OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXIX.—LETO XXIX. cleveland, ohio, thursday (četrtek), AUGUST 15, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 160 Predlogi za administracijo tržaškega ozemlja PARIZ, 11. avgusta (O.N.A.)—Četvorica načrtov, ki so bili predloženi generalnemu tajniku pariške mirovne konference v zadevi uprave nameravanega neodvisnega tržaškega ozemlja, so silno različni glede vsebine in praktičnega postopka. Ker se štiri velesile niso mogle*- ' - zediniti glede skupnega in enot-^6ga načrta v tej zadevi, so izdelale vsaka svojo — in kdor si ogleda te načrte, mu postane jasno, da tržaški problem nika- SLIKA "IDEALNE" AMERIŠKE KOKOŠI kor se ni resen, ter da bo ostal nerešen tako dolgo, da se bodo štiri velesile sporazumele tudi v Pogledu nameravane uprave te-Sa ozemlja. V bistvu je edina točka, v kateri so si veliki štirje edini, ta, dobi svobodno ozemlje svojo lastno zastavo. Jako zanimiva posebnost angleškega in ameriške-ga načrta je ta, da zahtevata oba, da bi moral tržaški parlament glasovati z dve-tretjinsko Večino v vseh vprašanjih, ki se tičejo razmerja z guvernerjem. Amerika in Britanija sta pripravljeni dati guvernerju skoro diktatorsko polnomoč. Nastavljen pa bi bil guverner po glasovanju varnostnega sveta zedi-njenih narodov. Imel bi pod svojo izključno kontrolo poli-^ijo, žandarmerijo, uradništvo, so^no oblast in zunanje odno-®3-3e- Imel bi pravico odrediti policijsko uro in obsedno sta-^Je, preklicati zakone in vladati na podlagi dekretov. Francoski načrt je nekoliko blažji, a daje guvernerju tudi ogromno oblast. Ruski načrt pa Zahteva, da naj ima od ljudstva izvoljena vlada popolno zakono-"^^jno, sodnijsko in izvršno oblast. Guverner bi imel le to oblast, da bi čuval interese ze-dinjenih narodov. Poročal b i Varnostnemu odboru o prestop- kih prava državljanov — in v, Kvizlingi dobijo zavetišče v Argentini BUENOS AIRES, 14. avgusta — Imigracijski direktor dr. Santiago M. Peralta, je danes poročal, da bo okrog 1,000 norveških "kvizlingov" dobilo dovoljenje se naseliti v Argentini, kar je del načrta, da se prebivalstvo dežele v 50 letih poviša na 100 milijonov ljudi. Od kvizlingov se pričakuje, da bodo razvili ribiško industrijo, kot tudi izvozno industrijo. V načrtu imajo tudi sprejeti poljsko skupino imigrantov, ki se nahaja sedaj v Angliji. Armada generala Andersa se naseli v Argentini, kakor hitro bo odobreno od argentinske vlade. Vrše se pogajanja, da ta general pripelje v Argentino 200,000 mož z njihovimi družinami. S seboj bodo peljali vso vojaško opremo, vštevši tanke, katere bodo spremenili v traktorje, je dejal Peralta. Stavka delavcev na jezerskih ladjah; pristanišča piketirana v St. Louisu se je nedavno vršila konvencija kokošje-rejcev, na kateri so perutninski izvedenci poljedelskega departmenta poročali, da bo "idealna" ameriška kokoš večja od sedanje, in da bo tudi njeno meso okusnejše. Pokazali so tudi sliko take idealne kokoši. Židje apelirajo na vojno proti Angležem v Palestini takih vprašanjih bi imel var^ ||ostni svet končno in odločilno besedo. Poleg drugih razlik, ki obstojajo med temi štirimi načrti, je tudi bistveno važno vprašanje državljanstva sporno in predmet Različnega tolmačenja v ameriš-angleškem in francoskem ruskem načrtu; Narodi za-P^da hočejo status quo. Rusi pa odrekajo državljanstvo vsem asistom, vojnim zločincem in Italijanskim policajem in urad-jjikom, ki so se priselili v te ^''aje po letu 1922. Rusi zahte-tudi, da se dovoli vsem Meščanom, katere so izgnali iz rsta Nemci ali Italijani, po-^ratek in da se jim vrne vsa Njihova državljanska prava. FRANCOZI USTRELILI GAULEITERJA IN TRI NJEGOVE POMOČNIKE STRASBOURG, 14. avgusta. — Kot vojni zločinci so bili danes ustreljeni nacijski gauleiter v Alzaciji Robert Wagner i rt trije njegovi pomočniki. Smrtna kazen je bila izvršena na dvorišču trdnjave Ney ob 5. uri zjutraj. Smrtne obsodbe nad štirimi Nemci je že v maju izreklo francosko vojaško sodišče. Vsi so do zadnjega zatrjevali svojo nedolžnost in si na morišču niso pustili zavezati oči. Pre dno so počili streli, je Wagner v nemškem jeziku ja-klical: "Živela velika Nemčia! Živel Adolf Hitler! Živel ng:i-onalni socializem!" s^vaški kvizling ^uka bo obešen Bratislava, 14. avgusta, "p Na smrt na vislicah je bil ^nes obsojen 65-letni Vojtech ^ka, premier Hitlerjeve "sa-^Btojne Slovakije", ki je bil ? tožen 32 specifičnih dejanj olaboracije in veleizdajstva. Alroy hotel je izgubil licenco Dne 20. julija je na pripco-čilo policije Stanley Nemec, co-misar za licence, suspendiral licence treh hotelov, pod obož-bo, da v svojih prostorih vdr-žujejo prostitucijo. B o a r d of Appeals je včeraj potrdil trano suspenzi jo licence za Alroy lo-tel, 1962 E. 79 St. Policijskiin-špektor Michael Blackwell jeiz-pričeval, da je bilo dotičnga dneva v Alroy hotelu šest (seb registriranih pod izmišljeimi imeni. ampAnja za odpravo ima se nadaljuje VŽeraj so odprli v mestnem Avditoriju razstavo v kampanji Pi'oti dimu, katera je bila pripravljena v Cleveland Health ^zeju. Razstavo bodo preselili ^ Terminal poslopje proti koncu ®dna. Razstava prikazuje škod-Jive vplive dima na človeka in okazuje, da vsak Clevelandčan Vdiha v enem letu pet funtov kar seveda ne nadomestuje '"ane, pač pa povzroča vsakovrstne bolezni. Utonil v potoku V Euclid Creeku je včraj utonil 12-letni William T. jelt, čigar starši živijo v South3u-clidu. V isti potok je včerajudi padel neki tri leta star o'ok, katerega pa je mati rešila. važen sestanek Nocoj ob 8. uri se v Scenskem delavskem domu naWa-terloo Rd. vrši važen sesmek krožka št. 1 ProgresivnihSlo-venk, in sicer radi kostunrv in korakanja pri proslavi 25. fgu-sta v počast vojakom. Prdpvan, da se ga šču pri Kingman, Ariz. Mnogo j ni moglo odpeljati s pozorišča. jih bo razdrl, ker niso več sposobna za polet. toda Mrs. Roosevelt je ušla vsaki poškodbi. Poročilo s 13. redne konvencije S.N.P,J. Matt Petrovich je konvenčni predsednik. Nadaljnih $15,000 odobrenih za otroško bolnišnico v Sloveniji (Posebno poročilo za "ENAKOPRAVNOST") EVELETH, Minn. — V ponedeljek ob 9. uri zjutraj je dovsko vlado s svojo oboroženo i glavni predsednik Vincent Cainkar odprl 13. redno konvencijo v avditoriju evelethske srednje šole. Za konven-čnega predsednika je bil soglasno izvoljen Matt Petrovich. Za podpredsednike so bili iz-* ~ silo. Danes so Angleži v pričakovanju, da bodo židovske podtalne edinice odgovorile na depor-tacijo židovskih beguncev iz Haife na Ciper, razdelili Jeruzalem v tri obrambne zone. Vladno "trdnjavsko okrožje" je zaščiteno z barikadami, strojnimi puškami, s peskom napolnjenimi vrečami in bodičastimi žičnimi ograjami. Pes, ki "govori" in salutira Mrs. Flozari Rockwood v Cle-velandu lastuje 8 let starega psa Chang Dhu, ki zna razločno izgovarjati dve besedi in sicer: "I want one", kadar želi kaj dobiti. Posebno odločno zahteva "I want one", kadar se družina razgovarja o surovem maslu. Od časa napada na Pearl Harbor se je navadil še saluti-rati, ko je opazoval vojake, ki so hodili mimo hiše 1309 Payne Ave., in si medsebojno saluti-rali. Sedaj salutira vsaki zastavi, ki jo kje vidi, pravi Mrs. Rockwood. redna seja V petek večer ob osmih se vrši redna seja društva "Washington" št. 32 ZSZ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Člani so vabljeni, da se udeležijo polnoštevilno. voljeni Michael R. Kumer, Krist Štokel, Uršula Ambrozich in Andrew Grum; za tajnika Donald F. Lotrich. V ostale konvenčne odbora pa sledeči: V poverilnl odbor: John Morsi, John Žigman, Jennie Pa-dar in John Gabrenja. V odbor za pravila: Frank Grosser, Ludvik Medvešek, Christine Stritar, Matthew F. Turk, Anton Wapo-tich, John Tancek jn Anton Zor-nik. V odbor za resolucije: John Kobi, Anton Garden, Louis Ka-ferle. Frank Podboj in Max Kumer. (Ti odbori so bili imenovani po izvršnem odboru in bili soglasno odobreni od zbornice). V odbor za prošnje in pritožbe so bili imenovani po presi-diju konvencije Joe Korsič, Frank Pečnik, Frank Rezek, Tončka Simčič in Joseph F. Dum; za plače: John Kvartich, Mike Zakrajsek in F. A. Ambrozich; za pregled računov: Joseph Petrich, Frank Perko, Fred Malgaj, Mary Udovich in Ann Opeka. Po izvolitvi odborov je prečita! resolucijski odbor nekaj resolucij, med katerimi je bila sprejeta pomembna resolucija v pomoč stari domovini. Za otroško bolnico je delegacija odo- brila nadaljnih 15 tisoč dolarjev. (Prej je že jednota darovala v ta namen 10 tisoč dolarjev). Za kraj prihodnje konvencije je zmagalo mesto Detroit, Mich., z 240 glasovi; Milwaukee je dobilo 28 glasov in Chicago, 20 glasov. Delegacija se počuti zelo domača med prijaznimi in gostoljubnimi Evelethčani. V četrtek večer prirejajo eve-lethska društva SNPJ slavnostni banket v počast delegaciji in gostov, v evelethskem mestnem avditoriju, a konvenčni program bo podan v prostornem poslopju Eveleth Hippodrome. Na programu bo petje, godba in govori. Kot solištinja nastopi Tončka Simčič, nekaj pesmi pa poda domači pevski zbor Eveleth Slovene Chorus in drugi. Banket posetijo tudi odlične osebnosti kot pisatelj Louis Adamič in Et-bin Kristan, dr.. Slavko Zore, svetnik jugoslovanske ambasade v Washingtonu, Leo Krzycki, predsednik vseslovanskega kongresa, senator John Blatnik in nekateri glavni odborniki SNPJ kot Vincent Cainkar, Michael Kumer, Fred Vider ter okrajni sodnik Martin Hughes. Lastniki so izsilili stavko, pravi unija, ker se sploh niso hoteli pogajati glede zahtev, katere so stavili delavci Lastniki odklonili vse delavske zahteve Stavka je bila oklicana, ker podjetniki delavcem niso hoteli priznati 40 - urnega delovnega tedna in drugih koncesij. Glavni unijski stan je v tej zadevi izjavil: "Unija se je skozi osem dni posvetovala z zastopniki delavskega departmenta, v prizadevanju, da odvrne stavko. Toda lastniki niso samo zavrnili vse naše prvotne zahteve, temveč se tudi niso hoteli pogajati glede pozneje stavljenih zahtev, pri katerih smo mnogo popustili." Ako se bo stavka kaj časa nadaljevala, bo resno prizadeta industrijska produkcija. Večji del prometa na Velikih jezerih je tovornega značaja. Tovorni parniki prevažajo predvsem železno rudo, premog in avtomobile. 5-centna znamka za zrakoplovsko pošto WASHINGTON, 14. avgusta —Predsednik Truman je danes podpisal zakon, po katerem se bo od 1. oktobra dalje računalo samo 5 centov za unčo zračne pošte. Letni semenj v Berea y čer a j se je v Berea pričel običajni letni semenj, "Metropolitan Fair" za Cuyahoga okraj. Obenem Berea praznuje 50-letnico prirejanja takih sem-njev. Kot pravijo, je letos največja razstava živine, kokoši in drugih živali. Na prostoru se vršijo vsakovrstne tekme. Kdor želi obiskati ta semenj, dobi Berea Bus Lines na Greyhound postaji na E. 9th St. Vožnja v eno stran stane 35 centov in bus, odpelje s postaje vsake pol ure podnevi, zvečer pa vsako uro. lovci na pikniku V nedeljo, dne 18. avgusta bo St. Clair Rifle & Hunting Club nadaljeval svoj letošnji piknik. Prijazno se vabi tiste, ki so že bili in tiste, ki še niso bili na pikniku, da se udeleže. La Follette priznal poraz v Wisconsinu Danes zjutraj eno minuto po polnoči je CIO unija pomorščakov (National Maritime Union) oklicala stavko delavcev na jezerskih ladjah. Bile so takoj postavljene piket-ne straže v jezerskem pristanišču v Clevelandu, kakor tudi po vseh drugih lukah, ki služijo plovbi na Velikih jezerih. Prizadev a n j a posredovalcev^ zvezne vlade v Washingtonu so seizjalovila, nakar je glavni predsednik CIO unije pomorščakov Joseph F. Curran iz Wash-ingtona poslal brzojavno naročilo, da se stavkovni sklep izvrši, kakor je bilo že poprej sklenjeno. Z ladij, ki so se nahajale v pristaniščih, so delavci začeli odhajati že par ur pred formalnim začetkom stavke, dočim bodo možje na parnikih, ki se nahajajo še na vodi, zapustili svoja mesta, čim bodo ladje dospele v luke. Promet na reki Cuyahoga je danes zjutraj izgledal normalen, ker možje na nekaterih tovornih ladjah očividno niso odšli na stavko. MADISON, Wis., 14. avgusta —Senator Robert M. La Follette je danes priznal, da je izgubil bitko za republikansko nominacijo, katero je dobil okrožni sodnik Joseph R. McCarthy. Slednji ga je porazil s okoli 7,000 glasovi večine. To pomeni zaton družine La Follettov, ki je skoro skozi pol stoletja dominirala politični položaj v Wisconsinu. Oče sedanjega senatorja je skozi mnogo let sedel. v zveznem senatu in leta 1925 ustanovil progresivno stranko. Sin Filip je bil nekaj časa governer, Robert pa mu je zavzel njegovo mesto v senatu. Senator La Follette se je lani vrnil v republikansko stranko, potem ko je bila progresivna stranka v Wisconsinu razpušče-na, toda volilci so ga pri včerajšnjih volitvah zavrnili. Bolgarija in Madžarska imata besedo v Parizu PARIZ, 14. avgusta — Danes sta imeli na mirovni konferenci 21 narodov besedo dve izmed poraženih držav, Bolgarija in Madžarska. Prva je vodila napad na Grško, druga pa je obtožila Češkoslovaško diskriminacije proti madžarski manjšini. Značilna stran dopoldanske seje je bil nastop delegacije Sovjetske Ukrajine v prilog bivše sovražnice Bolgarije proti Grški, ki je bila tekom vojne zavezniška država. Na popoldanski seji je madžarski zunanji minister dr. Ja-nos Gyoengyoesy apeliral na konferenco za olajšanje gospodarskih mirovnih pogojev ter prosil, da se imenujeta dve komisiji, ki naj bi preiskali spore med Madžarsko in Češkoslovaško na eni strani, ter Romunijo na drugi. "Bingo" v Maple Heights ukinjena Max Lockwood, predsednik Veterans of Maple Heights Inc., je naznanil, da se je za trajno zaprlo prostor za igranje "bingo" v bivšem poslopju Thomas kluba. Vzrok je, ker je vodstvo v prvih večerih napravilo izgubo in ker je javnost v Maple Heights proti takim igram v njih soseščini. John Verhunce pa je dobil nalogo, da vloži tožbo v imenu Home Owners Association napram Veterans of Maple Heights Inc., da se sodnijsko dožene ustavnost državnega zakona, če se sme "bingo" igrati z a dobrodelne namene. Tozadevno se nocoj vrši ljudski shod v Slovenskem narodnem domu 5050 Stanley Ave., Maple Heights. ŠTRAN 2 ENAKOPRAVNOST 15. avgusta, 1946 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. <1231 ST CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta); For One Year—(Za celo leto)___ For Half Year—(Za pol leta) _,-- For 3 Months—(Za 3 mesece)-- .$7.00 . 4.00 . 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto)------ For Half Year—(Za pol leta)-----:- For 3 Months—(Za 3 mesece)---;— _S3.00 - 4.50 . 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year—(Za celo leto) - For Hall Year—(Za pol leta)----,-- -$9.00 - 5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879. Donald Bell (O. N. A.) PRETEČA NEVARNOST NA SREDNJEM VZHODU Javnost se zanima danes največ za mirovno konferenco v Parizu, kjer so na razpravi vprašanja Italije in Balkana — toda največja in najhujša nevarnost, ki danes ogroža svetovni mir, ni tam, temveč na Srednjem vzhodu. Ves ta del sveta je postal sodček smodnika, o katerem se ne ve, kdaj bo pognan v zrak. Homatije v Palestini so seveda le zunanji znak prave nevarnosti, ki obstoji v tem, da se je odločila Velika Britanija, ki sama nima več zadosti notranje sile, da bi z lastnimi sredstvi in na miren način vladala svoje ogromno carstvo, seči po najstarejših in najbrutalnejših sredstvih kolonijalnih gospodarjev — po nasilju in sejanju notranjih razdorov v deželah, v katerih se hoče na vsak način obdržati na oblasti. Običajno je čuti mnenje v javnosti, da si prizadevajo Angleži le, da bi ohranili svojo najvažnejšo pot, ki je zanje življenskega pomena, iz Britanije v Indijo preko Srednjega vzhoda. Toda to je le deloma res, kajti Anglija hoče danes, ko se dvigajo že vsi pokorni in odvisni narodi — ko so kolonijalnim carstvom že začeli zvoniti zadnji zvonovi — še povečati svoje carstvo in si podjarmiti še novih narodov. Še v dobi prve svetovne vojne Angleži nikakor niso bili vladajoča sila na Sr'ednjem vzhodu — tam je bilo oto-mansko carstvo in ruski vpliv je bil mogočen, posebno v Perziji, kjer je na mnogih mestih segal skoro do Perzijskega zaliva. Povrh tega so bili na Srednjem vzhodu jako vplivni tudi Nemci in celo Italijani. Francoski vpliv je bil odločujoč v libanonskih deželah in v Siriji. Prva svetovna vojna je pregnala iz Srednjega vzhoda Turčijo, Nemčijo in Rusijo. Druga svetovna vojna je omogočila Angležem, da zasedejo italijanske kolonije, katerih zdaj nočejo nikomur več prepustiti. Francija pa je ogromno izgubila na vplivu in tudi na dejanskih postojankah. Angležem je torej uspelo, da v razmeroma kratki dobi poženejo ven iz teh predelov vse svoje tekinece. Toda zdaj, ko so to dosegli, ko imajo v rokah to strategično tako neizmerno važno in denarno in gospodarsko tako bogato ozemlje, radi ležišč petroleja, morajo uvidevati, da so vojaško preslabotni, da bi točko tudi ubranili. Vsled lega so ponudili Zedinjenim državam mesto manjšega partnerja — za ceno podpore v denarju in dobavah orožja. V zadnjih mesecih je bilo včasih nekaj govora o "mirni likvidaciji" britanskega carstva, češ da bo delavska vlada opustila kolonijalno ideje angleških torijev. Slišali smo o velikodušnih ponudbah Indiji in Egiptu. Danes je že jasno, da niti Indijcem niti Egipčanom ne bo uspelo, da se sami s svojimi lastnimi silami znebe britanske nadvlade. V obeh deželah so pogajanja zastala, Indija je nemočna radi stoletnega razdora med hindu in muslimani. Med vsemi deželami, v katerih se je nastanila Anglija, so njeni interesi najbolj ogroženi v Perziji, kjer je nastalo revolu-cijonarno gibanje proti trdi pesti Anglo - iranske petrolej ske družbe. Ko so Angleži uvideli, da jim sredstva orijentalske diplomacije ne pomagajo več, so sklenili uporabljati silo. Odkrito so izjavili, da se varnostni svet zedinjenih narodov, ki je porabil toliko časa in naporov v zavračanju ruskega vmešavanja v iranske zadeve, nikakor ne sme biri-gati za to, da se pripravljajo na zopetno vojaško okupacijo južno - iranskih petrolejskih ležišč., 2e pred meseci, ko še ni bilo nobenih stavk v petrolejskih vrelcih Anglo-iranske družbe, mi je bilo povedano, da bodo šli Angleži nazaj v Perzijo. Zdaj so se izkrcali v Basri, poglavitnem pristanišču sosednjega Iraka in izjavili, da bodo zasedli južno Perzijo, ako bi se "nekaj" pripetilo tam. Tudi koraki angleške politike v Eritreji, Somalilan-du, na otoku Sipru, ki je grški po narodnosti in željah prebivalstva, Palestini in Libiji, niso potrebni radi ruskega prodiranja v Sredozemlje. To je Angležem le izgovor za širjenje njihovega carstva. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE Ponatis iz "Slovanskega poročevalca" izdajalec pred sodiščem Na okrožnem sodišču v Celju je bila nedavno razprava proti Albertu Cerkovniku iz Slovenj-gradca, ki je bil obtožen številnih težkih zločinov zoper narod in državo. V celodnevni razpravi se je odkrila strahotna slika njegovega izdajalskega delovanja med okupacijo. Sredi leta 1941 se je obtoženec vključil v Cretu v Celju v eno izmed takratnih snujočih se ilegalnih organizacij, ki so bila prva žarišča podtalnega odpora proti okupatorjevemu nasilju. Namesto da bi v Osvobodilnem pokretu iskreno sodeloval, je kmalu izdal nemški tajni policiji vso skupino svojih tovarišev. Posledica je bila, da je gestapo aretiral 14 najzavednejših fantov iz celjske okolice, ki so bili potem vsi ustreljeni. Kot žrtve tega podlega izdajstva so padli: Miha in Jože Kolšek, Milan in Edvard Golob, Rajko in Mirko Kresnik, Rudi Primožič, Ladislav Kramar, Marijan Brinovec, Vladimir Mlakar, Ferdinand Mirt, Anton Kos in Maks Leskovšek. Družine imenovanih žrtev pa so bila odpeljana v koncentracijska taborišča, kjer so Marija Kresnikova, Marija Farčnikova, Anna in Neža Kolškova podlegle mukam in trpljenju. V nagrado za svoje izdajalsko početje je Cerkovnik prejel od gestapa nov plaŠ3 in čevlje in bil proti plači sprejet v stalno vohunsko službo, ki jo je vršil skoraj dve leti in prizadejal mnogo zla zavednemu slovenskemu ljudstvu. Navidezno nameščen kot delavec v Westnovi tovarni, je vohunil za svojimi tovariši ter poleg tega ■ oprezoval po celjskih ulicah in okolici ter potem poročal nemški tajni policiji. Tako je med drugim ovadil Milico Sorčan, da vzdržuje zvezo s svojim možem, ki je bil partizan, razadi česar je morala potem Sorčanova v kazensko taborišče, odkoder se ni več vrnila. Za vsa ta dejanja, ki so bila obtoženemu izdajalcu in zločincu dokazana, je bil Cerkovnik pred ljudskim sodiščem obsojen na smrt z ustrelitvijo. V svesti si svoje krivde, se obsojeni ni niti pritožil zoper izrečeno kazen. Smrtno kazen se je izvedlo 22. junija in s tem je bilo zadoščeno ljudski pravici. * nastop mladine v mariboru Nad 1000 pionirjev iz vseh krajev mariborskega ogrožja so nastopili dne 23. junija ob otvoritvi fizkulturnega tedna na igrišču T D Železničarja. Prireditev se je pričela s povorko, v kateri so pionirji s harmonika ši na čelu prikorakuh na te-lovadišče. Pozdravil jih je načelnik prosvetnega odseka 10-OF, Ledinek, ki je med drugim dejal: "Hočemo, da bo naš pionir, naš mladinec vse to, kar se je naučil, znal tudi resnično uporabiti v delu za domovino, pri stroju, na polju, v gozdu in v pisarni. Preko 200 pionirjev je odpelo svojo himno, nato so pionirke iz okraja Prevalje in mariborske okolice izvajale proste vaje "Bilečanka". Na posebno topel sprejem pri publiki je naletel harmonikarski zbor pionirjev iz Studenc pri Mariboru. Kot zadnjo točko so izvedli mariborski pionirji živo sliko, v kateri so setavili ime Tito. ¥ moderna postrežba železniške uprave Z odlokom prometnega ministra se je 26. aprila letos pričelo z avtomobili prevažati blago s postaj ali na postajo. Železnica bo za enkrat prevažala s postaje Ljubljana in Ljubljana-šiška prejemniku na dom in obratno od pošiljateljevega doma ali obratovalnice do imenovanih železniških postaj. Železnica prevzame za avtomobilski prevoz vsakovrstno blago, razen živih živali, eksplozivnih predmetov, mrhčev, predmetov v teži nad 500 kg ali daljših od 4 metre in žita v razsutem stanju. v dolenjske toplice v akciji V kotlini, ki jo obdaja na severu Str£Žki hrib, na zapadu gozdnati Rog in na vzhodu odrastki Gorjancev, leži prijazen kraj Dolenjske Toplica. Med okupacijo je bil kraj večkrat bombardiran, vendar pa kopališče samo ni bilo poškodovano. Prizadet je bil invalidski dom in pa nekaj zasebnih hiš. Domačini so se z združenimi močmi lotili ruševin in jih skoraj že vse pospravili. Prejšnji obokani zidani most preko Sušice je bil med vojno razrušen. Na njegovem mestu stoji zdaj trden, lesen most, preko katerega dan za dnevom prevažajo tovorni avtomobili metrska drva v Stražo na postajo. Kopališče z radioaktivno vodo; je letos prevzela država. Ker ij3 doslej primanjkovalo sobne opreme, zlasti postelj, zdravilišče v tej sezoni še ni moglo sprejemati gostov. Ukrenili so vse potrebno, da bo tudi za sobno opremo preskrbljeno, da bodo kmalu lahko sprejeli goste-bolnike, ki že čakajo na sprejem v kopališče. Redna dostava pošte je zdaj urejena za ta okraj, ker so pred kratkim dobili pismonošo, ki dostavlja pošto tudi v bližnje vasi. Pogostoma prispejo tudi ameriški paketi, ki jih pošiljajo rojaki svojcem v staro dofnovi-no in jim tako pomagajo lajšati bedo, ki jo je zapustila vojna vihra. * krstna predstava nove slovenske drame V soboto 29. in v nedeljo 30. junija ob 5 uri popoljne je predvajala igralska družina v Št. Ilju pri Mariboru novo dramo Franceta Filipiča i z narodno osvobodilne borbe "V burji". Drama prikazuje dvig vaškega mogotca, njegovo sodelovanje z okupatorjams njegovo izdajal-stvo in ljudsko sodbo. Na fronti dela Ponaiif is "Slovenskega poročevalca" Cesta od Podsmreke naprej, nekaj kilometrov od Viča pri Ljubljani, do Drenovega griča pred Vrhniko je kakor fronta. Težko E3 "pretolče" avtomobil čez razorano zemljo, razmetano kamenje, mimo navoženega gramoza, položenih tračnic in podrtih dreves do Loga, ki leži približno v sredini tega odseka naše velike delovne fronte. V Logu je v nizki podeželski hiši štab—vodstvo vsega dela, ki mu načeluje gradbeni vodja s svonm pomočnikom, pomagajo pa mu strokovnjaki in pisarni- ške moči. Sen prihajajo iz ljubljanske in vrhniške smeri poročila o težavah in ovirah, o pomanjkanju materiala, klici po novem moštvu na fronti. Prihajajo porgčila o prvih izvojeva-|nih bitkah, o uspehih, o zmagah' delovnih rok nad šoto, nad ilovico, nad trdim kamenjem . . . Iz Loga pa razpošilja delovno vodstvo na obe strani tehničnim vodjem sektorjev, delovodjem (polirjem), preddelavcem in delavcem načrte, navodila, matezi-al, ljudi, opomine in pohvale. Fronta napreduje. Takšnega velikega delovnega načrta v Sloveniji še nismo imeli. Do zime je treba zgraditi 12 kilometrov dolgo in 12.5 metra široko asfaltirano cesto s cestiščem stezo za kolesarje in obrobnim pasom. Treba je določiti smer in višino nove ceste, preo-rati starocestišče, odkopati zemljo in zasuti jarke, zgraditi čvrsto 40 centimetrov debelo zaščitno plast s savskim prodom, jo zgladiti in utrditi, nasuti dvakrat presejan droben pesek, položiti z asfaltom prepojen izolir-ni papir in dve plasti betona, debeli skupaj 20 centimetrov. Iz gramozne jame pri Klečah je treba pripeljati 13,000 vagonov materiala, porfirni material za vrh cestišča iz Kamniške Bistrice in Kokre. Za veliko delo, pomembno za vso državo in za precejšen del Evrope, ki teži gospodarsko proti naši obali, so potrebni veliki napori, premagovanje težav, potrpljenje in vztrajnost vseh, ki sodelujejo— inženirjev, tehnikov, kamnosekov, zidarjev, minerjev, težakov, tesarjev, strojnikov, šoferjev, kovačev, ključavničarjev, skladiščnikov, a d m i n i strativnega osebja . . . Do zime asfaltirana cesta do Vrhnike, prihodnje leto do Planine—to je njihova skupna naloga, skupna bo zmaga in ponos, ko bodo dali državi cesto-, ki se bo mogla kosati z vsako drugo. Najbolj živo je v Logu. Do sem so položene tračnice normalne žole-nice s tiri za premi-i:anje vlakov. Posebni vlaki bodo vozili sem z glavne proge material. Vagone bodo izpraznje-vali delavci v široke silose, ki ih zdaj grade pod cesto. To bo dovolj prostora za 350 vagonov [gramoza, dovolj za pet delovnih dni naprej. Iz silosov bo razva-;ala poljska žsleznica material proti Vrhniki in proti Podsmre-ki. Na obeh krajih ga bodo sprejemali delavn.ugraditglii. Asfaltirali bodo cesto meter za metrom. Vrhnika in Ljubljana se bosta odmikali, za graditelji bo ostajal vedno daljši beli trak ceste, bližali se bodo Logu, 3em se bosta pomikali vojski s traktorji, plugi; orodjem in podirali za seboj progo. Neki dan v pozni jeseni—ko bodo puste ijive in žitna polja ob cesti in bodo sadovi z jablan in hrušk, zdaj še drobni, obrani—tedaj bo pritisnilo z obeh strani na Log, graditelji se bodo sestali, zastave zavihrale . . . Poslednji vlak bo odpeljal ladnje stroje, preostali mateilaT in moštvo na glavno progo in na nov,a dela. Za njim bodo pospravili delavci tračnice in pragove, ičistili cesto in po njej bo kakor 10 zrcalu privozil prvi avtomobil, za njim pa kolone tovornih ,'ozov—proti morju, proti Trstu in nazaj proti Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Dunaju, Pragi, Si Clair Rifle and Kijevu ... Naše življenje bo postalo bogatejše. Pod Drenovim gričem na Vrhniki je že lep kos ceste raz vo—zravnali so se in oddahnili. Drugi kopljejo ilovico. Eden med njimi je Bosanec, drugi je doma iz Slovenjgradca, tretji iz Ljubljane, dva sta Prekmurca, šesti iz okolice Vipave. "Vprašal sem v Zagrebu za delo, pa so mi rekli: 'pri Ljubljani gradijo cesto'," pravi Bosanec. "Velika je domovina, sem si mislil, pa sera šel. Srečaval sem mladince, ki so se vozili v Brčko. Jaz v Slovenijo, oni v Bosno, vsi gradit." "Delal sem cesto Jeperca-Kranj. Približno iste dolžine je pa smo jo gradili dve leti," pravi Ljubljančan. "Cesto Podvinj-Lesce, pet kilometrov, tudi dve leti." "Prej je bilo drugače: komi sije, razpisi, pogajanja, profiti. Zdaj se gleda samo na to, da delo teče," razlaga Primorec. Od propusta proti Logu zasa-jajo orni plugi ostre zobe v cestišče in prevračajo stlačeno kamenje, planirni plugi potiskajo velike kupe prsti in jo ravnajo, grabijo drevesa pod koreninami in jih prevračajo, valjarji tlačijo in utrjujejo, da se stresa cestišče, zgrajeno na mehki popustljivi šoti. Prav tako napreduje delo od Podsmreke proti Logu. Med obema frontama pa merijo geome-tri s pomočniki višino in širino ceste, delavci grade poljsko železnico. Ob cesti rastejo mehanične in druge delavnice, taborišča s spalnicami, kuhinjami in obednicami za delavce. Kmet je prišel po polju in se ustavil. Zamišljeno je pogledal po cesti. Videl je nekoč, kako se je valila po njej kraljevska jugoslovanska vojska, potem Italijani, pa Nemci, nazadnje so "prišli partizani. Zdaj grade veliko cesto, jablane podirajo, njive bodo podrli. "Ampak—kako jim gre izpod rok!" je rekel, ko se je zagledal v dva delavca, ki sta odnašala -r«;iiK Kaiiicii na lub ceHte. Eden je bil ITIetni Prekmurec iz Gorice pri Soboti, drugi 59-letni Dragomerčan. Potem je pogledal kmet dalje po cesti, ki se je ožila in se izgubljala med njivami. Toda tam še ni konec, cesta se vije še naprej, daleč za obzorje, kjer so pristanišča, rudniki, tekstilne, sladkorne, strojne in druge to varne,, solna polja, kjer se tudi ljudje trudijo in po svoje odplačujejo družbi svoj dolg . . . Cesta pa druži ljudi in pokrajine in jih zbližuje, dobra cesta lirajša razdaljo, zmanjšuje prevozne stroške, cesta odpira nove možnosti dela, dohodkov ih živ-Ij'J^ja, nova vrata človekovemu njpredku. c. Z. vetnik, pač pa tudi izvrsteri kuhar. Streljali smo pa takole: Mihelič ____________________ 18 J. Dovgan ................24 Malečkar ................ 19 Zupančič ................ 16 Novak .................... 23 Stanmble ................ 20 Kodra ...................... 20 Urbanick ________________ 08 Kosec Sr. ______________ 22 Virant ____________________ 22 Butch ...................... 22 J. Papesh ________________ 12 A. Urankar ............ 22 A. Božič .................. 22 Kobal ____________________ 18 Škoda ...................... 18 Kochevar ................ 21 J. Pozelnik ............ 22 E. Pozelnik ............ 17 A. Jelerčič ............ 20 Ludwig .................. 18 Renik ...................... 17 M. Telich ................ 14 A. Gerl __________________ 22 E. Papesh ______________ 15 Tomažič .................. 15. A. Princ ................ 15 Spenko Jr. ............ 19 Pavly ..................... 11 Janša________________________ 12 Baraga __________________ 15 Peterca .................. 08 Kramer ................... 24 Spenko Sr............... 20 Sluga ...................... 18 Zakrajšek................ 14 Somuk .................... 18 Sietz _____________________... 24 Antonin .................. 21 Vinton ____________________ 22 Beck ______________________ 11 M. Urankar .......... 14 W. Gerl .................. 13 Kosec Jr........:...... 24 Skern ...................... 14 Eržen ...............^...... 17 Smuk ______________________ 17 Nategal .................. 23 W. Urankar ............ 24 Saje ________________________ 19 J. Urankar ............ 21 A. Novak ______________ 21 Sladkorčki na klinčkih 36" nevarni otrokom / UREDNIKOVA POŠTA .la- Hinting Club Cleveland, O. — Vsi naši gr, katerim je bila sreča mila, da so zdrobili največ lončenih širjen. Preoran, zvaljan in uti- j S®^ov na strelišču naše far-jen čaka, da pripelje.železnica ™^ nedeljo 28. julija, pravijo: material za asfaltiranje. napravil po- Delavci gradijo globok ^ pro-.*' ^^<^ar boš poročal izid pust za odtekanje vode. Vidi se v časopis. Hm, jaz vrh prerez ceste: prav spodaj! ^ ° povem, vi bahači, ka ^ r 1 J tPT imata „;x__... iota (kmetje pravijo temu kraju "Na mahu"), nato ilovica, potem kamenje še izza časa Napo- leona, ko Je zapel Vodnik svojo "Ilirija vstani!" Pa že davno pred Francozi je tod tekla cesta, že začasa Rimljanov in še prej, ko so se premikala ljudstva po Evropi in proti morju. ter imate lep "score", nič se ne boi zlagal. Seveda ne. Toda v zaaji skupini sem bil jaz. In če le bi bil že nastopal mrak, ozi)ma tema, sem imel namen vasvse premagati". ladalje se zahvalimo občin stv za veliko udeležbo našega pikika. Moram priznati, da je vseizpadlo 100 odstotno pra Po tej cesti in pokrajini so se in uspešno. Odkar naš privalili tudi naši predniki pred kiuiobstoji, nisem še videl 1200 in več leti do Trsta ... j takšega navdušenja na streli-Za Francozi je cesto poprav- ^ču.Saj smo postrelili 2,500 na-Ijala in dvignila Avstrija za njo hoja med okupacijo Italija. Zdaj se bo cesta še bolj dvignila nad polji. Delavci so odvalili težko skalo, položeno v propust pred stoletji, ko se je pri nas prebujal Vtiedeljo 18. avgusta bomo zopt streljali. Gostom in čla-nonise bo postreglo z dobrim golsm, katerega bo pripravil aš Golovec Mr. Kushlan. Da oste odslej vedeli tudi, to. meščan in zahteval tlačan usta- da eo Kushlan ni samo od- Frank D. Celebrezze, mestni varnostni direktor pravi, da so ljudje v večini že seznanjeni ^ vsemi vrstami nesreč, vendar nekako vedno mislijo, da se ta svarila tikajo nekoga drugega, ne njih. Pomislite, kolikokrat daste svojim otrokom "pennies", s katerimi si kupijo sladkorček na klinčku, katerega ližejo celi dan. Redkokdaj kdo pomisli, kolikor nesreč se zgodi ravno s temi klinčki, ki so otrokom tako priljubljeni. Ravno zadnji teden seje primerila nesreča s i.ahim "suckerjem", ki je na-taknjen na oster klinček. Neki dveletni otrok je lizal, tak "sucker" med igranjem. Spodtaknil se je ob preprogo in padel. Pri tem si je s kJinčkom prebodel nebo v ustih, ki je povzročil tolikšno rano, da je otrok v urah umrl. Na splošno večina otrok, ki npjraje ližejo sladkorčke na klinčkih so še mladi in šibki ^ nogah. Tekom dneva čestokrat padejo in starši se ne brigajo za to, ker je nekaj navadnega. ReS je, da v 99 slučajih padec takega otroka ni posebne nesreče, toda na vsakih toliko padcev se večja ali manjša nesreča primeri. Zgoraj navedena nesreča bi se preprečila, če bi starši gledali na to, da otroci kupijo sladkor-ček "sucker" ki je pritegnjen na močni trdi vrvici, ne pa na klinčku. Del odgovornosti za take nesreče se more pripisovati tudi izdelovalcem sladkorčkov n a klinčkih, kot tudi na raapeče; valce takih slaščic. Tudi ti bi si morali zapomniti eno varnostno pridigo. Lastniki slaščičarn bi storili mnogo dobrega za soseščino, ako ne bi hoteli prodajati sladkorčkov na klinčkih. Prodajalci bi se morali siinn domisliti varnosti, ko prid® otrok v trgovino in jih vpraša za "safe sucker", ne onega na klinčku, da je čas, da opustijo prodajo sladkorčkov na klin^' kih. 15. avgusta, 1946 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 BUDHIN DEMANT GUSTAV LE ROUGE (Nadaljevanje) Miss Ellen se je zmedeno prijela za čelo in preplašeno zače-la pogledovati okoli sebe. Nato se je spomnila in razumela: roparji so jo ugrabili, da izsilijo od njenega očeta visoko odkupnino, kajti znan je bil kot velik bogataš. Silna jeza jo je zgrabila in to tem bolj, ker je bila zelo razdražena in navajena, da se je vse klanjalo njenim najmanjšim kapricam. Vi ste lopovi! je zaklicala, 3- strašno boste kaznovani za to, ste mi storili! Moj oče se osveti . Ker sta jo na to pretnjo ^^than in Histerija čisto brezbrižno gledala, je začela kričati, oiisleč, da ji pride kdo na po-ttioč: ' Pustite me! Proč hočem! Skočila je k vratom kabine in klicala na pomoč, toda Nathan J' je zastavil pot in jo krepko zgrabil za roke. , Nobenega smisla nima kri-J^ati. ji je dejal preteče; na naši ^dji ste na širokem morju in popolnoma v naši oblasti. Svo-o