Zen§ki fwei
letnik VI.
juli 1928.	ikciiilfio 7.
VSEBINA 7. ŠTEVILKE:
OBRAZI IN DUŠE; MIHCA JANKOVIĆEVA - (Umbcrlo UrbanazUrbani
- Karlo Kocjančlć.).....................Sl^,, 193
PISMO. — Pesem, — (Dora Grudnova.).............. _ I97
JUTRO, — Pesem. — (Ema Deisingerjeva)......................\ 197
PONOSNE CESTE, - Pesem. - (Ema Deisingerjeva,)..... ' ' »198
PISMA GOSPODIČNE MARINE. - (Anka Nikolićeva.).........198
PERGAMENTI. — Konec. — (Jela Spiridonović-Savićeva - Karlo Kcciančij) . , 203 BELE ROKE BREZ ZAPESTNIC. - (Iva Breščakova.) ....	206
MADEŽI V NARODNI PESMI, - (Fran Pogačnik,)........' " ' 2II
UČITELJICE IN ENAKOPRAVNOST, - (P. Hočevorjeva,)...... . ',215
TEBI. - Pesem. — (RadivoJ Rehar.).............. " 215
PARADIŽ, - (Po Slrindbergu — F, B,) . . ........." ' ' ' 216
MAGDALENA IN MAGDALENE. - Pesem. - (Ksaver Meško.)	' 217
DECA - MUČENIH. - (P. Hočevarjcva.).............. ' 217
IZVESTJA: Po ženskem svelu. - Higijena, - Malerinstvo. — Gospodinjstvo, — Kuhinja,
- KnjfževnosI in umetnosl.....Stran 219, 220, 221, 222, 223, 224. - Ročno delo
-^- UREDNICA: P A V L A H O Č E VAR J E V A. _
„ŽENSKI SVET
ii
rzhaja vsak mesec. — Za JUGOSLAVIJO letna naročnina: Din. S4 (s krojno prilogo); poUetna: Din. 32. - NaroČila in naroCnino
jc nasloviti
na upravo „Ženskega Sveta", Ljubljana, Karlovška c. 20.
Uredništvo in glavna uprava; V Trstu, ul. Torre bianca 39/1
Poštne pošiljatve nasloviti na: „Ženski Svet", Trst (Trieste), posta centrale, CaseUa postale 384. - izdaja Konsorcij „Ženski Svet" v Trstu
Za konsorcij odgovorna Milka M art el an č e v«.
Tiska tiskarna „Edinost" v Trstu, Via & Francesco d'Assisi štev. 20
Prosimo ceni. g^aroifnice, da pialaio vsaj četrtletno naroifnino naprej!!!
ŽENSKI SVET
Obrazi m duše.
MILICA JANKOVIĆEVA.
(Iz kniige „Scrittori Jugoslavi".)
Jnfstf^^^f "l'lr	''	kakšn.
cann sta na bol, pnl,ubl,eni Izidora . znova porojene Saphone. Sekuhceva^n Milica Jankovićeua. Izidora Sekulićeva daje prednost Rečeno ,e bdo. da je prehodila celo pastorkam narave, li so poraz
So gX' 'Z'"	'^orveškirni j rd Z;
vso Golgoto moderne ženske, od mi- ledenih sibirskih stepah, iz same Z grene do histeri- —------.	'
grene do histeri-zma, od sramežljivosti do zdolgočasenega ko-prnenja, od sa-moiskanja do psihopatije.
Ta do učenosti izobražena srbska pisateljica, ki je živela kakšnih dvajset let f Italiji, na Francoskem, na Angleškem in Nemškem, bi bila sposobna, da sproži revolucijo v obrambo grde, zaničevane in zasmehovane žen-
bezni do svoje varovanke, zaradi česar ji bodo morale biti hvaležne vse, ki jih lepota zanikuje, in tudi ne prikriva nekakšnega vzvišenega obžalovanja do ognjevitih juž-njakov, ki jih o-značuje za domišljave in pomehkužene.
So pa vprašanja, ki družijo vse ženske, in lepe nimajo nič manj nego grde vedno kakšen
unn r	povod za uporna nastopanja proti
upor prot^ kr^v^cn^ naravi ali točneje	družbeni nepravičnosti in proti suro-
prott moškemu nagonu, ki daje pred-	vi sebičnosti moškega. Največja na-
nost praznotni. lahkomiselni in mu-	paka moškega je ta, da se je ogrdil
kasti toda rožnati in zapeljivi žen-	v boju za življenje in v njegovih
skosti pred najbolj razvito duhovito-	stiskah. Zato se dogaja čestokrat da
STRAN 194.	ŽENSKI SVET štev,. 6.	LETINIK VI.
stremijo pisateljice, ki so bolj romantične od moškega, kakor vse ženske, za neko sentimentalno rehabilitacijo močnega spola.
Za takšno rehabilitacijo stremi posredno tudi simpatična, zare^ srbska in južnjaška pisateljica, Milica Jankovičeva, če tudi nastopa moški v njenih spisih vedno o dragi vrsti.
Jankovičeva je obelodanila 1. 1913. zbirko novel «Izpovedi', 1. 191S roman nPred srečo', 1. 1919. «Ruskega meniha», istega leta '^Nepoznane juriake», ki jih je navdihnila velika vojna, 1. 1920. «Pričakovanje» in 1924. drugi roman, «Plavolaso».
Ugajal mi je prvi del «Plavolase gospe», ugajale so mi zelo «.Izpovedi», najbolj mi je ugajalo «Pred srečo». .
Med novelami me je zgrabila «Bolničarka», ki se tako predstavi čitatelju:
"Trideset let mi je. Trideset let življenja brez življenja. Prešla je otroška doba, prešla je doba učenja, prešla je mladost in nikoli ni prispela ljubezen, nikoli pričakovani nspeh, nikoli velika radost, ki daje pozabo, nikoli zveneči, neprisiljeni, otroški smeh. Nič zares osebno mojega: ne velika, omamljajoča radost, ne velika bolečina, ki bi bila dejansko moja. Nič drugega razen senc, odmevov in odsevov. Zakaj? Toda ne jočem in ne obdolžujem nikogar. Ne tožim, ampak premišljujem. Nisem nesrečna: čisto preprosto nisem srečna.»
Tako je vzraslo dekle brez lepote, brez ljubezni. Toda sošolke so jo imele rade, ker jim je pomagala izvršiti nalogo in vezivo, med tem ko so se same ogledovale v šipah in so si popravljale lase, predno je stopil profesor v razred.
Dekle brez ljubezni in radosti je sanjalo o drugih uspehih. Toda morala se je prepričati, da ne bo pvesegla srednje mere niti v glasbi, v slikarstvu ali literaturi. Tedaj ni obupala, temveč si je rekla nekega dne, da je v vsakem človeku dovolj nizkotnosti za spravo z usodo. V tem ali onem je tudi dovolj nesramnosti. Človek zasmehuje človeka, ki je bil nekoč. Kdor je bil pošten in je potem zašel, zasmehuje prejšnjo umnost in neizkušenost; kdor je imel velike misli in velike nade, zasmehuje po razočaranju svojo lastno otročjo nevednost in noro domišljavost. Zasmeh je morda potvor-jeno in malenkostno tolažilo za vse, kar je velikega umrlo. Vedno je izguba velika in uteha majhna, In majhen čloVek se zadovolji z majhno uteho.
Toda dekle Jankovičeve se je pomirilo z usodo, ker je odkrilo v sami sebi svoj resnični dar, dar, da se povrneš med ljudi, da živiš od njihovega življenja, da ljubiš njihove radosti in njihove bolesti ter opravičuješ njihove napake. Tako je postala duhovna strežnica vseh, ki so prihajali, da ji zaupajo kakšno bol, da jo zaprosijo kakšne tolažbe.
Jankovičeva, ki je tako simpatična po svoji naravnosti in neprisilje-nosti, poseduje tudi dar svoje bolničarke. Jankovičeva ve živeti z bolestmi
LETNIK VI.	ŽENSKI SVET žtev. (3.	STRAN 195.
in radostmi svojih junakinj in umevati njih napake. Na poti, ki jo hodijo njena dekleta in njene žene, so rožni grmi bogatejši na rožah nego na trnih in nebo ima več soinca in več zvezd nego oblakov in teme.
Umetnost Jankovičeve, mehka kakor deviški spev ljubezni, dehteča kakor vonj pomladi v samoti, zna sočustvovati s slabotami človeških bitij, ki jih bodri, da bi prenašala neprijetnosti življenja, in jih prepričuje, da je usoda nazadnje manj zlobna in življenje manj črno, nego se dozdeva.
Junakinje Jankovičeve pa znajo biti tudi odločne in ena med njimi, žrtev ljubosumnosti svojega moža, piše prijateljici: «Pravijo, da so tudi tako ljubosumne ženske in da zadene lahko najmočnejšega moža to peklo. Pa čemu trpijo? Čemu se ne odrešijo? Samo norci prenašajo takšno peklo iz strahu pred škandali in govoricami. Če je ljubosumnost blaznost, je družba dolžna, da nas odreši skupnega življenja z norcem.»
In Danica zbeži od moža in se povrne k starišem, potem ko je cela leta prenašala njegovo togotno ljubosumnost.
Neka druga junakinja u eni izmed lepih novel Jankovičeve, pojoč o sreči, se je pripravljala na svatovanje življenja. Ko je prišlo razočaranje in prelom ljubezni, je dekle zasovražilo samo sebe in vse ljudi in je poskusila samomor, kakor delajo \neumnice med šestnajstim in osemnajstim letom. Toda iz krvi, ki ji cvete na ustnicah močneje nego bolečina in uničenje, vpije želja po življertju. Ona, ki je hotela smrt, ozdravi in ko posluša žvrgolenje slavca, ki se ji zdi kakor strastne besede, in ko prisluškuje šepetanju cvetov, soinca in vesoljnosti, razume, da prepevajo vsa bitja močnejšo in večjo pesem: pesem življenja.
V drugi noveli, ki se imenuje «Nikoli», se neko lepo, bogato in samostojno dekle prostovoljno vda ljubljenemu možu, če prav je oženjen in oče dveh otrok. Ko umira in jo okolu stoječi nagovarjajo, naj se izpov2 svojih krivd in spravi z Bogom, odgovori: «V vsem svojem življenju sem zagrešila en sam greh in mislim, da mi ga je Bog odpustil, če prav se nisem rikcli kesala.i)
Ni to zagovarjanje greha, ampak umevanje človeške slabosti. Osebe, ki nastopajo v stvareh Jankovičeve, skoraj ne opazijo, da delajo zlo, in iiste, ki se jim približajo, jih obsojajo z obzirno ljubeznijo, če jih že obsojajo.
Narminost utelešena Iprizanesljivost je mož plavolase gospe, ki je postala O kopalni seziji ljubica nekega slikarja, brata njene prijateljice. Gospa Zora se vrne domov, da se loči od moža in pohiti za ljubimcem, ki je odšel v Pariz. Toda brezbrižnost slikarja, ki je smatral dogodek v kopališču za končan, prepreči gospejine načrte. In ona v mrzlični ljubezni težko zboli, zdi se, da je blizu blaznosti. Mož, starejši človek, resen in učen, samo da bi rešil ženo, privoli v to, da bo pisal slikarju; in ga povabi,naj pride in prinese tolažbe in zdravje ubogi Zori.
STRAN 196. 	ŽE'NSKI SVET Stev. 6.	LETNIK VI.
Slikar ne pride in čas zaceli kakor vselej rane ali naredi vsaj to, da-se nehajo napadi histerije.
-iPlauolasa gospa» ni najboljše delo Jankovičeve in treba je tudi nen^j potrpljenja, če hočeš slediti dolgi bolezni in počasnemu ozdravljenju žene pa potrpežljivi in vdani vztrajnosti moža — kakor da se je s slikarjeva-ljubeznijo končalo tudi naše zanimanje za zapuščeno ženo.
Toda prvi del romana, ki bi tvoril lahko lepo novelo zase in bi končal s slikarjevim odhodom ob konca kopalne sezone, nam daje, da moremo odpustiti Jankovičevi moške polkarikature izdajalskega slikarja in izdanega moža ter preveč naivni lik Olge, ki obsodi in zasovraži lastnega brata, ko zavrne njeno prijateljico, ki se ne zadovolji s tem, da je bila ljubica ljubljenega moškega, temveč bi hotela iz ljubimca napraviti drugega moža.
Stara zgodba o mladi ženi, ki ni izkusila ljubezni, postane v povesti Jankovičeve zapeljiva, živahna in spremenljiva kakor morje, na čigar bregu se spleta idila; pisateljica prikazuje najbolj nežne odtenke čustev, ki jih je izkušala mlada Zora, predno je izpila vso slast krivde.
Najboljše delo Jankovičeve je roman «Pred srečo». Navzlic dnevniški Miki te prime že od prvih strani. Jela nima več nego sedemnajst let, ko ji pride po usodnem naključju «Kreutzerjeva sonata» v roke in jo, hipoma vzbudi v življenje.
Nesvestne mladostne sanje se razpršijo, v dekletu se prebudi ženska pred dozorelostjo, svet se ji zdi ogaben in Jela se spre s svojimi lastnimi stariši, s setrami in z vsemi, ki jo obdajajo.
Pozneje sreča na beograjskem vseučilišču Nikolo, bivšega soseda in prijatelja iz otroških let. Nikola je zaročen z Nato, toda Jelinemu očesu ne ubeži ljubezen, ki jo goji mladenič do nje same. Tudi Jela ljubi in bi zadostovala ena sama beseda, da bi opogumila Nikolo. Toda Jela ne izreče nikoli tiste besede, ki jo je žgala v srcu, ker spomini Tolstega, ki so ji. nekoč zastrupili kri, ji zapirajo usta.
Ljubezenski sanji sledi borba; Jela ne obupa in se odloči, da se ne bo več vdajala sanjarjenju. Dvigne se v močni volji, da bi zagrabila svojo ljubezen in je ne izpustila več. Mlad vdovec, zdravnik na deželi, z majhnim dekletcem, jo zasnubi. Jela ne odkloni. Brez velikega navdušenja se poroči in pričenja polagoma razumevati, da je življenje dolžnost, a največja in najlepša dolžnost ženske je ta, da ljubi.
V romanu «Pred srečo» je vsa Jankovičeva. Je ženska, ki piše kot ženska o neki ženski. Odkritosrčna govorica čustev ni nikjer skvarjena z vsiljivo učenostjo in zadušena s pametovanjem. To je popoltia analiza vsega tistega duševnega stanja in telesnih vznemirjenj, ki prepaja mladenko v dobi, ko dozoreva v žensko. Druga prednost tega romana je ta, da slika srbsko dekle v kritični dobi nekega zgodovinskega preobrata, ko se t^
LETNIK VI._ŽENSKI SVET štev. f.	STRAN
patriarhalno življenje vmešava z vso brzino novodobno življenje in se mesta .približujejo večjim ali manjšim vasem, ki so dotlej prevladovala deželo.
Milica Jankovičeva, ki je ustavila roko devojki, ko je hotela izvršiti samomor zavoljo srčnih bolesti, ki je odpustila ženski, katera je samo en krat okusila slast strasti; ki je povedla preko ceste kazni zakonolomno ženo: je znala povesti mladenko iz sveta sanj v svet resničnosti in ji poka-^ati v dolžnosti do družine cesto do sreče.
Za lepo žensko in -za grdo, za srečno in nesrečno, za deviško in izdano je našla Milica Jankovičeva dobrotno besedo, a vsaka njena beseda je bila navdahnjena od močnejše in večje pesmi, ki jo pojejo vsa bitja: pesmi življenja.
(Umberlo Urbanaz - Urbani, prevel Karlo Koc'ančič.)
Milica Jankovičeva je profesorica v Beogradu. Radi rahlega zdravja .živi sedaj večinoma v inozemstvu. Njerio književno delovanje sega še v predvojno dobo, saj je bila Jankovičeva že takrat v krogu onih idealnih srbskih žen, ki so se z vso vnemo in z res lepim uspehom posvetile književnosti in so bile med prvimi predstavniki srbskega leposlovja. — (Prip. ur.)
Pismo. (Tretje iz cikla „Pisma". - Dora Gruden.)
Ti pišem, ker je žalost v srcu mojem. Na zemljo mrak jesenski tiho lega,
je misel mračna, išče pota, bega _
že dart prelil se je v večer pokojen.
In pišem ti, da srcu lažje bo; ko bile moglo na ta beli list izliti drhtljaje vse, kako ne jenja zate biti: beseda revna je —in srcu je hudo.
Ti pišem, ker je jesen in sveti mir in v hladu mraka zadnji list umira: ni bilo te — a v duši še trepeče tiha vera, da prišel boš in me objel še ta večer...
Jutro.
(Ema Deisingerjeva.)
Jutro sveže, jutro svetlo	Kot kraljica polna zore
raste iz noči,	stopam v novi dan, v< trdnem cilju, misli sveži lahno in ljubeče
duša mi drhti.	me ovija svetli san.
STRAN 198. _ŽE'NSKI SVET Stev. 6._LETNIK VI.
Ponosne ceste. (Ema Deisingerjeva.)
Ponosne ceste išče moj korak, o strme ceste, vsekane v kamen, ki vdolbla jih v najvišjem je pogonu jeklena moč duha,
ki vsekal jih človekov je teptani «jazv>, da vkleše v kamen svoj ukaz, •ki ga razbere novi čas.
Pisma gospodične Marine. (Anka Nikoličeva.)
L
Na PrisUvi, 5. septembra.
Draga moja mama i Evo me na cilju.
Tu sem zdaj sredi gozda in. nič zalega se mi ni pripetilo. Solze, ki sma-jih tako krepko točili ob slovesu, so se posušile, in, je-li, mama moja mila^ tudi Ti ne jočeš več za sVojo najstarejšo hčerko, ki so jo poslali v črni, daljni gozd. In če se še nisi potolažila, draga mamica, brž obriši zadnjo solzo, kajti meni je dobro.
Da, dobro mi je, mirno, udobno in svobodno.
Glej, pod širokim oknom vidim kos zelene trate, krog trate temne: smreke in sredi trate rožni grm. Rdeči cvetovi se že osipljejo in pod medlo-sinjim nebom ne vidim več nobenih lastavic, V izbrušenem kozarcu pred' menoj, v tvoji lepi, stari vazi stoji podlesek. Skozi prosojne liste lije jesensko solnce in jih spreminja v ametiste. Če prožim levo roko, dosežem zlata jabolka v krisitalni skledi, z desnico lahko posežem na polico z očetovimi knjigami, V pletenem stolu se naslanjam na Metkine blazine. Ob oknu se ziblje bel batist, ki si ga Ti...,
Ni čudno, da je med zobmi mrmral nevšečne dobrodošlice Martin, ko. je naklada! kovčke in košare, ki so se pripeljale z «gospodično». Toliko-je bilo ropotije, da sem svojo moderno dvaindvajsetletno silhueto še zožila v skrajnem kotu zibajoče se kočije, ki me je vozila na Pristavo. Ko smo odskakovali od rahlo položenih brun preko potoka pred pilarno, mi je^ skoro odpovedala pokorščino škatlja s klobuki. Ah, mamica, čemu klobuki? —
Ti ne veš, kako je to lepo; jesenski gozd in solnčna steza, krvavi jere-
bikovi sadovi v modrem mraku------
S svojim prihodom nisem vznemirila nikogar. Nekdo je bil v veži, ki mi je pokazal pot v pisarno. Toliko, da sem si potegnila malo obleko v red, in že sem stala pred nekom, ki je tu očividno poveljeval, Bil je gospod
LETNIK VI.	ŽENSKI SVET žtev. (3.	STRAN 199.
upravnik. Star, suhljat, skromno oblečen. Sprejel je moje listine, odkazal mi je mizo ter določil, da nastopim službo naslednje jutro. Vse drugo je bilo, kakor veš, domenjeno pismenim potom,.
Sluga me je odvedel v mojo sobo. Sedaj jo že nekoliko poznaš. Ko sem vstopila, je bila, sicer svetla in snažna, vendar v svoji najpriprostejši opremi tiladna, skoro sovražna, da me je zazeblo krog srca.
A ko so bili kovčki in zaboji prazni, ko so vabile k odpočitku mehke blazine, odete v snežno platno, ko je bila preko češnjevega posteljnjaka postlana rožnošarena odejica, ko si je mrzla luč kovinskih žarnic iskala poti skozi božajoči lesk rumene svile, se je ta hladna soba izpremenila v majhen paradiž. V moj mirni, tihi, topli paradiž,
A tihi raj je bilo treba kmalu zapustiti. Na srečo je bil povod prijeten, kajti klic je vabil na večerjo.
Naša obednica je nekakšna kantina, kjer obeduje vse uradništvo obširnega podjetja — preko osemnajst oseb, starih in mladih, ^rdih in lepih, elegantnih in priprostih. Dosedaj sem med njimi jaz edina dama, ki je ni splašila samota te oddaljene, gigantske šume.
Ne, edina dama nisem. Ves gospodinjski mehanizem. vodi poštama gospa, lastnikova oddaljena sorodnica. A nje človek skoroda ne vidi, Neopaženo in tiho naravnava niti izza kuhinjskih kulis, da tečejo gladko kolesa .gospodarstva.
Opoldansko pavzo naslednjega dne sem seveda porabila, da se ji javim.
Ah, majka zlata moja, to nisi Ti —
Če bi bila radovedna, bi vprašala, zakaj v teh očeh ni ljubezni, ne dobrohotnosti, ne interesa. Ta .gospa je mirna, stroga, hladna, ali pa do smrti žalostna. Veš, mamica, tiste vrste žalost, ko je srce umrlo, ne da je solza orosila lica.
Ne. nikar. Res, ni mi do romanov in vidiš, moja domišljija je že ubogljivo pobesila krila in Tvoj otrok, predraga majka, že zopet trdno stopa po realnih tleh,
V par dneh, kar bivam tu, sem prišla tedaj do teh zaključkov. Od bogate plače, s katero nagraja naš gospodar samotarsko življenje v svojih šumah, mi preostaja obilna polovica, četudi izdatno datiram proračun za obleke, knjige in za ^ poštne znamke. Življenje v kantini je ceneno, hrana dobra in tudi za drugo je udobno poskrbljeno. Imamo lično kopališče, majhno knjižnico, luči in toplote v izobilju, ker ima podjetje lastne akumulatorje. Sploh je vse premišljeno, velikopotezno a nikakor potratno urejeno.
Pisarne so svetle in delo, kakor veš, me zanima in veseli. Zelo, zelo sem zadovoljna.
Presrečna bom, ko dobim od doma poročilo, da ste zadovoljni in zdravi tudi Vi vsi, moji dragi, in predvsem, zlata moja mama. Ti.
Tvoja in Vas vseh	Marina.
STRAN 300.	ŽENSK SVET štev. 7.	LETMK VI.
IL
Na Pristavi, 15. novembra.
Najdražja Ljubica! Danes je nedelja. Med smrekami so razpeti sivi pajčolani novemberske me^le. Nebo rosi in mrzla vlaga prodira sovražno skozi okna, vrjita, zid. — Kaj delaš Ti, kaj delate vi vsi v prestoHci?
Zdaj-le, kaj ne, stojiš ob oknu in premišljuješ, ali bo res treba skriti nedeljski čeveljček v grdo, črno gumo, ko se po pločnikih razliva tisto rjavosivo, mastno, ljubljansko blato, ki liči na slabo čokolado. Zlovoljno tiščiš nosek ob oroselo steklo okna. Pod seboj na cesti gledaš promenado neveselih dežnikov. Izza ogla prizvončklja tramvaj, nabito poln, seveda, V kavarni vis-a-vis gore vse ,luči, čeprav je poldan, V oškropljenem, elegantnem avtu, ki brzi mimo, zažarita za bežen hip dva rdeča nageljna, — Oblečeš dežni plašč in hitiš na mokroino ulico. Zahoče se Ti družbe, smeha, nedeljskega veselja. Popoldan — ugiblješ, ali pojdeš v kino, v ka- ' varno, na prijateljski sestanek k Elzi? Pri modri haljini bi bilo treba izmenjati bele riše ob zapestju. Na glavico povezneš kajpada klobuček iz lanenocvetnega baržuiia, ki Ti stoji tako pikantno, — Nedelja, blažena nedelja nas vseh, ki delamo. In jaz? Tovarišica zlata, jaz —
Ne vem, ali naj Ti izdam skrivnost, sladko svojo skrivnost novemberske nedelje v deževnem gozdu.
Sama sem. V beli peči se svetlikajo veseli zublji. Goreče bukovje diši toplo in poleg mene na lični mizici, lepo pokriti z izvezenim snežnim pr-tičem, dehti v skodeli ruski čaj. Sedaj, vidiš, ugriznem s slastjo v zlatorumen kolaček, ki ima v izdolbini rdečo marmelado. Kako diši —^ maline. In sladki vonj prozorne konfitire mi pričara sliko gozda v poletju, solnčno jaso z modrimi cvetovi, roje metuljev in delavnih čebel, ki štmie nad zapletenim robidovjem, kos vedrega neba z zlatimi refleksi —-----
Nekdo potrka, «Ne, Barbka, nič. Samo še malo naložite, prosim, in na večer mi prinesite gorko mleko, med in maslo,»
In, Ljubica, sedaj zč^ah na vrata in sunek nazaj pod rožnato odejo, kajti Tvoja Marina —i leži v postelji.
Strašno, kaj ne? Vsi filistri svetovne oble kremžijo obrvi. Zdrav človek, mlado dekle in vso božjo nedeljo ti tu leži leno v postelji!
A jaz se filistrom smejem, ujamem knjigo, ki mi drči z odeje, zrem zadovoljno v daljni, mokri gozd, sanje snujem, nate mislim, mila moja, in sem srečna.
Da, o Božiču pridem vsekakor domov. Morda se veseliš, ker škodoželjno misliš, porednica, da merim okrog bokov že par centimetrov več kot Ti. Kar nič se ne veseli. Kdo Ti je porok, da že prihodnjo nedeljo ne
LETNIK VI._ŽENSKI SVET štev. 6.	■ STRAN 201.
pohitim na smučkah v zasneženi gozd, da se ne popnem prav na Višavo, da gledam proti severu, kjer, daleč preko sedmero gor in šest dolin stoji nekje Ljubljan'ca, kjer Ti prebivaš, ki Te tisočkrat pozdravlja
zvesta Ti	Marina.
III.
Na Pristavi, 3. decembra.
Ljuba sestrica!
Prosim Te, daruj mi med latinsko preparacijo in večerno telovadbo kratko uro.
Čemu?
To ti je dolga storija.
Z miško se začenja, ki mi je kratila nočno spanje. Mislila sem namreč, da je miška, ki škrta, gloje, praska in premetava vsako noč kozolce nad menoj v podstrešju. Končno se Barbka, naša deklica za vse, usmili moje bede in nastavi mišnice.
Danes pa, zarana — spala sem sijajno — ej, veselja! Lično sem morala na Barbino povelje na podstrešje, da pregledam nočni plen. Tri mogočne zverine iz podganjega rodu so se izprehajale kakor ujeti tigri po železnih kletkah, krog in vedno naokrog slanine, ki jih je zvabila v past.
Grdobe! Kaj pak, če so taki velikani kolovratili nad mojo glavo, kako naj bi spala! Ko sem se razgledala po podganjem nočnem zabavišču na Pristavi, pa sem odkrila marsikaj, kar me je hitro bolj zanimalo kakor ujeti grešniki.
V	prahu in pajčevinah je med praznimi zaboji stalo najrazličnejše pozabljeno pohištvo. Raztrgan slamnat stol, miza na treh nogah, prazen okvir, knjižnica brez vrat, star klečalnik, ki so mu obledeli gobelin razglo-dale miši...
V	kotu, od surovih desk napol odkrita, stoji pisalna miza neke stare tete. Dobrodušna Barbka mi pomaga in izmed šare se izlušči moj «zaklad».
Prav za prav ni miza, ampak omarica na visokih, rahlo zaokroženih nožicah. Skoro nič ni polomljena, le ključavnica ne funkcijonira. Kajti ko smo odstranile zapreke, je sprednja deska, ki tvori zaklopna vratica, svobodno lopnila nizdol. Medpotoma pa se je ujela v skritih peresih, tako ustvarila udobno mizico ter mi odkrila notranjščino omarice. Ob zadnji steni so razvrščeni skrivnostni predali in predalčki s ključki, z drobčkanimi gxmibi. Ko za poskus pritisnem na ploščico iz slonove kosti, glej, se razmakne dno in odpre se skrita odprtina, obložena z obledelim, sinjemodrim žametom. Vsa druga predalca so bila prazna, le v tajni skrinjici je ležal ključ in suha veja rožmarina.
Brž poskusim ključ — odklepa, zaklepa, pomisli, mojo mizico odklepa in zaklepa, A rožmarina se ne dotaknem. Ne bojim se le, da se mi med
STRAN 202.	ZE'NSKI SVET štev. 7.	LETNIK VI.
prsti ne zdrobi spomin nekdanjih lepih ali tožnih dni — ne, jaz želim, da naj ostane v svoji tihi rakvici iz modrega baržuna, kamor so ga položili prsti, ki menda davno že trohne, —>
Na srečo je bil prav ta dan naš gospodar osebno na Pristavi. Nasmehnil se je moji prošnji, da bi smela preseliti omarico v mojo sobo. Pazljivo pa je vendarle poslušal moje poročilo in končno je blagovolil lično zlesti na podstrešje, da pregleda pozabljene skrivnosti svojega posestva.
Menda mti poti ni bilo žal.
Že popoldan so delavci snažili in odnesli to in ono v pritličje.
«Mojo» omarico sem dobila jaz. Poliran les je orehovina, a vsa zamazana in zakrita od plasti zlepljenega prahu. Notranjščina je iz svetle češnje, le drobni gumbi ob predalčkih so črni. Zaklopno ploščo, ki služi za pisanje, pokriva raztrgan kos gobelinsko-modrega «ukna.
Košček tega sukna prilagam pismu, saj je prav ono povod temu dolgemu pisanju. Prosim Te, Metka, poišči mi v Ljubljani kos primernega blaga prav iste modre barve, ki se tako harmonično prilega rumeni češnje-vini. Mera, kakor je zabeležena na lističu. Tudi denar prilagam. Daj, Metka, kar obleci se in teci v mesto. Vidiš, meni se mudi. Med tem osnažim in spoliram svojo mizico. Če boš točna, Metka, dobim Tvojo pošiljko v soboto, in v nedeljo bom že sanjarila ob svojem urejenem sekretarju o davno prošlih dneh,
O dneh, ko se je nad Pristavo vrh gozdnate gore šopiril močno utrjen grad, ko so svetli vitezi lovili po temni hosti in hodili po ljubezen k dekletom iz vasi. Na gradu so šivale grofice čipke za cerkvena oblačila in mrle v hrepenenju ob popevkah potujočih trubadurjev. Pozneje, ko so Turki opustošili deželo, se je gospođa iz porušenih gradov preselila v doline, in pristave so se izpremenile v gradiče. Po goricah, sredi trt in šume, so se belili domovi dobro situirane gospode. Po skrbno razvrščenih vrtnih gredah so cvele malve in Verbene, centilolije so trosile svoje rožno, cvetno listje, ob zidov ju se je razpenjal marelični špalir. Beli prsti so drobili na spinetih Mozartove melodije.
A sladki menueti so utonili v bojni muziki francoske marseljeze. Prav do pragov dolenjskih tihih domačij je vrglai velika revolucija svoje valove. A ko so izvalovali zadnji rahli vali in so zapuščali vojaki z modro-belo-rdečimi kokardami ilirsko zemljo, sta tudi polagoma zamirala na lepih, belih licih grajskih gospodičen nasmeh in solza, ki jih je morda povzročil napoleonski drzno-ijubcznivi oficir.
In v mislih gledam leta sanjave romantike. Gospe v dolgih, zvitih kodrih in širokih krilih sede v vrtnih lopah iz jasmina in poslusa^Byronove verze in morda sonete dr, Franceta Prešerna, ki jim jih čitajo dolenjski Wertherji iz drobnih knjig z zlato obrezo. Ob sentimentalnih stihih se za
letnik vi.
ŽENSKI SVET žtev. (3.
stran 203.
hipec dvigne mil pogled vlažnih oči od krpice muslina, kamor vezejo skrbne ročice z najdrobnejšimi ubodi v venček iz spominčic lepo besedo «Souvenir».
In ena izmed tistih ali onih rok je položila v skriti hramek iz bledosi-njega baržuna takrat zeleni rožmarin.
Ljubezen, fantje, svet, življenje —>
Kako ste vedno isti, a Vendar vsikdar drugi,
Metka, povej, saj menda nisem sentimentalna?
Ne, nisem, A iz starih skrinj v starih gradovih veje poseben vonj. Zato !>rž, pošlji brž blago iz mestne svetle trgovine in bodi za ljubeznivost tisoč-4irat zahval j ena.
Ne, Metka, čakaj! Zdi se mi, da mreš za opero. In pravkar pojo «Lujizo», je-li? Ali hočeš —i vidiš tako sera zadovoljna in vesela, in hočem, da bi bil ves svet vesel z menoj, — hočeš li, da si od preostanka priložene svote iupiš biljet za opero? Lep sedež, v parterju, veš.
Tisoč poljubov	Marina,
(Dalje prih.)
Tretji cvet, M si ga prejel z vrta, ■najlepši med vsemi, je smrt...
Pergamenti.
JeU Spividonović-Savićeva. — Karlo KocjanliC.
Kadar dremlje bistvo in luči nedostaje v notranjosti, ne moreš se odtrgati
ia svetla Velika sobota trudnih človeških duš...
Kaj je življenje? Kaj je smrt? To človek komaj sluti.
Toda moja vera ve: da je smrt le veža, ki vodi na sijajno cesto, po kateri stopa Um Gospodov...
Smrt je prerojen je v večnost in okrilje mistične matere...
S smrtjo se razpoči lupina in luč prepoji bistvo...
in večnost ničesar ti ne more dati... Tako se v smrti prerodiš...
Verujem, da sem bil na svetu
že za časa svetega Avguština, tako se mi znana zdita Tagast in Kartagina...
In mislim, da sem poznal Maniheja, Favstinouega očeta...
Dolgo pred krščanstvom se mi zdi, da sem ljubil duha helenskega, onega pred Sokratom...
O, kako sem ljubil telesno lepoto, gladiatorske igre in kri in ženske...
stran 204.
ŽENSKI SVET štev,. 6.
LETINIK VI.
Tedaj ni bilo rešitve zame...
A po osmih vekih
spet sem se sedaj porodil...
Toda zdaj,
zdaj živim
kakor srebrni galeb
v večnem, nemirnem poletu
in vem, da v tem prostoru,
času
in svetu
zame
ni domovine... Jaz sem daljna ptica z nekega drugega kraja, s hrepenečim, neznanim poletom in iz nekega novega, večnega svetovja...
A smrt je razpeta perut mojega hlepečega poleta in za njo je moj cilj...
Smrt je naš skrivnostni pričakovani
[gost
z mrko ptico na čelu, z mrko ptico vseh slut en j, s široko, žametno perutjo, široko perutjo vseh hrepenenj, ki povede nas drhteče v svoje daljne kraje, kjer je vse jasno kakor zvezde in vse čisto kakor plamen in vse svetlo kakor solnca, kjer se razširja večna luč. Tam se pomiri — končno — duša naša...
Kdaj mi dospe ta velika, žarka ,'iobota,
ta daljni, bleščeči vrt
vseh utrujenih človeških duš?...
Blaženi, ki v miru
in brez bojazni čakajo smrti.»
Glej, že vzhod z vročimi plameni žari, a mi dva stojiva še vedno pod cipreso...
A ko je brat Sergij končal z besedami, sem spoznal, da sem dolina pod goro in samo tanka veja z velikega drevesa,
ki jo veter giba,
veter od vseh strani;
spoznal sem, da sem jadro 6e/os-
sredi oceana,
v osrčju ciklonov...
In ponižen sem se vrnil v celico svojo.
In tedaj v samoti golih zidov sem šele občutil vso Tvojo milost; in opojnost mi je napolnila dušo..
Hotel bi, da z zlatimi zastavami, ponesem v svet veliko slavo Tvojo, o Gospod...
Z zlatimi zastavami, z zvenečimi trombami in glasnimi zvonovi, z žarečimi plamenicami, ker si ob urah obupov pokazal vso milost Svojo-moji duši...
Jaz bednik iščem črt, jaz bednik iščem barv, a Ti si brez meja in slike Tvojega obrazca ne moremo objeti...
LETNIK VI.
ŽENSKI SVET žtev. (3.
stran 205.
Milost Ti je podobna morju in kakor neutrudni polet ptic, večni dan •in večna zora...
Nosil bi zlate zastave, širil rdeče peruti, razpel purpurna jadra vseh kapljic svoje krvi, da oznanim eno samo:
Da si Ti v vseh stvareh, Gospod, Ti poslednji in prvi...
Sedem dni sem Te molil, o Gospod, sedem dni in sedem noči,
sedem dni nisem okusil ničesar
in sedem dni spregovoril besede,
■da bi moje duhovne oči
videle jasno,
kaj hočeš od mene;
<da padejo vse koprene temne...
In v osmo noč začul sem tihi glas:
«Sedaj je treba,
da misel tvoja
pade na tla kakor zrel sad;
zdaj si dovršil
samovanje svoje,
a o svetu te čakajo dela...»
Tedaj, Gospod, moram oditi iz tega tihega miru in ostaviti celico svojo v dragem samostanu,
da med ljudmi se zopet otrdim kakor jeklo na vročem plamenu?.
O, kako sem ljubil osamelost, ki sem v nji iskal Tebe in sebe pripravljal, o Gospod...
Moram ostaviti
brata Sergija,
ki pod Tvojo milostjo stoji
in v noči zvezde šteje;
in brata Romana,
ki sem ga ljubil z vso svojo dušo,
ker se pokori za vsak trenutek miru
z vso svojo težko krvjo?...
Moram se posloviti, o Gospod,
od bratov,
Tvoje dece?...	' ^
V tej svoji ozki celici, kjer sem bil s Teboj samoten, pričel sem zidati v duši Tebi hram;
Ti vidiš mojo ljubezen veliko in sposobnost majhno, a hočem, da Ti zgradim nekega svetlega dne vidno,
mramorno katedralo, o Gospod...
Hočem, da Ti zgradim viden stan za Tebe in Tvojega velikega Sina sedmerih plamov...
A zdaj, prej nego pojdem med srbski narod svoj, završujem začeto delo in se podpisujem hlapt>c Tvoj
Rastko,
najmlajši sin Neman je (v samostanu nazvan iSavaJ.
Oče, za Tvojo slavo!
STRA.N 206.
ŽENSKI SVET štev. 7.
LETNK VI.
Gospod,
še zdaj mi gori čelo; zjutraj sem dovršil začeto delo; še mi dogoreva luč, a nekdo že poje na vrtu...
To je brat Barnaba; v slavo sinjega neba se mu glas u jutranji zrak preliva in kakor srebrni zvon zveni...
O Gospod,
kaj se dogaja z mano? Telo mi gori in lice, a tresejo se srebrne strune, nove strune v meni, kakor da je vse svetloba, kakor da ni temote-, ob Barnabe srebrni pesmi
kakor da kapljajo blesteče kaplje iz nekega večnega vodnjaka: in moje besede postajajo pesmi in moje noči postajajo pesmi in moje muke postajajo pesmi, srebrne, blesteče pesmi, a v dušo mi prehaja Radost...
v tem ko čujem brata Barnabo na vrtu:
«Veliko čakanje, veliko upanje, skrivno spoznanje pravi mi v noči:
«Sin moj, jaz pridem...y>
Vdani
Stratonik
Bele roke brez zapestnic, (wa Breščakovao
V lasta ni niti opazila, kako so se že mrenam podobne sence priplazile po nizkem zidovju v njeno sobo. Temne njene oči so še strmele-na belo razgaljeno pismo, ki se je svetilo v temi, gledale so le na> tiste svoje snežnobele roke, na kojih sta se v temi bleščali dve ozki zapestnici, tako tanki, podobni sami zlati tkanini strjeni kakor steklo.
Črne sence niso še hotele zamrežiti v svoj plašč tistega belega pisma; besede, težke besede, zapisane od tresoče se očetove roke, kakor zarezanr,^ v papir, so se le polagoma začele pretvarjati v črne lise; izginile so tudi te in na belem papirju pred strmečimi Vlastinimi očmi se je v razločnih oblikah zarisal malo bledi, suhi očetov obraz.
Nekoliko trudne njegove oči so gledale tisti dve ozki, zlati, kakor steklo-strjeni zapestnici. «Tako je, Vlasta, da me je sram prositi tebe, ti naš
otrok! Vem, da je to dosti zate. Vem, morda nimaš--. — «in ustnice so
se skoro gibale in so ponavljale tiste črne besede, in medle, nekoliko trudne oči so še gledala na dve ozki zapestnici, na nekdanji njegov mali dar svojemu otroku. Vlasti.
Snežnobela Vlastina roka je zakrila list. Da bi se upihnil tisti v srce skeleči jo pogled, da bi se izbrisal tisti trudni bledi očetov obraz, je Vlasta, otrok, zašepetala: «Jutri jih prodam.»
LETNIK VI.	ŽENSKI SVET štev. 6.	■ STRAN 207.
Kakor da bi se šele tedaj zavedla samote, tišine, je posegla po luči in gosta svetloba je oblila zidovje. Šop luči je padel tudi na ozki zapestnici in še bolj sta se zasvetili, kakor da bi na njih dnu tlelo-, kakor da bi gorelo. — Tedaj pa, ob tisti goreči svetlobi, so na Vlastino razdvojeno dušo padle besede, prav takšne, kot jih je on. Rado, skoro slednji večer govoril; skcro slednji večer, kadar je poljubljal na belih njenih rokah tisti ozki, zlati, kakor steklo strjeni zapestnici. «To so rožnate, krasne roke, ki govorijo, povedo nekaj: a brez teh tankih zapestnic bi bile mrtve. Take, v to zlato objete,
imajo življenje, drugače---»
Zamrle so spet besede njega, ki ga je srečala med tujci, njeiga, ki mu je morda darovala kos še polotroške nedolžne svoje duše. Saj ji je samo on včasih govoril z maloi drugačnim glasom kot drugi tuji ljudje; in tisti drugačni glas, tistih par sladkih besed, ki so se nji zidele lepe, iz odkritosrčne duše porojene, so ji zadostovale.
Listala je v srcu bližnjih, videla je vse čisto in nedolžno: tisti, s slabimi, grdimi strastmi napoilnjeni listi so ji ostali prikriti, neznani.
Tako se je zgodilo, da je Vlasta tisti večer, ob bledi luči, ki se je usi-pala v zapestnice in tlela na njih duši, videla njegove poljube užgane v strjeno zlato, in ša vedno šepetajoči njen glas mu je obljubil; «Samo zastavim jih,»
Belo, razgaljeno pismo, s težkimi, vrezanimi besedami, je še ležalo na
mizi.
Tistega jutra je Vlasta po krivenčastih ulicah došla do pisarne. Vstopila je težkoi, kakor da so ji odvzeli kos duše. Rado, on, človek, ki ga je morda ljubila, ji je pred tujimi obrazi dostojno odzdravil. Samo' nekatere listine je položil na njeno mizo, samo par besed je izgovoril, in sicer z glasim, katerega imajo ljudje, ki so vajeni ukazovati, Vlasta je poznala to njegovo vedenje naprani njej v prisotnosti tujih ljudi; zdelo se ji je vedno čisto naravno: tako' in nič drugače ne more biti. Pred tujci sta si on in ona tujca.
Še manj je pazila na te malenkostne stvari tistega jutra. Veniotmer ji je prihajal pred oči in jo mučil oni prizor, ki ga je doživela na zastavljalnici, Starikav mož je držal v umazanih rokah njeni svetli zapestnici. Prej bi se bilo zdelo, da jih oskrunijo, če se jih le dotaknejo tuji prsti. Sedaj pa jih je sama ponudila, stresla v tuje, umazane roke, da jih ocenijo!
Hotela jih je spet stisniti med svoje rožnate prste, clditi, a tisto belo pismo, na kojem je oče skoro zarezal črne besede, majhno prošnjo, je še vedno ležalo razgaljeno', celo pred temnimi njenimi očmi.
Pustila je, da so skrili med stotero drugih stvari tudi njeni ozki, zlati, tkanini podobni zapestnici, Starikav mož ji je z lokavim nasmehom ponudil oguljen, temnozelen listič, na katerem so se križale številke; petdeset,--
STRAN 208. 	ŽE'NSKI SVET Stev. 6._LETNIK VI.
Zaman je skušala potlačiti globoko v dušo tisti prizor. Če je le pogledala na krasni, goli roki, je zopet vse priplavalo na gladino, in zdelo se ji je ostudno.
Bil je že mrak, ko je hotela iti zopet po starih krivenčastih ulicah domov v temo, Z malo težkim glasom je pozdravila Radota; temne oči so se iziognile njegovemu pogledu. Hotela se je skriti, bežati, kakor da so ji oropali tisti kos duše in ni več njen ne njegov, A ko se je že skoro izgubila med visokim zidovjem: dolgih ulic, je on, Rado, kakor bi se izluščil iz teme, stal pred njo. Naslonila se je ob zid in pogledala v njegov od hoje razgreti obraz.
«Vlasta, moj otrok, tvoje pohvale sem vreden; sledim ti že toliko časa v tem labirintu. In ti, ali si zašla?»
Smejal se je preglasno; in tudi na njegovem obrazu je Vlasta opazila v tistem trsnotku tako tuje življenje. Besede so jo zaskelele; tisti večer bi bil on moral govoriti drugače, čutila je to. In zakaj se je smejal, in tako prešemoi, veselo? Gledala je. Drobni rožnati prsti so ležali v njegovih hladno in mrtvo. Komaj slišno mu je odgovorila: «Nocoj sem sama iskala teh ulic in tudi temo,» Sklonil se je bolj k nji in V plavih očeh je bilol začudenje. «Kaj naj to pomeni, Vlasta? Danes je vse drugače; ti mi ne zaupaš!»
V odgovor je samo dviglnila k njegovemu obrazu svoji beli, krasni goli roki, pokriti samo z bledo lučjo pocestne svetiljke. Piolne njegove ustnice so se jim že približale. Zdrznil se je: «In to je vse, vidim, izgubila si jih.» Gole bele njena roke so padle iz njegovih.
Vlasta je čutila kakor mrzel kamen na srcu; nekomu je pač morala povedati, zaupati, in to je bil le on, Rado. «Doma so me prosili. Rado, prav prosili so me denarja; nisem imela drugega.»
Z očitajočim glasiom je oa dostavil; «In ti si prodala tujim ljudem onidve zapestnici!»
«Ne, niso mi jih plačali, samo zastavila sem jih!»
Besede so bile na srcu, so napolnile usta in vse jie bilo že povedano.
«In tako nespametno,» — njegov glas je postal bolj mehak, «mislim, malo, malo zaupanja imaš vame. Povem ti, Vlasta, nimam rad tega, nečem, da delaš kar brez mene, brez moje besede. Vzemi jih nazaj, Vlasta, hočsm tako. Še jutri jih vzemi.»
Govoril je hitro v prstrganih stavkih, iščoč v rujavi listnici denarja. Temne Vlastine oči niso bile več mokra luč, vse je kar hipoma postalo kot prej, kakor v drugih dneh. Gledala je bele roke in niti opazila ni, da jih v tistem večeru Rado niti poljubil ni,
k:
Stal je pred njo, V lepi, beli njegovi roki je še vedno počivala baržu-nasta škatljica. Na samem koščku bele svile, na dnu temnomodre škatljice je ležalo zlato, in žejne njegove oči so ob svetlem solncu srkale vase ves
LETNIK VI._ŽENSKI SVET žtev. (3._STRAN 209.
rtimjsni blesk tistih ozikih zapestnic. Tedaj pa se je samo okrenil oköli pisalne mize, tako čisto nalahko se je oglasil ključ in njegova roka je bila že prazna.
«Sc ti ne zdi, otrok, Vlasta, da je bolje takioi, kakor da bi ležale v zastavljalnici, med šarami? Ah! niti misliti ne smem!»
Njegove besede so bile malo tihe in zmedene, vendar pa ji je pogledal v oči. Tudi ona ga je gledala, a pred njo je stal popolmolma drugi človek. Bil je še to njegov sveži oibraz, polne ustnice, gladki lasje; oči so bile kot prej plave, a na njih dnu je ležalo nekaj čisto novega, in še prav vsa njegcwa duša je postala zanjo drugačna.
In vse to se je odigralo tako hipoima, nenadno, a prav tako enostavno, kdt je sama vSdela v sVoji doimišljjiji: vi beli njegovi roki baržunasto škatljico, tihi glas ključa in nič več. Ponudil ji je denar in si Vzel tisti dve zlati, strjenemu steklu podobni zapestnici, v katerih so bili vžgani njegovi poljubi, njegovi bodo, dokler jih Vlasta ne oidkupi in ne Vrne, kar ni njenieiga.
Ko se je pa vse to pokazalo v vsej čisti luči, ko je njegova roka odložila baržunasto; škatljico in se je ključ tihoma oglasil, in je on s praznim glasom izgovoril tistih par besed, je Vlasta uvidela, da bi se to ne bilo smelo zgoditi. V malih sekundah je vse prešlo, in že je stala med njo in njim šibka stena. Obstala je brez glasu, brez toižbe, brez tistih črnih besed, ki vzkipe iz dna ranjene duše kakor blato.; prav na dnu srca je izgovorila obsodbo; Sebičnež!
Bilo je to greriko spoznanje, ki je razpršilo tisto malo megle, katera je ovijala njegovo dušo in jo kazala v svetli luči tako, kot je bila v njem; popolnoma drugačna in tuja oni, ki jo je Vlasta oboževala in ljubila do onega trenotka, ko jie še mislila, da stiska v svoji rdd briljant. Ni se čudila temu; samo njeno srce, čisto in. nedolžno, do tedaj odprto na stežaj, se je zaklenilo v svojo mržnjov Nehala je biti otrok, ker se je raztopil v njeni beli roki briljant, od katerega je ostal le črn ogel j.
Z bolestno radostjo je odslej obračala liste v njegovem srcu. Tedaj je šele gledala njih pravo stran, njih umazano stran. Vse njegove redke besede, katere so se ji nekdaj pred onim dogodkom zdele brezpomembne, je sedaj tehtala in spoznala je, da je bila vsaka slednja vzeta iz onih umazanih listov.
Ko je že minulo mnogo dni, odkar je Radia skril baržunasto škatljico z zlatom, in ko je minulo ravno tolikoi večerov, odkar ni več poljubil golih njenih rok, je nekega jutra stopila k njemu. Položila je na njegovo mizo Vse, kar je bila dolžna. Tako je stoje čakala, da se on okrene, da se tihoma oglasi ključ in ji Rado povrne zlato. On pa je samo položil v rujavo listnico denar in niti dvignil ni oči, da bi videl v njenih majhno prošnjo.
Nič mu ni rekla.
STRAN 210.	ŽENSKI SVET Ste,v. 7.___LETNIK VI.
Ko je tisti večer šla v mraku, jo je on dohitel, V dolgi, -vijugasti ulici sta postala pod bledo svetlobo cestne svetiljke. Da bi ga spomnila na zlato, je Vlasta kot nekdaj dvignila k njegovlamu obrazu svoje bele, gole roke. Rado pa jih je samo objel med svoje močne prste, palne njegove ustnice se jih niso dotaknile.'
Bolest se je nagromadila v nji: v srcu so se oglasile besede, polne resnice in niso hotele na jiezik; «Vidim te, čloivek, Rado, vidim, da si poljubljal zlato! Take kot so sedaj, so te roke ubožne in, kot si ti sam rekel nekdaj, take so zate mrtve---»
S Ö
Ko je spoznala,.da je tista šibka stena, ki se je nekdaj dvignila med njima, že tako močna, trdna, da ju popolnoma loči, je nekega dne izpre-govorila in mu povedala, da odpotuje in sie morda več ne vrne.
Njene besede so bile nežne. Rado jo je pogledal, kakor bi se zdramil iz sanj.
«Otrck, tako dolgo je že, kar si mi omenila, da pojdeš, in jaz te nisem spomnil na to, ker sem menil, da bi se ustrašila mojih besed in mislila: «podi me!» Tako ssm te morda še zadrževal!»
Mežikajoč z očmi, je govoril in v vseh besedah je zvenel gnusno-sladki glas,
«Ne, ne, nisi me zadrževal ti.» V njenem glasu je bila pikra ironija: «res, dolgo je že, odkar sem te prosila za dopust, a samo zaradi tistih zapestnic sem čakala. Morda se še spominjaš?»--
Opazila je, da so njene besede našle odmev v njegovi nizkotni duši; plave oči so kakor zbegane iskale, kam bi se skrile, usta pa so se zgenila v začuden smehljaj in na vsem obrazu je bila bedasta bojazen,
«Ah da! Veruj mi, Vlasta, da sem popolnoma pozabil. Niti mislil nisem več o tem.»
V svesti si umazane krivde se je okrenil v hipni zadregi, nervozno je obrnil mali ključ in položil na pisalno mizo baržunajsto škatljico z zlatom. Sklonil se je k n^i, da jo vidi v obraz, S perverznim veseljem ga je sedaj bičala: «In tudi na moje roke si pozabil, odkar ni na njih zlata?»
«Ni res, Vlasta, veruj mi, kar sem ti rekel,» — hlastno je govoril, da bi se opravičil: «Zakaj tabo misliš o mani? Pozabil sem in to je vse. Nisem ti več poljubil rok in ti že sanjaš, da te ne ljubim, vec. Otrok!» — Smehljal se je, kakor da bi bil povedal vso resnico; iskal je njene roke. Ona pa jih je umikala. Iz odprte baržunaste škatljice je vzela zapestnici in si jih ovijala okolu rok,
«Še mislila nisem, da je ugasnila tvioja ljubezen do mena, ker sem vedela, da je ti nisi nikdar prižgal.» — Oči so ji bile polne veselega, zmagovitega ognja in gledala je naravnost v njegov začudeni obraz.
LETNIK VI._ŽENSKI SVET štev. 6.	■ STRAN 211.
«Vlasta! Ali so vse te besede meni namenjene? Ne, m morem verovati, ti jih nisi zmožna. Ti. Vlasta?»
Stopil je bliže, prav k nji, da bi jo bolje slišal.
«Da, nekdaj pred tistim spoznanjem tvoje duše bi ne bila mogla govoriti s takim glasom, s takimi besedami. Sedaj pa, odkar je konec najinih sanj in so že posvečene smrti, sedaj lahko govorim,»
Dvignila je roke, ovite z ozko zapestnico, in s smehom je nadaljevala;
«Rado, zlatoi vzamem, baržunasto škatljico pa ti pustim. Tako se bodeš opajal z iluzijo, da sta Vlastini zapestnici še tvoja last. Svetujem ti pa, da pustiš zaprto to baržunasto škatljico; če le odmakneš pokrovček, se raz-bijejo lepe sanje. Jaz sama bi bila morala delati tako: sanjala sem vednci, da ti je srce polno zlata, ko sem pa odmaknila pokrov, so oči spoznale, da je prazno!»
Odšla je. Nista se srečala več.
Madeži v narodni pesmi. (Fran Pogacmk)
■ 'arodna pesem — zrcalo narodove duše!
Nima vsak narod tako lepe in iskrene narodne pesmi ko baš mi Slovenci. Zgodovina nam je sicer odrekla epično pesem v večji meri, imamo pa le nekaj pristnih biserov te vrste ■ poezije, n. pr. «Lepa Vida», «Mlada Breda», «Rožlin in Vrjanko», pesmi o kralju Matjažu itd. Vsekakor pa je naša lirska narodna pesem nekaj sočnega, prisrčnega, dragocenega.
Stoletno sožitje z Italijani, še bolj pa z Nemci, je vplivalo na našo narodno pesem kot strupena rosa na mlado cvetje. Posebno v severnem delu Slovenije je prevladal alpski, t. j, nemški značaj pesmi, in to tako, da so naši prvi pesniki pesnili skoro v obliki štirivrstnih nemških poskočnic, ki jih Nemci nazivljejo «Schnadahüpfl»,
Prav pogubno vpliva na narodno pesem današnji, z materijalizmom prepojeni čas, ki profanira v pesmi, kar je v njej najlepšega. Med najnež-nejša ustvarjenja V pesmi se vrivajo banalne domislice, med najmehkejše besede prostaški izrazi; včasih se s parodiranjem kvari ne le besedilo, temveč tudi vsebina in bistvo, in narodna pesem ni več to, kar bi imela biti. Madeži v njej se širijo, jo skrunijo in jo pačijo v nestvor, ki pomenja smrt narodne pesmi. Ljudstvo v svoji nekritičnosti pa poje vse vprek, kar se mu nudi. Mnogokrat čujem celo prav izobražene ljudi, ki misleč, da poj o narodne pesmi, prepevajo take ogabnosti in nezmiselnosti, da je človeku hudo. In vendar imamo Štreklja in druge zbiratelje narodne pesmi ter lepo število skladateljev oz. harmonizatorjev, ki nam vedo povedati, kako se poje narodna pesem.
STRAN 212._ZE'NSKI SVET štev. 7._LETNIK VI.
Ne mislim tu pisati o banalnih, bolje ostudnih spakedrankah, ki prete tudi pri drugih narodih ugonobiti narodno poezijo, kolikor je še je, temveč se pobaviti s par primeri nezmiselnosti, ki so zašle y narodno pesem.
Ne vem, ali bi se jezil ali smejal, ko čujem — in to često — prepevati navdušene pevce nezmiselno «popevko»:
«Oj, zdravo, fantič! Dobro znaš. Drugam se hodiš veselit'. Kjerkoli hodiš, me golj'faš.	al' k men' pa le za kratek čas.»
Kaj si dobri ljudje pri tem mislijo, mi je uganka. Prav gotovo jim je le za melodijo in jim je besedilo postranska stvar. Samo, da se poje. Torej mutatis mutandis isti moment ko, n. pr, pri opereti.
Na smeh mi gre tudi, će čujem ono o dekletu in ključu: «Pa kaj ti bo ključ, Pri mam'ci ležim,, pa kaj ti bo ključ! pa se nič ne bojim.» Tu se mladenki res ni ničesar bati!
Na čuden način so zverižili tudi znano pesem: «Dekle, povej, povej.,,» celo bedaste pripevke, ki pa jih «narod» prepeva prav tako navdušeno kot pesmi z najlepšim besedilom, Sićer je v bistvu narodne pesmi, da se ne brani mnogoočetovstva, a svoj čas so narodni pevci pesem spoštovali in; ji pripevali ter pripesnjevali pametno, nežno in čuteče. Sedaj se vse to vrši v znamenju neumevanja in prostaštva, da ne rečem objestnega sknmjenja narodnih svetinj, v katero zavaja pevce moralno propadajoča doba.
Na čuden način so zverižili tudi znano pesem; «Dekle, povej, povej,,.»: «Očka po šteng'cah gor, Pište me, očka, v uli', jaz pa po lojtric' dol. jaz sem pa — uhl» Kaj naj pomeni ta imenitni konec, si menda nihče ne bo na jasnem. Tudi ako «uh» zamenjamo z neko drugo nesalonsko besedo, ki v ustih preprostega človeka včasih zaide v narodno pesem, ostane tekst brez zmisla.
Nekoč sem slišal to-le prismodarijo — prosim oproščenja, ne morem reči drugače! — :
Saj si, Marička, moja. Pela jo je družba finih gospodov in gospodičen domala pol ure nepretrgoma! To menda presega že vse meje.
Takih primerov bi lahko naštel še mnogo, žal, premnogo. Saj jih le prečesto čujemo po mestih in po deželi.
Slovenke so od nekdaj slovele, da so dobre pevke. Sploh je pri nas ni prilike ali dogodka, da bi se ne pelo, in vedno in povsod imajo ženske pri petju važno besedo. Tu se jim nudi hvaležna naloga, obsežno polje, da uveljavijo svoj ublažujoči vpliv in da ohranijo naš biser, našo narodno pesem, čisto in neoskrunjeno zanamcem, V ta namen sem napisal te vrstice.
LETNIK VI._ŽENSKI SVET štev. 7. . STTtAN 213."
Učiteljice in enakopravnost, (p. Hočevarjeva)
Boj proti celibatu in boj za enako plačo je tvoril že od nekdaj glavno točko v programu društev učiteljic, V tozadevnih zakonih so moderne države sicer črtale katerokoli razliko med učiteljem in učiteljico, ali novodobne mučne gospodarske prilike so zopet rodile vprašanja, ki nanovo ogrožajo tako težko izvojevano enakopravnost učiteljic.
Meseca februarja t, 1, je v italijanskem parlamentu tožil neki poslanec, kako malo moških se posveča učiteljski službi, in je priporočal, naj bi država privabila čim več učiteljev s tem, da bi jim povišala plačo, kar naj bi se doseglo na račun — učiteljic: v to svrho naj bi se učiteljicam odtr-gavalo od mesečne plače 10 lir!! Italijanske žene niso feministično bojevite, pa zato niso te poslančeve besede naletele na ugovore v ženskih vrstaJi, Le v «Giornale della Donna» je objavila neka učiteljica odprto pismo na poslanca in pobija njegovo podcenjevalno sodbo o učiteljicah. Očita mu, da je imenoval učitelje «ponižne in nepoznane junake», ki so se borili za domovino, ne vidi pa učiteljic, ki so istotako požrtvovalno izpolnjevale svojo patriotično nalogo v zaledju. Po njegovih besedah je življenje učiteljevo neznosno in je popolnoma napačno, če se zahteva, da vleče tako življenje 40 ali 50 let; da je to neznosno tudi za učiteljice, tega seveda ni priznal. Dalje ugovarja omenjena dopisnikarica poslančevi trditvi, da se poročena učiteljica opira na moža in je njena plača le nekak dodatek; da hči, ki je učiteljica, prispeva itak le s prav malim delom k družinskim stroškom. Naposled je še dodal, da ima neporočena učiteljica itak manjše življenske potrebe kot učitelj!!
Število poročenih učiteljic narašča vedno bolj, istotako pa tudi število brezposelnega učiteljstva. To dejstvo je dalo posameznikom in oblastim povod, da so začeli razmišljati, kako odjedajo poročene učiteljice kruh svojim tovarišem, je li prav ali ne, da se učiteljica poroči in s kom se sme poročiti. To vprašanje je na dnevnem redu posebno v Jugoslaviji. V maju so priredile nekatere učiteljske organizacije protestno zborovanje proti omejevanju svobode učiteljicam. Zahtevali so popolno enakopravnost za svoje tovarišice in so nastopili proti nameravam uvedbi zakona, kateri bi učiteljici zabranil poroko z možem, ki ni učitelj.
Dolga je bila borba učiteljic proti celibatu. Oni, ki so se zavzemali za to, da se učiteljica ne sme poročiti, so utemeljevali svoje naziranje z razlogom, da družinske skrbi preveč obremenjujejo ženo in če se hoče res posvetiti domu, mora zanemarjati šolo, ali pa mora trpeti dom, če hoče uči-teljica-žena vestno izpolnjevati poklicne dolžnosti. Kakor tej trditvi ne moremo oporekati, je pa na drugi strani tudi res, da učiteljica, ki je sama mati, bolje pozna dušo in potrebe otroka. Tako sem nekoč slišala priprosto
STRAN 214. 	ŽE'NSKI SVET Stev. 6._LETNIK VI.
mater, ki je v dežju pripeljala hčerko v šolo; «Gospa učiteljica zahteva, naj učenke prinašajo ob deževnih dneh v šolo copate, da se preobujejo in ne sede vse dopoldne v mokrem. Tako je prav; vse učiteljice bi morale biti poročene, šele če imajo svoje otroke, vedo, kako je treba skrbeti za tuje.»
Ponekod je tudi zakon, da se mora neporočena učiteljica-mati takoj odpustiti iz službe ali — v milostnem primeru —; vsaj kazensko premestiti, kar zahtevajo nravstveni razlogi. Kakor da bi bil otrok edini dokaz za nemoralno življenje in kakor da bi ne bilo mnogo takih učiteljic, katerih lahkomiselnost je javno znana, pa jim v službi prav nič ne škoduje. Učitelju kot moškemu nezakonsko očetovstvo ne zmanjša ugleda in ni nikomur v pohujšanje!
V tem pogledu imajo učiteljice pač najugodnejši položaj na Nemškem, Odkar je Nemčija republika, imajo ženske popolne socialne in gospodarske pravice. Tam jih ne odpuščajo iz javnih služb, ko se poročijo. Poroko smatrajo za osebno in zasebno zadevo, v, katero naj se država ne vmešava. Zato ostanejo učiteljice, zdravnice, poštarice i. dr. tudi po poroki na svojem službenem mestu.
Kako je z nameravano zakonsko odredbo v Jugoslaviji, po kateri bi se mogle učiteljice poročiti le z učiteljem, nikakor pa ne z drugim uradnikom, trgovcem, posestnikom ali umetnikom? Tudi ta zahteva je deloma utemeljena. Sedanje gospodarske prilike so pač take, da je služb premalo, delovnih moči pa preveč. Poročena žena že izpolnjuje svojo socijalno dolžnost s tem, da vodi domače gospodinjstvo in odgaja deco; zato pa dobi od moža nagrado v obliki življenjske preskrbe. Ako je poleg tega še učiteljica, ima nekio dvojni zaslužek ter s tem odjeda mesto neporočeni učiteljici, ki je navezana le na službeni dohodek in ima morda še družinske obveznosti; saj morajo premnoga dekleta podpirati stariše ali brate. Pri tem se pa pojavi vprašanje: se li vsaka učiteljica poroči tako, da je do smrti preskrbljena ona in nje otroci? Ali ni dolga vrsta takih, katerih mož ima male ali nestalne dohodke in je družina navezana tudi na zaslužek matere?
Kako se more učiteljici vsiliti le dvojna pot: ali ostani sama ali se poioči bogato; ne glej na ljubezen, na duševno soglasje, nego imej pred očmi le denar, kajti tebi so odprta vrata le v razumski zalion!
In kdo ji more jamčiti, da ne bo njena gospodarska sreča opoteča?
Nastane tudi vprašanje: zakaj sme ostati v službi samo žena, ki je poi ocena z učiteljem? Ali skrb za družinske zadeve, bolezen otrok i, dr. ne ovira tudi njene stanovske vestnosti. Ali pa naj bo ta izjemna pravica le nagrada učitelju za njegovo službeno delo? Zakaj? Saj je učitelj za svoj trud prav tako plačan kakor vsak drugi državni uradnik? Ali se morda država zaveda, da je baš učitelj premalo plačan in ga hoče nekako nagraditi z dovoljenjem, da sme tudi njegova žena služiti?
LETNIK VI.__ŽENSKI SVET žtev. (3.	STRAN 215.
Četudi so učiteljice dosegle, da so plačane po istem sistemu kakor moški, pa naj se jim jemljejo pravice v področju osebne svobode? Zakaj naj ima učitelj drugačno pravo kot učiteljica, posebno kar se tiče poioke? Nad njegovo ženitvijo se nihče ne izpodtika; lahko se poroči stanu primerno ali ne, lahko bogato ali siromašno, po srcu ali po preračunan ju. Učiteljica pa naj ima le en izhod: ali se poroči z učiteljem ali ostani sama! Ako si pa tvoje srce izvoli neučitelja, pa se odpovej učiteljski službi, tudi če boš morala stradati ali pa prispevati k vzdrževanju družine z lastnim zaslužkom, z delom, za katerega se nisi učila.
Še dolga je borba žene in umevno je, kako mora biti celo v modernih državah Žena neprestano na straži in v boju za svoje pravice
Tebi. (Radimi Rehar.)
O moja ljubezen do tebe ni bila nikoli ljubezen, ni bila veliko, neskončno, nemirno iskanje, in moje besede so bile le prazne besede, ki sam veroval nisem vanje.
In vse bolečine, ki v meni kali so pognale, so le bolečine otroka, ki drago igračko razbil je in zdaj mu je žal, da je nima...
In vendar bi umrl od same moreče samote, od dolgega časa in praziiih obetov življenja, prevar, razočaranj in misli tegobnih in od hrepenenja...
Ker v meni so želje neštetih rodov se razcvele, ki dolga stoletja hrstele so u mojih pradedih, a niso nikoli, nikoli dospele do solnca.
Umrl bi, umrl, ker v smrti bi zopet sproščeno se dvignilo v sinje višine vse, kar je zajeto v to moje nemirno telo, da solnčno in svetlo bi v zarji večerni blestelo nad daljo razpeto.
In morda bi takrat ta zarja zlatila ti lica, in morda bi takrat bil bližji ti kakor v življenju, zvestejši, udanejši, slajši in tvojemu srcu bolj drag.
STRAN 216.	ŽENSKI SVET Ste,v. 7._LETNIK VI.
Ker naša telesa so stene, ki ločijo duše in branijo srcem spojitev u popolno celoto, in mislim prehod in željam razrast in razcvet, in ona zapirajo v črni nas mrak in samoto.
Le breztelesnost je večnost brez časa in kraja, zadnje spoznanje in zadnje dognanje resnice in iajn, M so bistvo vseh silnih stvari in reči.
Paradiž. (Po Strindfaergu — F. D.)
N^ekoč sem dobil v nekem podstrešju na deželi ljubavna pisma, ki jih je pisala dekla svojemu zaroćencu. Bile so' pač črke kot veliki, preveliki kurji kremplji, toda bile so besede, samo lepo zveneče, mehke besede: nežnost, skrb, upanje, ljubezen; niti ene obupne besede, niti ene skrbi za bodočnost in trajnost čuvstev obeh. Videla je samo kočico pred seboj in otročiđca!
Povsod v življenju civiliziranega človeka ljubezen poplemenjuje. Znamo je, da se mati v prvem času nosečnosti brani hrane; posti se iz čistega nagona, njeni organi se hranijo sprejemati surovo tvarino in jo predelavati! Isto je pri moškem, ki ljubi: «On ne je nič» in shujša. Skrivnost tega pojava leži bržkone v tem, da mora biti vsa odvišna tvarina uporabljena, vse nečisto izžgano, preden mlada dušica praznuje svoj vhod v tempelj telesa. Zaročenci postanejo, če je razmerje pravo, lepi, ne da bi to vedeli; nekaj žari iz njih; delajo se boljše, nego so v resnici in radi tega tudi soi boljši; oni popleme-nitijo svoje besede in radi tega tudi svoje misli; skratka, obrnejo se proč od nizkotnosti, poboljšajo se in so znava rojeni.
To gre vzporedno z uvodom v rojstvo novega člcveka, z nosečnostjo, kot sem zgoraj omenil.
Toda tudi boj ne izostane, duševni boj, zakaj zl6 v obeh se bojuje za svoj obstanek; solze teko, tiste vrste solze, ki od zunaj in od znotraj umivajo in čistijo.
Nato pridejo zapreke in težave v fcrmalnostih, ki preizkušajo potrpežljivost: to sta skrb in napor.
Po tem prerojenjuj kj edino zapusti lepe spomine — edino, zakaj detin-Etvo je nelepo in mladost tudi — po tem potovanju v veži se končno odprejo vrata v vrt veselja, v paradiž; Gospodov služabnik stoji z mečem na vratih in svari; on pozna vse nevarnosti ki jih imenuje po imenu! ...Od sadeža drevesa smeta jesti, le od enega ne, sicer morata zncva iz raja in potovati, V samotno podstrešno sobo ti, mož, in k svojim sestram ti, žena, kjer nisi vec dobrodošla! In sedek bosta tam in se spctninjala na ljubke, svetle dneve v rajskem vrtu veselja, k? se nikdar več ne povrnejo, nikdar več!
LETNIK VI._ŽENSKI SVET StSY. 7.	STB'ANZl^
Magdalena in Magdalene. (Ksaver Mes^o.)
Iz vseh zablod, iz smehov, iz trpljenj v višave ji je hrepenela duša, ko ji kipel je smeh kot iz ionten šumi pramen, je v srcu bila suša.
Kar zve 6 njem, ki da je Usmiljenje in je Studenec, ki nikdar ne usahne in blatno vse v njem najde očiščenje, in kdor je truden, si pri njem oddahne.
In iz trpljenj, obupa, hrepenenja iz grehov boli se zateče k njemu: mardd očisti ji Vir usmiljenj, kar je oblatilo jo v mož objemu.
Gre v hišo Simona. In gre med goste. Ne vidi mož. Samo očes dveh plamen žari pred njo... Drhti: «O, ali boste tolažba mi? Še težji srcu kamen?^
In mu razlije narde čez noge — oblivala prej z njo je sebe: v grehe — in k nardi da mu zlate še lase, ne briga za pismarjev se posmehe.
In sliši glas kakor iz daljnih dalj: «Vse ti je odpuščeno. Pojdi, žena!» In je ji, da jo nese šumen ml: tako je lahka, voljna: očiščena.--
O Magdalena, tisoč tvojih sester ko tebe grehov slast in bol mori in laž je njih vesel j ogrne k pester — kako, da zanje poti k Njemu ni?
(P. Hočevar jeva.)
Deca — mučeniki,
«Družina češkoslovaških legijonarjev» je priredila lelos 2. izdajo dr, Havelkove knjige «D e C a — m u č e n i k i», v kateri so' popisani grozni prizori iz bivših av-stroogrskih zaporov, internacijskih in begunskih taborov. Pisatelj, ki je posvetil knjigo našemu književniku dr. I. Lahu, je bil sam več let interniran po raznih taborih in se je povsod živo zavzemal za potreba svojih sotrpinov, posebno pa^ za deco. Ko bi knjiga ne bila pisana v prvi osebi in bi pisatelj na več mestih ne postavil sebe in drugih za živo pričo resničnosti, bi se moral
STRAN 218.	ŽENSKI SVEfl' ät&v. 7.___LETN'K VI.
čitatelj zgražati nad avtorjem, da se je mogel samo izmisliti toliko grozovitosti. In vendar je vse čista resnica, resnica iz prosvetljenega dvajsetega stoletja, Strahote, ki jih lahko primerjamo s preganjanjem kristjanov, so se godile pod vlado-kulturvolka, v imenu Njegovega apostolskega Veličanstva, kralja in cesarja po božji volji,
«Strašna vojna, ki je uničila miljone življenj, je bila tam, kjer se je dotikala dece, najstrašnejša,» pravi pisatelj. Že nam, ki smo živeli za fronto, je bilo najhuje takrat, ko smo videli deco brez zadostne hrane. Kaj pa so trpeli otroci po inter-nacijskih taborih, katerih roditelji so bili politični osumljenci, ali so bili osumljeni otroci sami, begunska deca, deca po zasedenih deželah? Pisatelj je naletel po taborih na matere, ki so bile zaprte z dojenčki v naročju, na dorasle otroke, katere so stariši na begu izgubili; na sirote, ki so jim roditelji pomrli v taboru; na dijake od 13—15 let, ki so bili radi nepremišljenega «razžaljenja Nj. Vel.» obsojeni na 10 mesečni poostreni zapor, potem pa internirani kot politično nevarni. In kje so morala živeti vsa ta deca? Zapirali so jih skupno z odraslimi, z razbojniki in tatovi, s prostitutkami, z blazneži in spolno bolnimi. Večkrat so jih natrpali v vlažne sobe, kjer so morali v hudi zimi sede spati, brez odeje, polni mrčesa, skoro brez hrane. Deca je gledala grozne prizore: mnogi izmed jetnikov sa izgubili sram, pred očmi dece so se godile najgroznejše stvari. V zloglasnem Thalerholu soi imele nekatere barake za skupno stranišče odprto gnojišče pod tramom, kamor so jetniki
—	tudi otroci — hodili le ob določeni uri, po 30 skupaj, na ukaz. Poveljnik jih je seveda nazival le z razbojniki, psi in svinjami. Kdor je bil le količkaj neposlušen, co ga na mestu ustrelili ali prebodli. Ko so po taborih izbruhnile nalezljive bolezni, Eo ostali vsi kupaj; deca so bila priča, kako so še živim bolnikom vojaki pulili iz ust zlate zobe in plombe, kako so po več mrličev hkrati metali v jame. Da je bila hrana skrajno slaba in pičla, jii treba povdarjati. V nekem taborišču je bilo sicer določeno, da morajo stari in otroci dobivati na dan odmerek mleka — načelnik tabora pa jim je celo to kmalu ustavil in dajal mleko svojim prašičem!
Poleg nedoraslih otrok, ki so si z nepremišljeno besedo ali risbo pridobili naslov in kazen pol. nevarnega človeka, so mnogo trpeli tudi »troci begunci. Nemarna oblastva se pač niso zmenila zato, vozi li vlak nedolžne begunce ali zločince
—	vse je šlo v skupni tabor. Nič bolje se ni godilo ded po Srbiji in Bosni, kjer so morali še ne desetletni otroci opravljati vojaška dela pod surovim nadzorstvom in jim je bilo prepovedano celo vodo piti v najhujši vročini.
Človeku se ježe lasje, ko čita to knjigo, posebno nam, ko vidimo v seznamu teh malih mučenikov toliko naše dece, otrok iz bivše Primorske, bodisi Slovencev ali Italijanov. Marsikateremu beguncu je ostala v spominu plemenita slovenska učiteljica Draga Medičeva, ki je prostovoljno poučevala našo internirano deco v Thalerholu, slovensko v slovenskem jeziku, italijansko iz Goriške in Tirolske pa v italijanskem.
Koliko dece je pomrlo od gladu in za nalezljivimi boleznimi, koliko jih je zblaznelo po prestanih mukah! In koliko jih hodi po zemlji še danes, telesno in duševno pokvarjenih, kot živa priča človeške besnosti!
In zakaj so trpeli vsi?!
Čemu je napisana ta knjiga?
Da bi jb čitali Čehi, da bi jo čitali vsi ljudje, in bi si obnavljali spomin na največjo grozoto vojne — na mučeništvo nedolžne dece. Naj bi jo svet čital zato, da bi vsak z vsemi silami deloval proti vojni in tako obvaroval lastno dete in deco vsega sveta.
IZVESTI A
Po Ženskem svetu.
Smrtna kosa med feministkami. Letos je umrla najstarejša švedska bojevnica za ženska prava, gospa Wickseil Udeleževala se je mednarodnega ženskega dela, švedska vlada pa j.o je tudi pošiljala kot svojo zastopnico na zborovanja Zveze narodov.
Nina Bang je bila odlična socijalna delavka na Danskem. Kot zvesta sodelavka svojega moža je napisala mnogo socijalnih člankov. Bila je odibornica kopenhagen-skega mestnega sveta; v priznanje njenih zaslug je dobila pozneje senatorsko čast, nekaj časa je bila celo minister prosvete. Takrat je zaslovelo njeno ime tudi v inozemstvu, saj je bila ona na svetu prva žena, ki je načelovala ministrskemu uradu. Tudi ona je umrla letošnje pomladi.
Mednarodne feministke na potovanju.
Predsednica Mednarodne zveze za žensko volivno pravico lady Čorbe tt-A s h b y in podpredsednica madame M a-laterre-Sellier sta maja meseca po-setili Jugoslovanke z namenom, da se pouče o ženskem pokretu. Jugoslovanske feministke so ju povsod prisrčno sprejele, onidve pa sta se živo zanimali za stališče in napredovanje jugoslovenske žene,. Ažbi-jeva je slikala politične uspehe Angležinj in pripovedovala, koliko socijalnih izboljšanj so dosegle poslanke v angleškem parlamentu,
Zp. enakopravnost. Narodni ženskt Savez v Jugoslaviji je izročil parlamentu spomenico, kjer obsoja novi zakonski načrt, s katerim se hoče preprečiti ženam dostop do Eodniiških mest. Društvo se poteguje za zakon, kf: bi tudi žertam dovoljeval, da so lahko «odnice, in utemeljuje to zahtevo s prav treznimi razlogi,
ObčnS zbor Kola jugoslovenskih sester se je vršil na Belo nedeljo t, 1. v Ljubljani, Iz poročila ta'nice povzemamo; Kolo je zaključilo svoje 7. društveno leto, ki je bilo "leto dela in pomoči najbednejšim. Delavnih podružnic ima 29, poverjeništev 41. Posebno požrtvovalno so delovali kot po-verjeniice na deželi učiteljice. Matično društvo je priredilo z drugimi ženskimi organizacijami lepo uspel Materinski dan dne 14. maja m. 1. Podporo so dobile ob tej priliki mnoge revne matere. Na počitniško kolonijo je poslalo Kolo lani 60 slabotnih otrok v Cmišal', O Božiču je bilo obdaro-vanih 369 revnih otrok, Druga večja obdaritev je bila kasneje. Ob 601etmci svoje predsednice je nabralo Kolo bogato svoto za ustanovitev Dečjega doma Franje Tavčarjeve ob morju. Razen tega je Kolo delilo številne podpore bednim materam in
se udeleževalo vseh dobrodelnih akcij med letom. Tudi delo v^eh podružnic je bilo izredno živahno in plodonosno.
Materinstvo.
Plašljivo dete je velik križ družini in sebi samemu. Otrok je tak navadno zato, ker je že iz malega razvajen, preskrbno negovan in raznežen. Plašljivost pa je lastnost, ki jo dete kaj rado izkoristi sebi v prilog. Nekatera mati razvadi otroka že v prvem letu. Kakor hitro se začne zavedati svetlobe, že se dere, ko opazi, da je samo ali v temi. Gotovo vsaka pozna otroka, k.i_ se boji teme. Ta strah je deloma utemeljen v naravi sami, saj celo odrasel človek čuti v srcu neko tesnobo, ako mora hoditi po tema. Deloma pa je ta bojazen tudi umetno privzgo;cna: mati sama ali straši otroka, da bo prišel iz teme bavbav, ali pa mu pripoveduje pravl'jice o strahovih, katerih carstvo je povečini noč. Kakšen križ ima mati g takim otrokom! Vedno ga mora kdo spremljati, ako hoče iti v temno sobo. Nikoli neče biti zvečer sam v •sobi. Ure in ure mora mali presedeti pri njem, držati ga za roko ali za glavo in mu peti.
Težko je pozneje odvadili otroku plašljivost, zato je bolje, da mu je ne privzgojimo. Že iz malega ga navajajmo, da bo samo v temi. Bavbavi, črni možje, pošasti in drugi duhovi teme naj izginejo itz naših pravljic in vzgoje, če hočemo, da bodo živci naše dfete zdravi in močni.
Nauči otroka varčnosti.
Živimo v času razsipnosti in vsestranskih razvad. Ob pogledu na razno nepotrebno razkošje in potrato se marsikdo s .strahom vprašuje: kam plovemo?
Zlasti stariši, ki niso zmožni, da bi brzdali razsipnost in nezmernost svoje dece, gledajo s strahom v bodočnost. Zato je neobhodno potrebno, da se že v otroku ukorenini čut do varčnosti in spoznanje denarne vrednosti. Kolikokrat troši dekle ali mladenič težko prisluženi denar po nepotrebnem, ne da bi cenil in .pozhal njegovo pravo vrednost. Ko pa pridejo dnevi, da bi ga zares rabila za koristne reči, ga nima.
Materi pripade naloga, da goji v dekle-tu že v rani mladosti Čut varčevanja. Polagoma naj mu pojasni vrednost denarja in njegovo pravo vporabo. Nauči naj deco, da isi hrani denar, ki ga dobi ob tej ali oni priliki. V to svrho je priporočljivo, kakor smo delali «v dobrih starih časih», da se da otroku mala puščica, v katero naj meče denar, ki ga dobi ob raznih prilikah. Ko si otrok prihrani dovoli, da svota zadostuje za kak potreben predmet, ga je treba navajati, da kupi,
STRAN 220._ZE'NSKI SVET štev. 7._LETNIK VI.
kar res potrebuje in kar mu bo le v korist, vod vsakemu otroku, rojenemu v letu 1928, Če pa živi otrok v razmerah, da mu stariši hranilno knjižico z vlogo 100 Kč. 'la odrea-preskrbe vse potrebno, navajajmo otroka, da	ba se nanaša na deco, rojeno v Pragi in v s prihranjenim denarjem stori kako dobro	takih čeških mestih, kjer ima štedilnica svoje delo in pomaga potrebnim. S tem se otrok podružnice. Knjižice so posebno opremljene vzgaja k dobrosrčnosti in k ljubezni do bliž-	in bodo otroci imeli lep spomin na zname-njega.Zelo pametno je,da daš večji deci stal-	nito- rojstno leto in vzpodbudo za štedanje. no svoto za male potrebe, da se otrok polagoma navadi sam skrbeti za male potreb-	HioilStlä ščine in se s tem vadi tudi v gospodarstvu.	^ * Seveda se ne sme pustiti, da otrok sam po Bo} proti jetiki. Fašistovska vlada ,si mno-volji vporablja dotični denar, marveč treba	go prizadeva, da bi se čim uspešneje pre-zlasti prve čase nadzorovati vse izdatke. V	prečevala tuberkuloza, ki je razširjena po-prvi vrsti treba naučiti otroka, da si vsak	sebno po severnih pokrajinah države. Na izdaiek — tudi najmanjši — točno zabeleži,	leto umira v Italiju približno 60.000 jetični-Mati ali oče ali drugi za to določeni član	kov, to se pravi, da umre vsakih 8 minut družine pa mora visak dan pozvedovati, za-	1 oseba za tuberkulozo, tuberkuloznih bol-kaj je otrok uporabil denar, in pregledati nikov pa je še nad 300.000, njegove zapiske, ter istočasno priučiti otroka,	3. jun. t. 1. je bil po vsej državi cvetlični da se posvetuje s stariši, kako bi najbolje	dan in so pobirali prispevke za pomnoži-vporabil denar. Navaditi ga je treba, da ne	tev kolonij, v katerih isi slabotni otroci izdaja denarja za nepotrebne in dostikrat	utrjujejo zdravje, za ustanovitev novih škodljive reči in kvarna razveseljevanja.	protituberkuloznih dispensari-ev in sanato-Kohko denarja gre dandanes v kinemato-	„jev, kjer naj bi se zdravili bolniki, grafe kjer otrok čestokrat pride v položaj,	obenem so po vsej državi, posebno po da vi^di m naknadno posnema	razdeljevali letake s higijeničnimi ten bi morali biti daleč, daleč od njegovega	i^avodili-obraza in njegor/e duševnosti. Koliko slabih
kali katere pozneje dovedejo otroka na pot	1- Tuberkuloza je bolezen, ki si jo lahko
pogube in propasti, se vcepi ravno ob teh	nakopljemo vsi; bolniki okužijo zdrave
prilikah v mlada srČeca. ki slastno spreje-	osebe.
majo vse, zlasti kair je mamljivega in blešče-	2. Tuberkuloza je bolezen, katere se lahko
čega.	ubranimo.
Otroci, kateri morajo že v rani mladosti	Tuberkuloza ise ozdravi, treba jo je le
z doma, da nadaljujejo drugod šolsko izo-	spoznati m )0 zdraviti tako) izpočetka.
brazbo, pridejo že prav mladi v položaj, da	Kdor slabi, hujša, čuti mrzlico, se po-
morajo samostojno razpolagati z denarjem	poti itd., naj gre k zdravniku; pri ko-
vsaj za manjše potrebe. Ako niso imeli že	^ur se ugotovi bolezen, naj se potrpežljivo
doma prilike, da bi biU vsaj deloma sami	vztrajno leči: ozdravel bo!
gospodarili z denarjem, ne vedo .sedaj, ko so	Otroci posebno lahko obole zaje-
v to primorani, kako in kam z denarjem ter	^ato jako pazite nanje!
pridej-o v nevarnost, da izdajo denar za	6. Dispensariji «o kraji, v katerih jetični-
brezpomembne in nepotrebne predmete ter	ke in take, pri katerih je bolezen sumljiva,
jim ga zmanjka, ko bi ga nujno potrebovali,	natančno pregledajo izvedeni strokovni
In tako lahko otrok zaide in ker mu pri-	zdravniki ter jih imajo pod stalnim in pre-
manjkuje česiokrat najpotrebnejše, ker je po-	vidnim nadzorstvom, da se lečijo in ne
rabil denar, ki je bil za to namenjen, za dru-	prenašajo bolezni na zdrave osebe,
ge nepotrebne reči, skuša priti do denarja	7. Jetičnik ni nevaren svoji okolici, če
na nepošten način. Zato je neobhodno po-	ima primerno zdravljenje in postrežbo,
trebno, da stariši vzgajajo otroka že zgodaj,	8. Ne pljuvajte nikoli po tleh! S pljun-
da se priuči samostojnosti tudi v denarnih	cem bolnika se prenese bolezen na zdrave,
zadevah, mu dajo od Časa do časa male &vo-	9. Da se ubranite jetiki, živite higijenič-
tice, da ž njimi pod indirektnimi navodili	no, utrjujte si telo, ne vživajte preveč vina,
starišev smotreno razpolaga. Kar se mu dä	izogibljite se zakajenih in prašnih prosto-
V to svrho, mu bo gotovo v poznejših letih	rov.
koristilo in mu prineslo obile obresti.	10. Zmerni športi, utrjujejo telo in zato
Nekateri krstni botri imajo lepo navado,	ščitijo pred tuberkulozo. Solnce in svoboda podare novorojenčku kot boiemi dar hra-	den zrak sta glavna sovražnika jetiki. nilno knjižico z-malo vlogo. Otrok gotovo še	Krvavenju iso nekatere -osebe jako pod-pozneje rad zbira prihranke vanjo. Krasen	vržene. Pri najmanjšem udarcu ali celo kar primer za navajanje k štedenju je dala leto'3	na lepem jim začne teči kri iz nosa; neka-Češka štedilnica v Pragi. V proslavo deset,	tere ženske izgube silno mnogo krvi pri letnice Čehoslovaške republike podari za-	mesečnem perilu. Preobilnemu krvavenju je
letnik vi.	ženskf svet Žt6Y.~7.
STRAN 2Z1.
mnogokrat treba iskati vzroka v slabi krvi. gobe sploh ni, temveč se je treba učiti raz-Ker se pa kn tvon s hrano in pod vpli- likovanja. Navadno pa imajo strmel ali vom zraka se mora zdravljenje v prvi vrsti neužitne gobe zopem^atohel duh in pekoč ozirat: na to dvo,e Dober zrak pospešuje ali grenak okus, a baš pri strupenem kuk-I	n^i^ovarnejši strupenjači, teh
GKt._ Slabokrvnost povzroči se poman,ka- ni. Strupeni kukmah diši nekoliko po suro-""t posebnih .kemičnih se- vem krompirju, a tudi ta okus ni prijeten, stavin takozvanih vitaminov, kar vse do- Zato so rekli bolniki, ki so okreva i po biva dovesko telo s hrano. Ako uživamo zastrupljenju s to gobo: «Jed je vendar tako hrano, ki nima zeleza ali so se ji vi- bila čisto okusna...
tammi uničili, nam kri slabi, zato bledimo Dokazano pa je z izkušnjami, da se n nam tudi zivei počasi odpovedu|e|o. lahko zastrupino, ozir, si pokvarimo preba-Ljud.e, ki se hranijo mnogo s konservami vila tudi z najboljšimi gobami, ako so pre-m vzivajo le močno prepečena in preku- istare, da se že razkrajajo, ako so videti hana jedila, so vedno slabokrvni. Kakor sicer še mlade in jedrc, a so žo bile prehitro pa SI nadomeščajo m dopolnjujejo dolgo nabrane, ako vživamo postano aU hrano s tem, da jedo mnogo svežega sa- pogreto gobjo jed. Ako je goba več kot 48
J .	-11	1	, . ' T ----t-.ov. ^Ax^tL.iu ie (jeiu z uzimimi
da SI s pravilno hrano okrepe kn, pa ae bo gobami (jurčki, globanja, vrganj), ker so pri-tud, njih zdravje izboljšalo.	šli na trg šele več dni poten,; ko so bili
Bradavice, Poznam ženo, ki je imela pol- nabrani To se zgodi posebno takrat, ko so no bradavic na rokah. Prala jih je z gorko gobe v gozdu še redke. Nabiralki se ne zdi izkuho divjega kostanja in zapazila črez vredno, da bi nesla par gobic v mesto na par dni, da nima več bradavic. — Tako temveč jih drugi dan, tretji, četrti dan utegne pomagati, ako umivaš roke večkrat še zraven nabere. Take gobe so sveže pri-V izkuhi hrastovega luba, ali nakapaj več- .davljene vsekakor škodl'ive. Tržni organi krat nanje čebulovega soka (n jih obvezi po ^i morali poznati take prestare gobe. Ako noči s stolčeno čebulo. Bradavico, ki štrli se klobuk uda pod lahnim, pritiskom prsta, iz kože, podveži trdno s svilo iln jo zmoči ako ise da z gobana z lahkoto odlupiti vrh-večkrat s peteršiljevim sokom. Pomaga tudi kožica, so gobe prestare, obkladek iz nastrganega kuhinjskega mila. Z Nekatere sicer prav okusne gobe na nri-jedkimi kislmami sme bradavico žgati le mer smrčki (mavrohi) in hrčki imajo sveže
zdravnik...........strup (helvela-kislina), zato se morajo pre-
Zasitrupljenje z gobami. - Prva pomoč. kuhati in voda odliti. Tako zvani prstki ali Po zavzltju strupene gobe začuti bolnik, medvedje tačke imajo ostro kislino v vrda ga v grlu peče in praska. Iste občutke šičkih, zato je treba vršičke postriči ima tudi v želodcu Bolnika obhajajo sla- Ne bojmo se preozkosrčno zastrupljenja bosli, omotica, meglitev pred očmi. Kmalu z gobami, pač pa je previdnost tudi na tem začne bljuvati in trpi hudo žejo. Ako se mestu. Učimo se iz dobrih knjig spoznavati želodec pravočasno ne izprazni, nastopijo užitne in strupene gobe. Nujno bi bilo že-srčni krči in človek je izgubljen.	leti, da se tak pouk podaja mladini v šoli.
Kakor hitro nastopijo znaki zastrupljenja, naj bolnik pije mnogo mrzle vode ali slad-	frncr^nHinio+.i/-»
kega mleka, da se strup v želodcu razredči,	UOSpOaitl.JStVO.
ozir. da se želodec izprazni. Bolnik naj	LETOVIŠČA IN LETOVIŠČARJI
vzame tudi kako odvajalno sredstvo (rici- Ko sem včasih prebirala razne humori-novo olje). Ko se je želodec izprazni , naj stične liste, se spominjam, da so bili i,o-se mu deva,o na trebuh topli obkladki. : ebno proti pnietju polni smešnic o turistih, Seve mora tako, v posteljo ter naj se mu letoviščih in ieioviščarjih. Gotovo so tudi pomaga s ca^ m odejami, da se začne po- šc danes , a ja-j jih ne prebiram več. Mi-iti, nakar ga je treba mrzlo drgniti. Vse- slim pa, da gotovi tipi izginjajo iz naših kakor pa je treba čimprej poklicati .zdrav- malih letovišč. Danes ljudje po večini ne " , , ,	...	.	hodijo več na letovišče, samo da se pona-
Vsak tak nesrečni primer povzroči nove šajo s tem, da so ras bili na letovišču; am-bojazni pred uživanjem gob. Bo-azen pa je pak velika večina letoviščarjev gre iz mesta pretirana. V nasih krajih imamo nad 100 na deželo iz zdravstvenih ozirov, ker so vrst užitnih gob, strupenih pa je samo 5-6 potrebni svežega zraka, miru in počitka, vrst. Vsakdo bi si pac lahko dobro za- Danes si ne moremo izbirati letovišč kakor nomnil teh par strupenjač, saj imamo do- nekdaj, razmere so se predrugačile, meje bro knjigo (Nase gobs) z naravnimi slikami, so se prenesle in postale skoro neprestopne, 1 opolnoma zanesljivih znakov za strupene potni stroški so se povečali, tako je danes
stran 222,	ženski svet gtev. 7._letnik vi.
skoro vsakdo bolj navezan na svojo biižnjo	ramo priznati, da iso danes čistejši nego
okolico.	CO bilr irekcč.
Iz lega sledi, da so danes polne letovi-	Isti napredek se opaža v stanovanjih
ščarjev tudi vasi, ki so prej le redkokdaj	srednjih slojev po mestih. Nekdaj je bil
.vidci3 tujega človeka. So družine na kme-	samo «salon» opravljen in čist in še ta samo
tih, ki se čez poletje preselijo na skednje	tam, kjer se je videlo. Danes se smemo
in 'drugam, da oddajo svoje sobe letoviščar-	upati tudi v spalnico in kuhinjo, čeravno
■ jem in si na ta način kaj za-služijo. Meščani	naletimo še vedno pogostoma na gospe, ki
se ponekod silno dobro počutijo, ne morejo	se pred gostom opravičujejo, da še nfso
prchvaliti prijaznega obnašanja, čistoče, po-	«utegnile pospraviti», čeravno je že pozna
stenja svojih gostiteljev, preprostih, toda	popoldanska ura in se na prvi pogled vidi,
tečnih jedi, ki ,30 jim jih pripravljale nji-	da gospa tudi včeraj ni «utegnila pospra-
hove gospodinje. Je pa tudi mnogo takih,	viti» in morda že več dni ne.
ki iim je bilo letovišče prava muka in ki	Meščan je torej danes bolj navajen na
se še dolgo potem zgražajo nad nemarnostjo	red in čistoto in naravno je, da se ne bo
domačih žensk, ki niso znale niti čistiti, niti	počutil dobro v hiši, ki ni čista in posprav-
pospravljati ali jim drugače postreči, "	Ijena, pa naj bo gospodinja še tako pri-
Naši kraji so lepi, hladni, pripravni za	jazna in porcije še tako velike. Spominjam
letovišča meščanom, ki si žele oddiha in	se izleta v neko našo prijazno vas na
miru. Našim ljudem, ki so že po naravi pri-	Krasu. Bila nas je večja družba m smo
jazni in gostoljubni, ne bi bilo težko pri-	imeli naročen obed v dobro znani gostilni
vabiti tujce in bi v tem našli nov vir do-	Obed je bil prvovrsten, postrežba točna,
hodkov, ki bi bili vendarle kolikortoliko v	gospa nad vse prijazna in tako zadovoljna
oporo majajočemu se gospodarstvu, treba	s svojimi gosti, da nam je celo napravila
je le stvar pravilno razumeti in pravilno	slaščico za po vrhu. Malo vslcd dobrega
^ačeti	obeda, malo vsled dolge hoje, so si neka-
' Predvsem si moramo biti na jasnem, da	tere izmed nas želele malo odpočiti. Gospa
nam za nastavljanj cen ne smejo biti v	"ao ,e peljala v sobo, toda ,0,! Obstale smo
merilo naše lasine potrebe, čim ubožnejša	^^edl sobe m se msmo upale mti sest.
je družina, tem več zahteva za stanovanje,	ifA
ker več potrebuje. Morebiti se za enkrat	ki ,e b.la razkopana, s crnimi kakor res posreči, prihodnje leto si bo letoviščar	b^kom posutimi r uhami m ^.V, z LI- K + «	mastno blazmo. V kotu ]e stala mizica z prebral m bo težko oddati sobo.	„„^Walnikom, ki mu je bilo težko določiti DrugI pa m morda na)vazne;si laktor za	^^^^^^ „mazanoistjo; bil je poln umazane privabitev tujca le č 1 s t o c a. Ker ]e ta	^ii^i^g klo^čičev las, poleg umivahiika odvima po večini od žene v hisi, sem se	. škrbast, umazan glavnik, poln las, namenila, napisat: par vrstic v nas Ust o	j^; gotovo niso bila poribana najmanj tem, kar mi je bilo ze davno na srcu.	^^ valjalo umazano perilo. — Čeravno črnogledi trde o nasprotnem.	Stale smo isredi sobe in nismo mogle za-jaz bi si upala vendarle trditi, da človeštvo	popasti, da zamore biti v taki bogati, od-naprcduje tudi z ozirom na čistoto doma	lični hiši taka umazana soba. Naše navdu-in telesa. Radi nam postavljajo v vzgled	šenje za gostoljubno in prijazno gospo se naše babice, ki so imele vedno čista, bela,	je dokaj poleglo, na dober obed smo kmalu naškrobljena spodnja krila in bele noga-	pozabili, pač pa se spomnimo na ostudno vice, medtem ko imamo danes meščanke	sobo vsakikrat, ko naneisE pogovor na oni po večini barvano perilo, «da se ne pozna,	izlet ali ko slišimo imenovati tisti kra;, kdaj je umazano». — Ne bom razpravljala	V nekem znanem letovišču se je pn-o tem, toliko se pa dobro spominjam, da	petilo, da me je gospa krstila z «izbirčno so bile n, pr, še v moji prvi mladosti v	frajlo», ker se nisem mogla dotakni« jedi. tržaški okolici kuhinje takšne, da so red-	Obedovala sem na malem vrtu, odkoder se kokdaj zaslužile ime kuhinja, ker so bile	je videlo naravnost v kuhinjo skozi velika, bolj pralnice, mokri, umazani in temni br-	na stežaj odprta vrata, t. j. gledali smo v logi, polni škafov perila in . z lužami po	kuhinjo, videli pa nismo ničesar, ker so tleh, medtem ko v zadnjih letih — z ma-	zakrivali pogled roji muh, kakor jih še ni-limi izjemami — dobimo še v najbornejši	sem videla nikjer. Ko sem nekdaj slučajno koči kuhinjo, ki je svetla in čista, z viso-	stopila v kuhinio, se mi je zdelo, da leži kim ognjiščem, po večini celo s štedilni-	na mizi kup črnih cunj, so pa bili le zrezki, kom, in kjer so dekleta v hiši ali mlada	pripravljeni za v ponev, toda tako dobe-žena, je kuhinja navadno tudi opremljena	:edl)0 pokriti z muhami, da ni bilo z raznimi vezenimi zavesami -»in zidnimi	niti mrvice mesa, — Na podu v sobi, ki prtiči, prtom na mizi, na omari itd. Tudi	mi je bila odkazana, so .bili še sledovi lanče pogledamo otroke, ki gredo v šolo, mo-	skih letoviščarjev, v umivalniku prst na de-
LETNIK VI.__ŽENSKI SVET štev. 7.	STRAN 223.
belo masti, odeje smrdljive, da so bile rju- spomladi se polije-^za kumare določeno zem-
he izmenjane, ne bi mogla trditi, v brisačo	Ijtšče obilno z ^ojnico. Zemljišče, kjer rase je pa gotovo kdo brisal pred menoj, na stejo kumare, naj bo rahlo in brez plevela, sipah so bili spomini lanskih muh itd. In Zalivati je po potrebi zvečer. Zelo priporoč-
to naf bi bilo letovišče, kjer naj se človek	Ijivo je glavne poganjke po petem listu od-
odpocije telesno m duševno!	ščipniti. Ti poganjki zaženejo potem stran-
V interesu letoviščarjev in letovišč, pa	f''? poganjke, ki iso mnogo bolj rodovitni
tudi v interes« vseh nas je, da se to zlo	■'»k.'"' glavni poganjek.
temeljito odpravi. Snaga je prvo, kar sme Nadevana paprika (po dalmatinskem na-letov.scnik po vse) pravici zahteyti. Kjer	činu). Sesekljaj surovo govedino ali svi-iraa,o bel pod, ga )e treba za vsako stran-	njino. Na masti rahlo orumeni čebulo, stresi ko, m na) |e büa samo 8 dm v sobi, na	vanjo meso, prideni nekoliko zrn riža in novo poribati. Vsa posoda mora biti čista,	malo precvri in osoli, S tem napolni papri-raikuzena tako), ko stranka zapusti sobo,	ko tako-le: Zeleno, neprehudo nego sladko okna pomita, postel)a prezračena, iztolčena	papriko izprazni, kar je v njej da je poln ce le mogoče pustimo žimnice in odeje	dobna prazni čaši. Ce je paprika pretrda, par_ dni na soincu, bobe se morajo dobro	jo naglo operi v mlačni vodi, da se omekša
odgrne)o. Predno vzamemo novega stano-	kuha le v sopari. Ko je 'kuhano, jo polij z
valca v sobo, moramo odpraviti vsako sled	redkim prežganjem (narejenim na masti) ter
za pre)sn)im gostom. Le tako si bomo	še enkrat prevri Lahko dodaš še paradiž-
napravih dober sloves, letoviščmki se bodo	nikove konserve.
dobro počutili in nas priporočali drugim;	t,.j- • , i. • •
tako bomo imeli vedno dobre, zanesljiv«	da nanr„viTi I
^.tränke in ne bomo prisiljeni jemati pod	dL E
svojo streho kogarkoli, verrat celo tLe	betke fn TeX ■ tn
družine, ki nam napravijo več škode nego	. T i, 5 sladkor|a v prahu, kakor
koristi F J 6«.uue nego	j^jj želatine, kl )o kupimo v droge-
„ , ... ... ^ ,.■ ,, •	Kobidnice pretlači skozi sito. Beljake
Marsikatera nasih cilatehic, ki oddaja	stepi v trd sneg, med katere potem počasi
sobe m (e potrpežljivo prečltala te vrstice,	primešaj sok in sladkor, nazadnie še žela-
si bo mishlaj to_ so nauki za letovišča, da	tino, katero je treba prej raztopiti v nekaj
Uh cujemo zda) se za letoviščnikel Marsika)	malo vode. Vtepaj viso zmes toliko časa,
b, lahko napisa 1 tudi na račun letoviščm-	da postane trda, in jo napolni v steklene
kov, posebno takih z razvajenimi otroki, ki	krožnike, kjer jo pustiš, da se popolnoma
vse polomijo, vse potrga)o, ki mislijo, da	strdi. Kadar jo daš na mizo, jo okrasi s
se vse lahko razdene, kar ni njihovo itd.	stepeno smetano in s par prav lepimi ro-
toda vemo, da bi bil bob ob steno. Leto-	bidnican-i. Rosandra
viščnik plača in misli, da ima vse pravice.	Marmelada i» dn^rf^ll, J T i
Toda je vsakovrstnih letoviščnikov: redo-	;„ . ™
ljubnih in nemarnih. Redoljubni se bodo	LzFsito' Na 1 t" ' t?"""" i" •''i* J"''""
izogibali nemarnih hiš, nemarni se bodo	oorirstd^orL n*^'
morda dobro počutili v njih, koristi jim pa	^il ^^ u i ? ! ^ ''S'
gotovo ne bodo prinesli.	J co m kuha), da se lepo zgosti. Potem
MM	ognja, mesaj se kakih 10 minut z žlico in še mlačno dent v kozarce. Drugi
Kllhinisi	docela ohlajeno, zaveži ko-
I-VUIIIIlJd.	zarce s papirjem.
Kumare, Od srede maja naprej ise sejejo Jagodovo pecivo. Mešaj dobro 15 dkg
lahko kumare kar neposredno na prosto.	svežega masla, prideni 6 rumenjakov in 10
Za dobro uspevanje zahtevajo kumare iz-	dkg isladkorja ter zopet mešaj. Ko je dobro
redno mnogo hranilnih snovi in toplote. Mraz	spenjeno, primešaj 10 dkg moke. Vse to
kumaram več škodi kakor morebitno po-	imešano stresi na dobro namazan pekač in
manjkanje hranilnih snovi v zemlji. Čim ku-	peci na močnem ognju. Ko je napol pečeno,
mare občutijo mraz, jim segnijejo korenike	posuj z jagodami in pusti, naj se popolnoma
in rastline se posušijo. Tudi listne uši se na	speče. Ko je pečeno in ohlajeno, razreži na
kumarah v mrzlem vremenu kaj rade poja-	štirioglate koš-čke in posuj z vanilijevim
"ijo.	sladkorjem.
Za pridelovanje kumar je treba določiti	špinačni zvitek. V lončku žvrkljaj dobro
najbolj močno m vsa) 40-30 cm globoko	1 jajce, 2 žlici mleka in 3 žlice moke. Osoli
prekopano leho v solnčni legi. Gnojiti in	primerno ter speci v šioki plitvi ponvi prekopavati se mora že v jeseni in v zgodnji oblat, kakor za omlete (brez sladkorja se-
STRAN 220.	ZE'NSKI SVET štev. 7.	LETNIK VI.
veda). Ko je zarumenel na obeh straneh,	Posodo pokrij, da ne pride mrčes, zlasti mu-
razmaži po njem dušcae šplnače, ter ga nato	šice do grozdiqa. Tako naj se par dni
zvij lepo skupaj. Iz navedenega testa se na-	kvai&i kakor maline, in nato pretlači groz-
pravita 3 špinačaa zvitka.	dičje kakor maline, bodisi s stiskalnico ali
, . , , ^ J J •	ali pa z nepregosto snažno in močno krpo,
Krušni cmoki (vrabci. 6 zlic drobtm dem	^^ ^^ . ^^.t^ga; drugače
v skledo ter nb obli, z gorkim mlekom	^ ^^^^^ ^ . ^^^
[K 1), da se namočijo; m napneio. Ohlaje-	^^.^^nj ter treba na novo pre-
nim primeša) 3 jaica. 1 zhco masti aJi ma-	g. vse grozdičje, naj
sla m 6 zlic presejane moke. Osoh. neko-	^^^^ ^^ ^^ ^^ morebitna
hko Vse dobro stepaj, da se napravijo me-	^^ ^^^	^^^ ^ ^^^^^
hurčki. Vlagaj jib nato v slan krop z zlico_,	posodo, izmeri ga in prideni vsa-
katero vsakikrat pomniš v kropu Zajemaš	^^^^ ^^ sladkorja ter
po dolžmi zlice.-da bodo cmoki lepo po-	^^^^ ^^^^^ malinovec iu nalij v
dolgasti. Vreio naj //4 ure. naltar Jih zvmes	st^^lenice ter zamaši, a ne takoj, na cedilnik ah pa jib jemlji posamič iz vode z luknjičasto bolj ploščnato kuhalnico.
Odcejene razvrsti na krožnik, posuj jih s	KnllŽeVIlOSt ill UHietnOSt
parmezanom ter polij z maslom, na kate-	'
rem si zarumenila nekoliko drobtin. Servi-	Tiskovna zadruga v Ljublja. raj h golašu, obari, duna^ki pečenki ali	n i je izdala petdejanisko zgodo^'insko dramo k zrezkom v sok. Ako iiaaš kaj beljakov,	«Herman Celjski» kot prvi del A Novača-lahko uporabiš te, da si prihraniš kako jaj-	nove mogočno zasnovane trilogije «Celjska ce, tako n. pr. mesto 1 jajca deni 3 belja-	kronika». Cena Din. 40, vezana Din. 48. ke, katere pa pred uporabo stepi v sneg,	Pisatelj je temeljito proučil zgodovino poda so cmoki bolj rahli. — b —	slednjih Celjanov ter srednjeveške razmere ™ ' J ir . 3 ^ —. 1 1 ^ t	na naših tleh, V Veroniki Deseniški vidi Tamarmdo. Kupi v dtoger,,. pol kg tama-	^ žMjensko silo, pohlepno in rmda, dem ga v porcelanasto posodo m na-	torej popolnoma drugače kot lij nanj četrt litra vode. Pnsti ga, da stoji	qj^^ Župančič, Vsekakor zelo zanimivo 24 ur, potem ga pristavi k ognju. Ukuha	d^lo,
naj 6e na polovico, nato ga pretlači skozi	^ ^^^^
sito, da ostaneio samo ped,I m peske, ki	^^^ prekomorskih pole-
jih vržeš proč, Tamarindu prideni 2 kg	Spisal dr.. Pavel Breznik. Cena Din.
sladkorja, ostrgano lupino in sok šestih li-	36,—, vezana Din. 46.—. Dobiva se po vseh
mon, 2 dgk vinskega kamna. Nato kuhaj še	knjigarnah. — Prvo slovensko delo, ki se
približno četrt ure in nalij v steklenice. Me-	bavi z letalstvom, Jako zanimiva in poseb-
šaj za pijačo z vodo kakor malinovec.	no priporočljiva doraščajoči moški mladini.
šteianijina torta. 24 dkg sladkorja in 8	, Narodne pripovedke. Po Vuka Karad-
rumenjakov mešaj pol ure. Nato primešaj	žiča zbirki prevedel dr A. Gradnik, Zalo-
8 dkg lešnikov, 8 dkg neolapljenih in stol-	žila «Naša založba, v Gorici, Cena L 6—.
čenih mandljev, 5 dkg X nekaj žlicami ruma	Na proda, v Kat, to)igarni v Gorici. Knjiga
pomočenih drobtinic, nato še sneg osmih	obsega 43 lepih, deloma ze znanih srbskih
beljakov. Lešnike deni pred uporabo v ko-	narodnih pripovedk, ki so radi svojih glo-
zico in jih toliko prepeći, da odstopi lušči-	bokih etičriih mish m nenavadne d^ovito-
nica. - Nadev za torto. Mešaj 14 dkg su-	stl zaslovele tudi ze v svetovni literaturi,
rovega masla in 14 dkg sladkorja, 2 rume-	Matere, nabavite to knijgo v razvedrilo
njaka, eno celo jajce in 14 dkg zmehčane	svoji deci m «ebl.
čokolade toliko časa, da narasite in postane	Dedek jež. Otroške pesmi Gustava Strni-
zelo rahlo, S polovico namaži torto med	poživljene z ilustracijami E, Justina,
posameznimi plastmi (ko je bila pečena.	Založil «Domači Prijatelj» v Ljubljani. —
ismo jo narezali na 2 do 3 plasti), s polo-	Knjižico ki daje otroku prijetno razvedrilo
vico nadeva pa prevleči torto po vrhu.	priliko za razmišljanje, toplo priporo-'
Ribizljev sok. Grozdjiče (ribizelj), katero	čamo.
misliš vkuhatl za sok, preberi in odstrani	Dj,, Janez Ev, Krek. (1965-1917). Za de-
peclje in vsako drugo nesnago, ki se je	j^jietnico njegove smrti napisal Trentar.
morda primešala. Jagode nato open in od-	.Goriška Straža» v Gorici, Na
Te^'uh^a^L	P-daj v Katoliški knjigarni v Gorici in v
posodo, najbolje v lončeno (nikakor pa ne	Jugosl kn,. v Ljubljani. — V krepkih crUh
v aluminijasto, ker se posoda trajno po-	r še pisatelj obraz moža, duhovnika, politi-
kvarij Premešaj in zmečkaj ga s kuhalnico,	ka, prosvetnega in zadružnega delavca.
□□□□□□□ODaaaaDGaannnGaonDanDDaaaaoDDü
□ □ □ □
D □
□ □
D
GRADSKA ŠTEDIONICA Ljubljana - Prešernova ulica
Telefon 16. — UslanoBljena I. 1S89 — Poštni It'i T0.533.
Slanje vloženega denarja nad 30a milijonov dinarjev. — Stanje vloženega denarja nad 1200 milijonov kron.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor iudt na lekoči račun, in sicer proti rajugodnejšcmu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresli. - Jamstvo za vse vloge in obresli, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Nagi rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke najveS v naSi hranilnici, ker je denar ta popolnoma varen.
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □
n □
a
S □
□ §
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□
Poštniaa plačana v Bolovini.
-	- -	portable
Neobhodno potrebca v viikt m Najbofl» jpremljetal« i« potovanju, Mlo pnktRen v vMm In
napsririku. Opten^ttsti^I
ordimra	•; H za slsvemko pisnre. TehU ietitl-
♦ ■ no In stane pofatvlco navada(
dopoldne v POSTOJNI | | SfÄ'®
v Kutinovi liiši J B »udbos «mki. Pi««nne oi.iarve.
popoldne v ŠT. PETRU 11 C. A. MOHOVICH. Trst
J na Krasu pri Kutinu. ^ ■	"
u U. dr
spetijallsi za ustns in zobne bolainl pErfskcioniran na dunajski klinliti
ordieilra v Trsta
Via San Lazzaro 23, H. nadstropje (zraven kavarne „Roma")
od 9-12 in od 3-7.
■SI
—