ptuj - prodajalna Ormož TT Ljubljana - trafika Ormož Surovina Maribor - PE Ormož Petrol Ljubljana - črpalka Ormož Kristal Maribor - enota Ormož Emona Ljubljana - odkupna postaja Velika Nedelja Hmezad Žalec - odkupna postaja Trgovišče 12. Železniška postaja Ormož in Središče Sekcija za vzdrževanje prog -nadzorništvo Ormož 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 13. SLOVIN - TOZD kmetijstvo Ormož 14. SLOVIN - TOZD kooperacija Ormož Veterinarska postaja Ormož 15. Obrtniki - samostojni Delavci, zaposleni pri zasebnih obrtnikih, 16. TOZD psihiatrični oddelek Ormož 17. TOZD zdravstvena postaja Ormož Lekarne Ptuj - poslovna enota Ormož 18. Upravni organi skupščine občine Ormož Občinsko sodišče Ormož Postaja milice Ormož Sodnik za prekrške Ormož Občinski štab TO Ormož DPO - ZKS, SZDL, ZSS, ZSMS, ZB NOV, SIS - za kulturo, izobraževanje, otroško varstvo, soc. skrbstvo, KS Ormož in KS Središče SDK Ptuj - ekspozitura Ormož 19. PTT TOZD Ptuj - enota v občini Ormož KB Maribor - ekspozitura Ormož Zavarovalnica Triglav - enota Ormož 20. Krajevna skupnost Ormož 21. Krajevna skupnost Središče 22. Krajevna skupnost Kog 23. Krajevna skupnost Miklavž 24. Krajevna skupnost Ivanjkovci 25. Krajevna skupnost Velika Nedelja 26. Krajevna skupnost Podgorci 27. Krajevna skupnost Tomaž 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 3. člen 8. člen se spremeni tako, da glasi: Zbor izvajalcev ima 16 delegatskih mest. V ta zbor delegirajo svoje delegate: 1. Osnovna šola Ormož 2. Osnovna šola NH „Jožeta Kerenčiča" M. 3. Osnovna šola Velika Nedelja 4. Osnovna šola Središče 5. Osnovna šola NH „Vinka Megle" Tomaž 6. Organizacija za usposabljanje 7. Glasbena šola Ormož 8. Delavska univerza Ormož 9. Občinska zveza prijateljev mladine 10. SIS za otroško varstvo 11. SIS za izobraževanje 3 delegate 2 delegata 2 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 2 delegata 1 delegata 4. člen Za 8. členom se doda 8 a. člen, ki glasi: Delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, organizacijah združenega dela in delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja ne volgo delegatov za zbor uporabnikov te skupnosti. 5. člen V 25. členu se število 7 nadomesti s številom 9. 6. člen Ta statutarni sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina OIS in potrdi SO Ormož. _ .. „ .. . Statutarni sklep se objavi v Uradnem vestniku občm Ormož m Ptuj. Predsednik skupščine OIS Ormož Maks Antolič, 1. r. 63. Na podlagi 2. odstavka 8. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, štev. 18/74) in samoupravnega sporazuma o delovnem področju, organizaciji in načinu dela skupnosti otroškega varstva Ormož je skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Ormož na svoji seji dne 4. 4. 78 sprejela STATUTARNI SKLEP 3. člen ^ Zbor izvajalcev ima 13 delegatskih mest. V ta zbor delegirajo svoje 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Osnovna šola Ormož — vrtec Ormož - Vrtec Ivanjkovci - vrtec Hum Osnovna šola Velika Nedelja — vrtec Velika Nedelja — vrtec Podgorci Osnovna šola Miklavž - vrtec Miklavž - vrtec Kog Osnovna šola Tomaž - vrtec Tomaž Osnovna šola Središče - vrtec Središče Obč. zveza prijateljev mladine Ormož SIS za izobraževanje SIS za otroško varstvo 2 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1. člen v 15. členu statuta OSOV z dne 31. 7. 1975 se število delegatov 35 nadomesti s številom 40 2. člen Zbor uporabnikov ima 27 delegatskih mest. V ta zbor delegirajo svoje delegate: 4. člen za 15. členom se doda 15. a člen, ki glasi: Delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, organizacijah združenega xdela in delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost otroškega varstva ne volijo delegatov za zbor uporabnikov te skupnosti. 5. člen V 28. členu se število 7 nadomesti s številom 9. 1. Tovarna plastičnih in optičnih izdelkov „Jože Kerenčič" Ormož 2. PRIMAT TOZD bančne in zavarovalne opreme Ormož 3. IGP „Ograd“ Ormož 4. Droga Portorož, TOZD „GOSAD‘‘ Središče ob Dravi 5. Tekstil Ljubljana - TOZD „TONOSA“ tovarna nogavic in šivalnica Tomaž pri Ormožu 6. Slog Maribor - obrat Središče ob Dravi 7. SLOVIN - direkcija tovarne sladkoija v izgradnji Ormož 8. GG Maribor - TOZD gozdarstvo Ormož MARLES Maribor - TOZD žaga Ormož 9. Koloniale trgovina Koloniale - pivo slatina Intes - pekarna Ormož Povrtnina Maribor — poslovalnica Cvetkovci 10. Komunalno podjetje Ormož Cestno podjetje Certus Maribor - AP Ormož Elektro Ptuj - enota Ormož Dimnikarsko podjetje Ptuj — obrat Ormož 11. Merkator Ljubljana - DO Zaija Ormož Kombinat Borovo - poslovalnica Ormož AGIS Ptuj - prodajalna Ormož TT Ljubljana - trafika Ormož Surqyina Maribor - PE Ormož Petfol Ljubljana - črpalka Ormož Emona Ljubljana - odkupna postaja V Nedelja Hmezad Žalec — odkupna postaja Trgovišče 12. Železniška postaja Ormož m Središče sekcija za vzdrževanje prog — nadzorništvo Ormož 13. SLOVIN TOZD kmetijstvo Ormož 14. SLOVIN TOZD kooperacija Ormož Veterinarska postaja Ormož 15. Obrtniki - samostojni Delavci, zaposleni pri zasebnih obrtnikih 16. TOZD psihiatrični oddelek Ormož 17. TOZD zdravstvena postaja Ormož Lekarna Ptuj - poslovna enota Ormož 18. Upravni organi slcupščine občine Ormož Občinsko sodišče Ormož Postaja milice Ormož Sodnik za prekrške Ormož Občinski štab TO Ormož D PO - ZKS, SZDL, ZSS, ZSMS, ZB NOV SIS - za kulturo, izobraževanje, otroško varstvo, socialno skrbstvo, KS Ormož in KS Središče SDK Ptuj - ekspozitura Ormož 19. PTT TOZD Ptuj - enota v občini Ormož KB Maribor - ekspozitura Ormož Zavarovalnica Triglav - enota Ormož 20. Krajevna skupnost Ormož 21. Krajevna skupnost Središče 22. Krajevna skupnost Kog 23. Krajevna skupnost Miklavž 24. Krajevna skupnost Ivanjkovci 25. Krajevna skupnost Velika Nedelja 26. Krajevna skupnost Podgorci 27. Krajevna skupnost Tomaž 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 6. člen Ta statutarni sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina OSOV in potrdi SO Ormož. Statutarni sklep se objavi v Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj. Predsednik skupščine OSOV Ormož Marta Frangež 1. r. 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 1 delegata 64. SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za izvedbo programa izgradnje komunalnih objektov na območju krajevne skupnosti Podlehnik Na podlagi 1. in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3-8/73) in 1. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 29-263/72) ter tretjega odstavka 186. člena statuta občine Ptuj je svet Krajevne skupnosti Podlehnik na svoji seji dne 4. 4.1978 sprejel SKLEP o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih objektov na območju krajevne skupnosti Podlehnik 1. člen V krajevni skupnosti Podlehnik se na podlagi odločitve občanov na referendumu z dne 12. 3. 1978 uvede samoprispevek v denarju. Samoprispevek se uvede za izvedbo programa izgradnje komunalnih objektov na območju krajevne skupnosti Podlehnik. 2. člen Samoprispevek se uvaja za dobo pet let in sicer od 1. junija 1978 do 30. maja 1982. 3. člen Samoprispevek v denarju bo znašal: - 2 % od neto osebnega dohodka oziroma nadomestila, ki prisega 1.000,- dinarjev mesečno - 4% letnega novega katastrskega dohodka in od vrednosti lesa, določenega za posek. - 4 % od osnove za prispevek za zavezance, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrti m intelektualnih storitev, - 2 % od izplačane pokojnine, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom: - 300,- dinarjev letno za lastnike osebnih avtomobilov na območju KS, - 500.- dinarjev letno za vse lastnike traktorjev na območju KS - 1.000,- dinarjev letno za zaposlene v tujini iz območja KS - 1.000.- dinarjev letno za lastnike tovornih avtomobilov na območju KS - 1.000.- dinarjev letno za lastnike vikend hišic. - Za lastnike zemljišč - nepremičnine, ki imajo svoje stalno bivališče izven območja krajevne skupnosti Podlehnik, se uvede krajevni samoprispevek po 8. členu zakona o samoprispevku Ur. list SR Slovenije štev. 5/7o. ^Zavezanci, imajo dohodke iz dveh ali več virov, plačajo prispevek 4. člen Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Podlehnik in vsi tisti, ki imajo nepremičnine naobmočju KS Podlehnik in je prispevek pavšalen. 5. člen Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani do socialnih pomoči, invalidnine, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega oodatka, štipendije ter druge nagrade, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu, nadalje od rejnin, pomoči za šolanje, regresa za stanarino in od dohodkov, ki so oproščeni po samem zakonu. 8. člen Od zavezancev^ ki svojega samoprispevka ne plačujejo v določenem roku se obveznosti izteijajo po predpisih, Ki veljajo za izteijavo davkov. Po preteku obdobja za katerega se uvaja samoprispevek, mora krajevna skupnost Podlehnik sestaviti zaključni račun zbranih in uporabljenih sredstev samoprispevka ter ga predložiti v potrditev zborom občanov. 10. člen Za morebitni višek dohodkov nad izdatki samoprispevka bo sestavil svet krajevne skupnosti Podlehnik program o usmeritvi presežnih sredstev. Program usmeritve mora predhodno potrditi zbor občanov. 6. člen S samoprispevkom bo zbranih 2.920.000.- dinariev. S temi sredstvi bo krajevna skupnost Podlehnik sofinancirala naslednji delovni program: 11. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi Uradnega vestnika občin Ormož in Ptuj. Uporablja pa se od 1. junija 1978 dalje. Vrsta objekta 1. Za modernizacijo ceste Zakl-Kozminci 2. za elektrifikacijo omrežja v letu 1980 3. gramoziranje ceste in obnova 4. dograditev mrliške veže na Gorci 5. za financiranje vodovodnega omrežja 6. za gradnjo družbenih objektov 7. za modernizacijo krajevnih cest 8. za gramoziranje krajevnih cest v letu 1982 9. za zemljišča za družbene potrebe Skupaj: Za financiranje z samoprispevkom dinarjev 1.120.000.-din 350.000. -din 250.000. -din 100.000. -din 150.000. - din 250.000, - din 300.000, - din 280.000, -din 100.000.- din 2.900.000.- din 7. člen Samoprispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in pokojnin obračunava in odteguje izplačevalec oziroma pokojnine ob jzplaČUu in ga nakazuje na zbirni račun pri SDK Ptuj štev. 52400-842—041—794 Skupščine občine Ptuj. Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom in obrtno dqaynostjo, ali drugo gospodarsko dejavnostjo ter intelektualnimi storitvami odmeri in pobere pristojni upravni občinski organ davčne službe. Kmetijski proizvajalci in druge osebe, ki se ukvarjajo z obrtjo in mtelek tu amimi storitvami morajo svoje obveznosti izpolniti najkasneje do 31 . decembra vsako leto in to ob vplačilu posameznih akontacij letnega Štev.: 23/78 Podlehnik, dne 18. 4.1978 Predsednik sveta krajevne skupnosti Podlehnik Maks Krajnc, 1. r. ------J- Jr --------«VV.M* avauivviiv; aivuuiiuail KHllehnik z dne 10. 2. 1978 razpisan referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti Podlehnik. Sklep je febmarjV l978Uradnem VeStniku 0bčin 0rmož ^ Ptuj štev. 7/78 z dne 16. 2. Pri pregledu glasovnega materiala in štetju glasovnic je komisija nfsled 6 ^ referenduma na posameznih glasovnih mestih St. gla- Kraj sov. (naselje) mesta 1 1. 2. 3. 4. 5. ,6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 2_______________________ Sola Podlehnik Jeza Jože Podlehnik Belšak Jakob Gorca Hernec Albert, Zakl Vaupotič Jože Jablovec Mlakar Rozalija, Zakl Sega Andrej, Stano šina Sola Zg. Gruškovje Bračič Janez Zg. Gruškovje Drevenšek Jože, Stanošina Trafela Franc, Sp. Gruškovje Pernem Matevž, Uižina Sola Rodni vrh Večerič Strajna_________ SKUPAJ: skupno Število glasovalcev: VF1SANI: GLASOVALO Od tega: (skupaj) ZA PROTI Ne Ni vel- glaso-jav: vaio nih 3 4 5 6 7 8 269 251 149 102 __ 18 72 71 47 24 _ 1 154 136 105 31 — 18 147 138 78 60 — 9 55 54 26 28 _ 1 107 103 59 44 _ 4 152 141 99 42 — 11 66 59 42 17 7 81 71 51 20 _ 10 119 113 46 67 — 6 86 83 39 44 _ 3 93 89 71 18 — 4 108 105 87 18 _ 3 73 69 35 34 - 4 1582 1483 934 549 _ 99 3, P^navedenem izidu glasovanja, ugotavlja komisija, da je za uvedbo krajevnega samoprispevka glasovalo naslednje število glasovalcev: St. Število Glasovalo gla- vpisanih „ZA“ uvedbo soval. glaso samoprispevka V mesta KRAJ (naselje) valcev samoprispevka odstotkih 1. Sola Podlehnik 269 149 55,3% 2. Jeza Jože Podlehnik 72 47 65,2% 3. Belšak Jakob Gorca 154 105 68,1 % 4. Hemec Albert Zakl 142 78 55,7% 5. Vaupotič Jože Jablovec 55 26 47,5 % 6. Mlakar Rozalija Zakl 107 59 55,1 % 7. SEGA Andrej Stano šina 155 99. 60,% 8. Bračič Janez Zg. Gruškovje 81 51 62,9 % 9. Drevenšek Jože Stanošina 119 46 38,6 % 10. Sola Zg. Gruškovje 66 42 63,6 % 11. 12. Trafela Franc Sp. Gruškovje Pernek Matevž Ložina 86 93 39 71 46,2 % 78,4 % 13. Sola Rodni vrh 108 87 80,5 % 14. Večerič - Strajna 73 35 47,5 % SKUPAJ: 1582 934 62,8 % 4. Po drugem odstavku 21. člena zakona o referendumu (Ur. list SRS, št. 23-1465/77) pa se pri izidu glasovanja ne štejejo tisti občani -glasovalci, ki se zaradi dela v tujini in zaradi odsluženja vojaškega roka niso mogli udeležiti glasovanja. Komisija je ugotovila, da je takih občanov na območju krajevne skupnosti Podlehnik bilo po številu 66. Glede na to ugotavlja komisija, da je bilo na referendumu 1516 upravičenih glasovalcev. Od tega je na referendumu glasovalo za uvedbo krajevnega samoprispevka 934 glasovalcev ali 61,6 %. Zaradi tega ugotavlja komisija v smislu 21. člena zakona o referendumu, (Ur. ust, SRS, št. 23-1465/77), da je referendum na območju krajevne skupnosti Podlehnik uspel. Številka: VK - 23/78 Podlehnik, dne 15. marca 1978 Predsednik VK: Slehta Božo, 1. r. Tajnik VK: Lukežič Oskar, 1. r. Clan VK: Božena Sleht^, 1. r. 1 » i Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma dvakrat mesečno, ia to v četrtek. Cena posameznega izvoda 1 dinar. Naročniki Tednika ga prejeipajo, trezplačno. Izdajatelj redakcija Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova S. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik MARICA FAJT. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska časopisno grafično podjetje ..Mariborski tisk", Tržaška 14, Maribor.