S<T'"
inaJfJl lito ^
iekaj *
•isb lr pros^
ich.
idov a(
nite % 455f
onf
)id^
ifVENE IN DRUGE ^VENSKE VESTI
Jl,	---*---'
[A ipjj*. ^Veze JSKJ društev v vah^ ^ v * nsy*vaniji se bo vrti^5 ;!°',enJ.leCle1-'0 29- decembra v hu, p Cni domu v Pittsbur-
^ ^'n se Požela ob 10. wl{Jlle
Jv	Sl raba ne, Pa., s«
(*e)i- °*0 28. decembra vršlu %* n,Štva St. 140 JSKJ.
■Vj p f11 *reditve: dvorana dru-,]<{ Stoniska jama.
-SSv,, -—
rj Sli | n° društveno zabavo
» pr$ ''iu Sufitvo št. 200 JSKJ v l|salf ^ '‘ln-> na večer 31. de-)0 >*lovaj ,frostor prireditve: Ju-* narodni dom.
p*’ llvejaj j,
InA !istVo c, V° veselico priredi OP, na ' ^6 JSKJ v Kraynu, l+j 3Večer 31. decembra ^	,? čustva “Vihar.”
kovef,,.Z{|»>avo za člane in "1 f*'Atelje priredi na ve-|(> ecembra društvo št. 10 5 ^nstownu, Pa.
‘ slo
tli ,1 \°nska društva, med lok ]y v° št. 32 JSKJ v h ^ndu, Wash., prireje]; Gr ' decembra skup-Vn'C° v Slovenskem domu 'dlu, Wash.
iUpno —
:'avžo\ • Vese^c0» združeno z ,>* ^darovanjem mlati, j ta društvi št. 31 J.
3]1 ‘n št. 300 SNPJ na vc-1 I j, ecembra v Hrvatskeir) ^opt Talbot A ve.
Ckl>- Pa.
kliilj “ Priredi Gospodinjcu plovenskega doma v V ’ a-> na večer 31. dc-
^	sl	—
Su r Skih društev v .i# (U '°*0,> priredi na ve-Sd;e^ra Silvestrovo za-ilo 611 j Ulovih prostorih.
*i'?blvt Slni*ki klub slovenskega repV v [,°^u društva “Domovi-i' v % \ VBa*ertonu, O., priredi V^ico v soboto 4. ja-
V !
rt'k M !iera«.i« JSKJ društev V^t: if 5 ; ‘° se bo vršila v ne-K,;;lnuarja v S. N. Domu indu-
»	1^	——
;!i	^ JS>'Hco priredi društvo
% p.-. ’ v Barbertonu, O., v A [	■ Januarja.
,J*5 ?%■« r«ha’ Pa ’ je bil° ^8lano 1)orciil°’ da itv ^ I ^ i> eno stanje sobrata iij^j ?’:0t?ačarja toliko izbolj-l'2ft 1 ° IW. moRel zapustiti bol-'la ^	dasi je še slab in
';it	h	Za dogleden čas p-
<. Nje ^ki listi. Predme-: f,5’	j^^cijj	. ora^ Podvreči	tež-
",fV	'n njegovo stanje je
i $ fc Sl Č‘asa kritično. Nje-fk: NviJ^-tevilni priiatelji v •nc	in drugih drža-
^ 1	r'tosrčno želijo	sko-
rf°P°lnega okrevanja.
' h HJt °gačar je bil tajnik } K ;2,6 JSKJ v Pittsbur-ei>^ \S ° h 22 let in šele 'np# LVedai Je Prisilila, da se je
L%revPOnc,vni izvolitvi- Ko
/ l 2fiZve' tajništvo, je dru-
M ilel°38 {lanov v ocl-
s^V11 ti. 0beu u’ zdaj pa jih je >cr	nj6	°ddelkih.	Za	to gre
H, ^0^ !*1u in vsem drugim l0A 'i.	So k takemu lepe-
rosiP | l' društva pripomo-
j y
// Jr	’
pr j	Nove	Dobe	se
i %, teden oglasil sobrat j	e na 4. strani)
	
Naslov—A (litres*
N O v A DOK
«117 Sl. Olalr Avb. f!l«*veland. Ohio (Tfl. II(Anderson ::8K9)
fOr?n° / *0 - <>
> % _
• Gff. O,,
URADNO GLAS^i/^r-OSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
+  •
DOBA
(NEW ERA)
OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Irtn 193S |i> posvejenc naprfdk«
mhxlinskcKa oddelka J. S.
K. Je<lnole Svojo afil-iioki ho pokazala nafta mladina!
as Second Class Matter April 15th, 1026, at The Post Office at .veland, Ohlo,vUnder the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for In Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925.
" ŠTEV. 51
CLEVELAND, O., WEDNESDAY, DECEMBER 25TH — SREDA, 25. DECEMBRA, 1935
VOL. XI. — LETNIK XI.
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
PRIHODNJA KONVENCIJA republikanske stranke se bo vršila v Clevelandu, Ohio, in se bo pričela 9. junija 1938. Na cmenjeni konvenciji bo sprejeta strankina platforma za je-senske volitve in bosta izbrana kandidata za predsednika in podpredsednika Zedinjenih držav. Konvencija bo po vsej priliki precej burna in bo najbrž trajala dalje časa kot običajno.
ZVEZNI SENATOR iz Minnesote Thomas D. Schall, je bil dne 19. decembra povožen od avtomobila in tako poškodovan, da je kmalu poškobam podlegel. Nesreča se je zgodila v Cottage City, Maryland. Senator Schall, ki je bil po poklicu odvetnik in pripadal republikanski stranki, je pred leti, ko ,ie pričel izvrševati odvetniške prakso v Minneapolisu, oslepel na obe očesi. Nesreča se je zgc-ctila, ka mu je prižigalec za cigare eksplodiral pred obrazom. Najprej je bil izvoljen v poslansko zbornico zveznega kongresa, kjer je služil 10 let, od leta pa je zastopal Minnesoto kot senator.
Senator je bil pove žen, ko ga je njegov klerlc Leen vodil preko ceste. Ognila sta se enemu avtomobilu, drugi avtomobil pa je zadel in nodrl oba. Senator je debil težke poškodbe, katerim je podlegel, njegov klerk pa je bil le lahko poškodovan.
VLADA v Washingtonu je pričela z resno kampanjo za omejitev nesreč ki zahtevajo v Zedinjenih državah okrog 100;000 smrtnih žrtev letno. Na pomoč bodo pozvani gover-nerji raznih držav, razne varnostne organizacije, časopisje, zastopniki Rdečega križa itd. V letu 1934 je bilo v tej deželi ubitih v avtomobilskih nesrečah okrog 36,000 oseb, v nesrečah na domovih 34,500, pti poklicnih delih je bilo ubitih 16,000 oseb, v raznih nesrečah pa 17,-500. Poleg tega je bilo težko ali lahko poškodovanih skoro deset milijonov oseb, od teh nad pol milijona pri raznih nesrečah v domovih.
EPIDEMIJA vnetja hrbtenice (spinal meningitis) se je tako močno razpasla v Kiowa 1 countyju, Oklahoma, da so 1 zdravstvene oblasti postavile ves county pod strogo karanti-no. Vojaki državne milice skrbijo, da se predpisi karantine točno izvajajo. Ukinjene so šole in prepovedano je zbiranje večjih skupin ljudi kjerkoli. Avtomobilisti smejo voziti skozi county, toda se ne smejo u-stavljati. Vnetje hrbtenice je zelo nevarna bolezen in se navadno konča s smrtjo.
DIJAKI višje šole v Heleni, Mont., so se po dvamesečnih po-čitnicah spet vrnili k svojim študijam. Počitnice so imeli dijaki zato, ker je potres tako po škodoval šolsko poslopje, ds ni več za rabo. Pouk se zda. vrši v železniških vozovih, ka tere je železniška družba dah v to svrho na razpolago.
IZ BARBERTON A, O., s« poroča, da je bil štrajk pri In ( sulator kompaniji dne 22. de cembra končan. Štrajk je tra
i	(Dalje na 3. strani)
NAPREDEK LETALSTVA
Vsa večja mesta Zedinjenih držav so danes medsebojno zvezana z “zračnimi črtami,” za poštni, tovorni in osebni promet. Napredek v zadnjih osmih ali devetih letih je prav znaten. Leta 1927 je bilo v tej deželi manj ko 2,000 licenci-! lanih letal, zdaj pa jih je nad
7.000. Poleg tega so današnja letala tri do štirikrat večja od prejšnjih. Licenciranih pilotov je bila leta 1927 nekaj nad 1,500, zdaj pa jih je skorc
15.000. Potniških aeroplanov se je leta 1926 poslužilo okrog 5,700 potnikov, leta 1934 pa nad 560,000. Tovorov ali ekspresa so leta 1926 aeroplani prenesli samo 3,555 funtov, leta 1934 pa 3,450,000 funtov.
Poštni zračni promet se jc zvišal od 800,000 funtov v letu 1926 na več ko 8,000,000 funtov v letu 1934. Poštnina za pisma, poslana po zračni pošti, je 6 centov do teže ene unče in nadaljnih 6 centov za vsako nadaljno unco ali del iste.
V to svrho se lahko rabi posebne; koverte, ki jih je dobiti na poštnih uradih, lahko se pa tudi rabi navadne koverte, 11:1 katere se vidno zapiše besede“Via Air Mail.” Omenjena poštnina velja brez ozira na razdalje v območju Zedinjenih držav. Za poštnino je priporočljivo rabiti posebne znamke za zračno pošto, veljavne pa so tudi navadne znamke. Zračni* pošta sprejema tudi “Special Delivery” pisma proti pristojbini 16 centov do ene unce teže. Taka pisma morajo biti označena “Special Delivery — Air Mail.” Po zračni pošti se zamorejo pošiljati tudi paketi in sploh vsakovrstni pošiljke, kakršne se zamorejo pošiljati z navadno pošto, z izjemo takih, katerih vsebina bi lahko zmrznila.
Pri kiatkih razdaljah se večkrat ne izplača posluževati zračne pošte, ker je pošiljka z navadno pošto običajno prav tako hitro dostavljena. Pri večjih razdaljah pa je večja brzi na zračne pošte prav znatna. Od Pacifika v Cleveland, O., na primer dospe pismo po zračni pošti najmanj dva dni hitreje kakor z navadno pošto. Manjših krajev seveda zračna pošta ne doseže direktno; zračne pošiljke za take kraje se odpre-mijo potom letal do najbližjih mest, ki imajo redno letalsko poštno službo, od tam pa se z navadno pošto odpremijo na cilj. Pošiljke, poslane po zračni pošti iz Clevelanda, O., v Ely, Minn., ali obratno, včasih dosežejo cilj nekaj ur prej, kakor poslane z navadno pošto, včasih pa ne. Vzrok temu je, ker mesto Ely nima direktne letalske poštne zveze. Pošiljka, poslana iz San Francisca v Ely potom zračne pošte, pa (jo dospela na cilj znatno prej, kakor če je poslana z navadno pošto.
Zanimivo je, da imajo letal-• ci na svoji poletih natančno do-
- ločene zračne “ceste1,” po ka-
- terih prilete do cilja tudi v naj-
- hujši megli. Tako cesto tvori 1 radio-žarek, ki ga letalec ne i vidi, ampak sliši. Dokler se le-
- talec drži te ceste, mu slušalni 1 aparat, katerega ima pritrjenega na ušesih, enakomerno brni, podobno kakor slušalo telefo-
s na. Ako zavije s te “zračne
- ceste” na desno, se enakomer-
- no brnenje pretrga in letalec
- sliši v presledkih “piko ir
(Dalje na 4. strani)
HOJA POMAGA ZDRAVJU
Piše Dr. JOHN L. RICE,
zdravstveni komisar mesta New York
Živahna peš-hoja daje mnogim mišicam priliko, da se gibljejo; provzroča globlje dihanje pri pešcu in pospešuje tok krvi. Vsaka izmed teh treh 0-kolišči 11 služi kot okrepilo ali tonika za telo in dejstvo, da se hoja vrši pod milim nebom in v svežem ziaku, navadno v o-kolišu, kjer se prizori stalno spreminjajo in se srečavajo nosa lica, prispeva k važnosti peš-hoje kot važne pripomoči za zdravje.
Čim bolj čvrstoliodimo, tem boljši je uspeh. To seseda ne pomenja, da treba doseči kak rekord vsak čas, ko se podamo na sprehod, marveč pomeni, da treba poskusiti hoditi nekoliko čvrsto in energično. Saj iz hoje dobimo toliko, kolikor v njo vložimo. Čvrsto izstopite, zamahnite ramena nazaj in držite brado kvišku. Mahajte z rokami pri hoji. To je vse, kar je v tem.
%
Preveč ljudi zanemarja hoditi, pa se rajši vozijo, tudi če jim je treba iti par blokov fiaprej Moja po večerji je mnogo boljša kot lcnaiiti na naslonjaču. Poskusite, pa boste videli, da 'loja pomaga k prebavljenju večerje in da boste, priše<\:,i nazaj domov, toliko, bolj užival čitanje časopisja.
Nasvetujem tudi, da hodite vsak dan k delu, vsaj del poti. Začnite jutri iu -it Čkv malo ve*, vsak dan. To sicer pomenja. da treba vstajati nekoliko minut prej, ali prizadevanje se 'zplačuje. Opoldne hodite ma-0. mesto da bi postajali ob kakem vogalu. V družbi s pri jetnim tovarišem morete nadaljevati svoj pogovor tekom hoje in istočasno dobivati dobrote izborne telovadbe.
Ako morete koncem tedna, pojdite kam peš na izlet. Kratek peš-izlet prvi teden naj postane daljši z vsakim tednom. Ne hodite pa nikdar tako daleč, da postanete utrujeni. Zdrava pamet velja pri hoji kakor pri vsaki drugi stvari.
 o-------------
ZDRAVNIK PRIPOROČA LOTERIJO
Odlični newyorški zdravnik dr. A. C. Jacobson, dolgoletn; urednik zdravirške revije Med :cal Times, priporoča vpeljave/ nekakih državnih loterij v svrho znižanja številnih avtomobilskih nesreč.
Po njegovem mnenju bi bilo priporočljivo, da bi vsaka država vpeljala državno loterijo in bi loterijske listke prodajala obenem z letnimi licencami le takim veznikom avtomobilov, k eno leto niso povzročili nikake avtomobilske nesreče in sploh niso kršili prometnih predpisov.
Cena loterijskih listkov naj bi bila $2.00, toda vsak avtomobilist bi mogel kupiti le enega na leto. Najvišji dobitek naj bi bil $50,000, drugi pa nižji. Vseh dobitkov naj bi bilo sto.
Dohodki loterije bi pokrili izdatke za dobitke, obenem pa bi državam še ostal lep denar za podpiranje bolnišnic, za varnostno propagando in slično.
Ideja ni slaba, toda vse loterije so za enkrat še v Zedinjenih državah prepovedane.
------o-------
SLADKE CVETLICE
Farmerji bodo morda kmalu gojili dalije ali georgine mesto sladkorne pese, kajti gomoljike dalij vsebujejo dvakrat toliko : sladkorja kakor sladkorna pesa.
L
PROMETNE NEZGODE
Avtomobil je bil brezdvomno blagoslov za človeštvo. Pomagal je premagati razdalje. Začetkoma igrača za bogataše, postal je potrebščina za poljedelca, kakor tudi za meščana, človek pa se ni še naučil manipulirati motorni voz z varnostjo.
V rokah nečimurnih in lahko-mišljenih ljudi je avtomobil pre-pcgostoma postal nevarno orožje, ki ubija ali mrcvari človeška bitja.
Avtomobil je že zdavnaj za-dobil odlično mesto v ameriškem življenju. Imamo v Združenih državah več kot 24,000,-000 motornih voz, 11 a pram 9,500,000 v vseh drugih deželah sveta skupaj. Ta dežela pa tudi izkazuje največje število smrti in nezgod vsled avtomobila. Statistike dokazujejo, da v zadnjih petnajst letih je pripisati nič manj kot 145,000 «mrti avtomobilskim nezgodam. To število znaša znatno več kot število vseh smiti v vseh vojnah tekom vse zgodovine Združenih držav.
In vendarle število smrtnih nezgod vedno bolj raste. Vse kaže, da število avtomobilskih 1 -mrfi bo letos večje kot ono I. 1934.
Federalna vlada, kakor tudi državne in občinske vlade, vodijo sedaj varnostne kampanje, ki naj vplivajo toliko na voznike kolikor na pešce. Večina avtomobilskih nezgod je 'posledica brezbrižnosti. Motoristi vozijo z veliko brzino., ne dajejo pravilnih ročnih signalov, vozijo z obrabljenimi zavori in prehitevajo druge avtomobile v ovinkih. Pešci na drugi strani Kredo čez cesto sredi bloku, proti signalom, diagnalno ali hitijo izza avtomobila proti avtomobilu, ki prihaja v drugo smer.
Varnostni strokovnjaki trdijo, da deloma nosijo tudi vlade precejšnjo odgovornost. Mnogo držav ni še standardiziralo svoje prometne odredbe in ne zahtevajo od mest, da uvedejo e-nakomerne prometne signale. Pomanjkanje strogosti pri uve-1 ljavljanju prometnih pravil ima tudi mnogo opraviti z visokim številom avtomobilskih nezgod.
Končno pa so motoristi in pešci brezdvomno najbolj odgovorni za to, da se zniža število prometnih smrti. S tolikimi avtomobili po cestah je dolžnost vsakega posameznika, da uboga prometne zakone. V mestu New Yorku je bila sestavljena zaobljuba varnosti, v kateri naj se vsak motorist zaveže: Poznaj prometna pravila in odredbe, ubogaj prometne signale, daj signal, kaj nameravaš, poznaj svoj voz in drži ga v dobrem stanju, ne vozi hitreje, kot zakon dovoljuje, in treniraj se, da boš znal, kaj je storiti v slučaju nujnosti.
Slična pravila naj se postavljajo tudi za pešce. Ne prekorači ceste drugje kot ob križišču, potem počakaj za pravilni signal, ne hiti na cesto izza parkiranega avtomobila, in na deželi hodi po levi strani ceste, da boš videl promet ki prihaja v tvojo smer.
Mnogo nezgod imamo radi pijanih voznikov, pa tudi radi pijanih pešcev. Dejstvo je, do šest odstotkov smrti vsled lanskih nezgod je bilo pripisati pijanosti voznikov-—flis.
i
NEKAJ STATISTIKE IZ JUGOSLAVIJE
V Jugoslaviji je bilo izvršeno ljudsko štetje 31. nrrea 1931, toda državni statistični urad v Beogradu je šele sedaj izdal podrobne rezultate tega štetja. Omenjenega dne je štela Jugoslavija 13,934,038 prebivalcev, ali skoro dva milijona ljudi več kakor ob času prvega ljudskega štetja v letu 1921.
Na podlagi prirastka med leti 1921 in 1931 se računa, da bo štela Jugoslavija konci leta 1935 okrog 15 milijonov prebivalcev.
V prej omenjenem desetletju je znašal prirastek prebivalstva v državi nekaj nad 16 odstotkov. Prirastek pa je v različnih banovinah zelo različen. Tako je znašal v dravski banovini a 1 i Sloveniji nekaj manj kot 8 odstotkov, v drinski banovini nad 27 odstotko'*. v področju Beograda pa celo nad 89 odstotkov.
\ Sloveniji ali dravski banovini je bilo ob času ljuds:\eg’t štetjii 1,144,298 prebivalcev. Računano na podlagi odstotkov prirastka med leti 1921 in 1931 1)0 konci leta 1935 v dravski banovini okrog 1. 184,000 prebivalcev.
Docela nepismenih prebivalcev v starosti preko 10 let je bilo na dan ljudskega štetja v vsej Jugoslaviji 4,408.000 ali 14.6^ . To znači, da je le malo več ko polovico ljudi starih nad 10 let znalo čitati in pisati. Najslabše so v tem oziru razmere na jugu države. Tako je bilo nepismenih prebivalcev v savski banovini 27.T', v du-ravski 28.9'. v p r i m o r s k i 57.5'-, v moravski 62.0/r. v vardarski 70.9'-, in v vrbaski 72.6',- .
V Sloveniji ali dravski banovini je bilo najmanj nepismenih ljudi, namreč 5.54'. . kar znači, da je bilo na vsakih-100 nad 10 let starih oseb le malo več ko pet oseb, ki niso znale čitati in pisati. Slovenci se torej ne ponašajo brez vzroka, da so v državi najbolj pismeni. Celo stolno mesto Beograd ima več nepismenih ljudi kakor Slovenija, namreč 10.9'
Po verski pripadnosti je bilo leta 1933 v Jugoslaviji 6.69 milijona pravoslavnih, 5.22 rimskih katolikov in 1.56 milijona muslimanov. Židov je bilo 68 tisoč, grških in armenskih katolikov 45 tisoč, protestantov 23 tisoč, starokatolikov 7270, ljudi brez konfesije pa 1100.
Tujih državljanov je bilo na dan popisa v vsej Jugoslaviji 141,000, in sicer 38,000 Čeho-slovakov, 26,000 Rusov, 20,800 Italijanov, 2 1,300 Madžarov. 9870 Avstrijcev, 7150 Poljakov, 3300 Nemcev, 2600 Rumu-nov, 2100 Albancev, 2100 Bolgarov, 1800 Grkov,1100 Francozov, 1100 Američani v in 900 Turkov.
Preko 60 let starih ljudi je bilo na dan ljudskega štetja v vsej Jugoslaviji 1,145,000, preko 90 let starih pa 15,280. V Sloveniji je bilo 123.000 ali 11'.' preko 60 let starih ljudi. V Zedinjenih državah je komaj 7.5'< nad 60 let starih ljudi.
Naravnost presenetljivo pa ie število ljudi, starih preko 100 let. Na dan ljudskega štetja so jih našteli 2231, in sicer 1720 ljudi, ki so bili stari 100 do 101 leta, 267 ljudi, ki so bili stari .105 do 109 let, 142 ljudi, ki so (Dalje na 4. strani)
Vsak po svoje
čez par dni bomo slovesno obhajali tretjo obletnico solidno zmrznjenega denarja v raznih bankah.
*
Tisti, katere jezijo izdatki za božična darila, ki so jih v smislu tradicije morali nabaviti svojim ženam in otrokom, naj pomislijo, kakšen revež je ob takih prilikah arabski kralj lbn Sand. ki ima 105 žena.
♦
Nobelova mirovna nagrada v znesku $40,000 bo letos ostala v blagajni. Odbor Nobelove ustanove ni mogel na vsem svetu najti za $40,000 miru.
*
Angleški in francoski diplomati so ponudili Mussoliniju približno dve tretjini Etiopije. Zdi se, da so nekateri evropski državniki tako radodarni s tujim ozemljem, kakor so bili mnogi ameriški bankirji radodarni z denarjem vložnikov na-pram sebi in svojim prijateljem.
*
Ameriški k o r e s p o 11 d e n t Westbrook Pegler .je nedavno pribil žalostno resnico, da se v legislaturah raznih ameriških držav završi mnogo umazanega barantanja, podkupovanja in grafta. K temu pa je dostavil, da so ameriški grafterjiše pravi angelčki napram mešetarjem, ki pod krinko dostojnih diplomatov vodijo kravje kupčije v palači Lige narodov v Genevi.
*
Vrtoglava ameriška naglica se vedno bolj obsoja in to po vsej pravici. Vse drvi za žive in mrtve. Samo prosperiteta za vogalom še vedno jezdi na polžu.
*
Nekateri evropski narodi hočejo imeti mir in civilizacijo za vsako ceno. Magari, če bi bilo treba v to svrho pobiti vse ljudi v Evropi in Afriki.
*
Republikanska narodna konvencija se bo vršila junija prihodnjega leta v Clevelandu, Ohio. Z našega lokalnega stališča je to zelo razveseljivo, ker pri tisti priliki bodo “big shots” i iz vse dežele nekaj prispevali k našemu nakupnemu davku.
*
General Graziano, poveljnik italijanske armade na južni etiopski fronti, se.pritožuje, da se Etiopci nečojo bojevati. Kar mož v resnici misli, ie le dejstvo, da se Etiopci nečejo bojevati tako kakor bi Italijani želeli.
*
V Rusiji so končno vpeljali sistem plačevanja vseh vrst delavcev po zmožnostih. Ako bo v Ameriki kedaj vpeljan tak sistem, bo mnogo političarjev od gladu pomrlo.
*
Prijatelj Cahej misli, da bo poteklo še mnog) makaronov, predno bo Mussolini v Etiopiji dobil i’se tisto, kar so mu obljubili francoski in angleški državniki.
*
Praktikarji. ki so postavili pasje dneve v julij in avgust, ko je največ sonca in gorkote, so napravili veliko napako. Pravi pasji dnevi so, vsaj pri nas v Clevelandu, zdaj v decembru, ko ne vidimo sonca cele tedne skupaj, pa gazimo v snegu, dežju, sodri in megli kakor Cankarjeve podobe iz sanj. če |	I	Italic	na 4. strani)
DOPISI
Kast Palestine, O.
Društvo sv. Jožefa, št. 41 J. S. K. J., je za leto 1936 izvolilo sledeči odbor: Frank Goličič Sr., predsednik in blagajnik; Jacob Trobec, podpredsednik; Valentin Dagarin, 681 Alice St., tajnik, zapisnikar in organizator; Max Jurjavcic, podtajnik; Max Jurjavdc in Anton Brelih, nadzornika. Društveni zdravnik je dr. McCommon.
Max Jurjavcic, tajnik.
Euclid, O.
Pri društvu “Napredek,” št. 132 JSKJ je bil za leto ,1936 izvoljen sledeči odbor: Lawrence Seme, predsednik; Joseph Golob, podpredsednik; John Tanko, 19600 Arrowhead Ave., tajnik; Jacob Gruden, blagajnik; Frank Žagar, zapisnikar; Louise Ogrinc, Lawrence Seme Jr. in Joseph Svetin Jr., nadzorniki. Društvena zdravnika pta dr. gkur in dr. Perme. Seje se vr-šijc vsaki drugi četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
John Tanko, tajnik.
Kra.vn, Pa.
Društvo “Jutranja zvezda,” št. 136 JSKJ, je sklenilo prirediti veselico na Silvestrov večer, to je 31. decembra. Veselica se bo vršila v dvorani društva “Vihar” in se bo pričela ob 7. uri zvečer. Vstopnina za moške bo 35, za ženske pa 25 centov. Odbor bo preskrbel dober orkester in vsa potrebna o-krepčila. Vsi člani in članice našega društva so prošeni, da so veselice gotovo udeležijo. Na veselico pa so tudi prijazno vabljeni vsi rojaki in rojakinje iz Krayna in okoliških naselbin. — Za društvo “Jutranja zvezda,” Št. 136 JSKJ:
Justina Tauzelj, zapistiik&rifJa.
za vstopnico kupiti. Vstopnic je bilo naročenih le toliko, za kolikor gostov je prostora. Torej, če bo kdo čakal do zadnjega trenutka, bo morda, prepozno. Torej, na svidenje na starega leta zvečer! — Za Dom slovenskih društev:
Steve Mauser, tajnik.
Ely, Minn.
Vsem cenjenim članom in članicam društva sv. Barbare, št. 200 JSKJ, Ely, Minn., se tem potom naznanja, da bo društvo na Silvestrov večer, to je 31. decembra 1935, priredilo privatno društveno zabavo samo za odrasli oddelek. Zabava se , bo vršila v Jugoslovanskem narodnem domu in se bo pričela ob 7. uri zvečer. Na to prireditev so vabljeni vsi člani in članice našega društva. Ako je mož član našega društva, lahko pripelje s seboj tudi svojo soprogo, četudi ni članica našega društva; slično velja tudi za ženske, ki so članice našega društva. Vstopnina bo prosta in na razpolago bo okusen prigrizek in seveda tudi ječmenovec. Igrala bo dobra starokrajska muzika. Torej, na svidenje na Silvestrov večer! Veselo in srečno novo leto vsem članom in članicam J. S. K. Jednote!
Joseph A. Mertel, tajnik društva št. 200 JSKJ.
pijače in v prijetni družbi smo se prav prijateljsko marsikaj pogovorili. Za postrežbo pa je treba posebno čast dati dekletom našega člana Franka Tomažina. Srečno in veselo novo leto vsem!
Matt Karcich, član društva št. 84 JSKJ.
McIntyre, Pa,
Društvo “Vilhar,” št. 207 J. S. K. J. je na ,letni seji v decembru izvolilo za leto 1936 sledeči odbor: Joseph Kastelic, predsednik; Vincent Vakšetich, podpredsednik; Frank Stopin-šek, tajnik; Anton Dugar, blagajnik; Andy Gombač, zapisnikar; John Penko, F. Gliha in E. Vakšetich, nadzorniki; Frank Kocjan Jr., bolniški nadzornik, j Društvene seje se bodo vršilo vsake prvo nedeljo v mesecu cbj dveh popoldne v UMW dvorani v McIntyre. Pri tej priliki se zahvaljujem društvenim članom za dobro udeležbo in pozornost na letni seji. — Za društvo Vilhar, št. 207 JSKJ :
Frank Vrbanič, tajnik.
Morley, Colo.
Članom in članicam društva sv. Jožefa, št. 140 JSKJ naznanjam, da se bodo naše društvene seje vršile vsako drugo nedeljo v mesecu. Vršile se bodo v prostorih tajnika in se bodo pričenjale ob 9. zjutraj. Društvo je tudi sklenilo, da član, ki ne pride na sejo vsaj vsake tri mesece enkrat, plača 50 centov v društveno blagajno. Prihodnja seja se bo vršila v nedeljo 12. januarja in člani so vabljeni, da se iste polnoštevilno udeležijo. Priporcčljivo je, da člani pripeljejo na prvo sejo v novem letu kaj novih kandidatov, da bomo tako na lep način začeli poslovanje leta 1936. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 140 JSKJ:
Joe Kos, tSjnik.
Central City, Pa,
Na letni seji društva “Veseli J Slovenci,” št. 198 JSKJ, ki se j je vršila 8. decembra 1935, je bilo sklenjeno, da vsak član, ki se ni udeležil letne seje, plača 50 centov v društveno blagajno. Izvzeti so le bolni in oddaljeni člani. Nadalje je bilo sklenjene, da se društvena naklada v znesku 25 centov na člana še obdrži za nedoločen čas.
Za leto 1936 je bil izvoljen sledeči odbor:	Frank	Crnich,
predsednik; Mike Pugelj, podpredsednik ;1 Joseph Frank, Box 314, tajnik; Frances Bratina, Box 221, blagajničarka; Joseph Frank, zapisnikar. Vsi v Central City, Pa. Društveni zdravnik je dr. Lion, Cairnbrook, Pa. Bolniški obiskovalci so vsi član i. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v prostorih so-sestre Frances Bratina. — Za društvo “Veseli Slovenci,” št. 198 JSKJ:
Joseph Frank, tajnik.
Soudan, Minn.
Tem petom uradno pozivam vse člane društva sv. Barbare, št. 5 JSKJ, da se gotovo udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v soboto 28. decembra in se bo pričela ob 7. uri zvečer. O-menjena seja bo letna in na isti se bo volil odbor za prihodnje leto. Zato so člani prošeni, da se je udeležijo stoprocentno, Vsak naj tudi upošteva, da član, 'ki se omenjene seje ne udeleži, plača £1.00 v društveno blagajno. Izvzeti so le člani na bolniški listi in tisti, ki morajo istočasno delati. Torej je najbolje, da se seje udeležijo vsi člani in članice, da ne bo potem nikake-ga vzroka za kritiziranje.
Srečno in veselo novo lete vsem članom društva sv. Barbare, št. 5 JSKJ, kakor tudi vsem Članom J. S. K. Jednote, želi
John Dragovan, • tajnik, društva št. 5 JSKJ
Trinidad, Colo
Zime v teh krajih še nism; imeli posebne, jstotako tudi snega ne. Drevje pa je golo, kei ga je huda burja oropala vsegs listja.
Letna seja društva sv. Andreja, št. 84 JSKJ, se je vršile v nedeljo 8. decembra in je biki prav zadovoljivo obiskana. Posebno zanimivo je bilo, da se j seje udeležilo toliko naše mladine. Tako je prav, da sc mladino zainteresira za njeno društve že zgodaj. Upam, da bodo član; še večkrat privedli na seje tudi svoje otroke s seboj.
Po letni seji smo imeli nekoliko zabave. Pripravljeno jt bilo nekoliko prigrizka in nekaj
Black Diamond, Wash. Tem potom naznanjam slovenski in jugoslovanski javnosti tega okrožja, da priredijo tri tukajšnja slovenska društva plesno veselico na večer 31. decembra v Slovenskem domu v L Morganvillu. Tri slovenska dru- s štva, namreč društvo št. 32 J. l, S. K. J., društvo SNPJ in dru- \ štvo SSPZ, so kupila omenjeno t dvorano v Morganvillu in so ji e dala ime Slovenski dom. Ples- j na veselica na Silvestrov večer £ bc prava jugoslovanska zabava, 1 na katero vabimo članstvo vseh j okoliških slovenskih in jugoslo- j vanskih društev in vse, sloven- a sko in jugoslovansko občinstvo ( tega okrožja. Vsem posetnikom ] lahko zagotovimo najboljšo po- ( strežbo. Cisti dobiček prireditve je namenjen za popravila ; dvorane. Vstopnina bo 40 cen- j tov za moške in 25 centov za • ženske. Začetek cb 9. uri zve- < čer. Na veselo svidenje torej ; na večer 31. decembra! — Za drUštvo št. 32 JSKJ:
Andrej Primozich, zapisnikar.
i	-----
Trinidad, Colo.
Tem potom izrekam priznanje članstvu društva sv. Andreja, št. 84 JSKJ, ki se je tako številno udeležilo letne seje 8. decembra. Še nikdar poprej menda ni bilo na naših sejah take lepe udeležbe. Tako zanimanje pomeni napredek društva in Jednote. Na sejo so bili povabljeni tudi člani mladinskega oddelka in so se 'v prav lepem številu udeležili- Bilo .je v resnici veselje videti ftoliko^čiahstva o-beh oddelkov sk’iip'iij''1 Za po seji je bilo pripravljeno nekoliko okrepčil in upam, da sso bili vsi udeleženci zadovoljni s postrežbo. Pri tej priliki se posebej zahvalim našim mladim članicam, hčerkam sobrata Tomažina, ki so nam, zapele nekaj lepih slovenskih pesmi in tako pripomogle k večji zabavi.
Članom in članicam, ki niso Ibili na seji, sporočam, da s,o bili v odbor za leto 1936 izvoljeni
■ sledeči: Matt Karcich, predsednik ; Jakcb Prunk, tajnik; Marj
- Trojak, blagajničarka.
Člane prosim, da plačujejo
■ k voj e asesmente točno in pravo-
i časno. Naslov tajnika je: Ja-'
- teb Prunk, Box 7, Starkville, i Colo. Priporočam tudi, da se : članstvo v velikem številu ude-i leži prve seje v prihodnjem ie-. tu. K sklepu želim veselo in , srečno novo lete vsemu članst-, vu. <— Za društvo št./84 JSKJ:
Jacob Prunk, tajnik.
Chisholm, Minn.
, Dolžnost na,ji veže,, da se za-) hvaliva vsem, ki so naji počasti--Jli ob 25-letnici najinega zakon-jskega življenja. Dne 30. novsm-) bra ob polu sedmih zvečer na-
- ma je radio oznanjevalec WMFG i v Hibbingu naznanil, da bo 10
minut programa k najini 25-letnici. Najprej sta se oglasih
• j Frank Smoltz in njegov tovariš j s harmoniko, potem pa je Olga
• Praznik zapela par slovenskih j pesmi, med njimi priljubljeni: -i“Kje so moje rožice” in “Soča i’K oda.” Frank je potem nada-i Ijeval toliko časa, da je bil od-
jločeni čas izčrpan. Lepa hvala,
- Frank in Olga!
i Zatem je prišel po naji Mr. L. i [Turk in naji popelje v Mahneto-
- vo dvorano, kjer je čakalo 300 3 do 400 prijateljev iz Chisholma
- in okolice. Upava, da so se vsi
- dobro zabavali. Ako kateri ni > bil tako postrežen, kakor bi bilo i želeti, naj oprosti; pri veliki i množici se kaj takega lahko pri-
jpeti. Zahvaliva se za lepo daro-
- vano preprogo in za čestitke.
3 Še posebej pa se zahvaliva onim, i ki so odgovorni za prireditev
"Tj
J nega odbora želijo, da bi biti knjige za mesec d pravočasno zaključene. _ ,
K sklepu želim vsem ^ ^ in članicam JSKJ vesele | praznike in srečno	^
Jednoti pa v letu ^ .^tvu uspeha v pridobivanju (jj članov. Sestrski pozdra'• ^ društvo “Zvezda,” št. 1?
... i.ainifi
Agnes Jureoic,
P«ebl°’$
Vsem onim članom 111 ^ cam društva sv. Pet« la, št. 15 JSKJ, ki niso BH letni seji, naznanjam, djjj za leto 1936 izvoljen se jj bor:	Peter Čulig, PrC“^ t...
John Yamnick, podPre Joseph Merhar, tajnik’ ^	0	b
Yeršin Jr., zapisnika**' ^ vena zdravnika sta dr. ^ in dr. Vouth. Vsi čl#nl' f
zaostali z asesmentom, ^ šeni, da jih poravnaj0 novega leta.	_	^j!
Tem potom rpi je di žalostno novico, da Je ^ gloma umrl član našega ^
Louis Lakner. Za 11J1111 $
12 otrok in žena, ki J® j' bolehna. Naj bo žal^ ni v imenu društva ikreno sožalje. ^	.	j
K sklepu želim srečno -o novo leto vsem adnikom in 'vsemu c‘a S. K. Jednote.
Josep.ht 1(4» L
tajnik društva st. j ^ «
Ba?berfs
Po božiču se P° začnejo veselice in pleSl’ jCj padejo skrbi glede letn! oV volitev novih odbor11*' /
društvih. Zato je tud’ * -
dinjski klub slovenske^.)) stojnega društva ‘	„
sklenil, da priredi P'eS.> lico v soboto 4. jalUUl1 ples bo igrala dobra ^ godba, za žejna grla Icdce pa bodo pripra' :„i »1 rta okrepčila. Vsi r°ja. gl)( jakinje od blizu in da'cC ^ jljeni, da nas obiščejo ' selici na večer 4. jan ja pam, da ne bo žal i10*3®
Pride-	. sre»(
'Vesele praznike m s f' vo leto voščim vsem ^ « članicam J. S. K.
sebno pa še urednike#*8
cu in Kolarju.
Mary A'
Veliko se te dni ^
klavžu, ki je že delil *
delil darove v različn1
; Stari gentleman seve^
jre biti povsod istoca3,
tega pa ga tudi P°vS v
vabijo pravočasno. v
se tem potom pript5rc>3
,žu, da naj ne raztrese
ril po drugih krajih, a '
! jih nekaj prihrani že ^
nnjc mladino društva j’ ^ !
S. K. J. in društva sV.
N. P. J. Obe omenje'11 4 1 s®
prosita Miklavža, da k glasi v tukajšnji Hrva rani na 912 Talbot
j, o
jčer 31. decembra, ko jčal v kraje, odkoder (Pride naj za gotovo d
daj, da bo pripravljen ljevanje daril okrog čer. Člani društev št- ^ in št. 300 SNPJ so^ j! da pravočasno poš‘Jf^ « pripeljejo svojo mlad111 ^ '^1 letom v gori omenjen ^
Vsi člani in članic® vedenih društev in ' ^ Slovenci in Hrvati tefera ^ so vabljeni na vesel|c^ priredita skupno dru®^
JSKJ in društvo št. ‘° ^ ^ na večer 31. decembra^0t skem domu na 912 T‘l; ^ Vstopnina bo 10 cen^ ^ bo. Za razna okrep^|j^j skrbel v to svrho	Fj
bor, za plesaželjne P0, orkester. Kakor že °<p t1' se bo okrog osme	f
vršilo obdarovanje ot> ^ klavžu. Pričetek pr*’c ob 7:30 zvečer.
Martin ^, tajnik društva št- (
(Dalje na 3. str»*
slavnosti, in ti so.: Mrs. A. Mahne, Mrs. L. Turk, Mrs. M. Ci-mermancic in Mrs. L. Marolt. Hvala za naklonjenost imenovanim in vsem drugim, ki so pomagali. Prireditev nama bo 0-stala v lepem spominu do konca življenja. Lepa hvala vsem!
Anton in Mary Pluth.
Trinidad, Colo.
Zelo me je veselilo, da so se člani in članice društva št. 84 JSKJ v tako lepem številu udeležili letne seje, ki se je vršila 8. decembra. Še nikoli nas ni bilo toliko zbranih na seji. Po seji smo imeli nekoliko prigrizka in tudi nekaj primake in razvila se je lepa prijateljska zabava. Prav veselilo me je spet enkrat slišati lepe slovenske pesmi, katerih že več let nisem slišala. Hvala, in priznanje naj bo izraženo sestram Tomažin, hčerkam sobrata Tomažina, ki so nas tako lepo zabavale s slor venskimi popevkami. Želela bi, da bi se še večkrat sešli v taki prijetni družbi.., Članstvu se tu-j di zahvalim za zaupanje, ker mi je poverilo urad blagajničarke za leto 1936. Skušala bom moj posel vršiti v zadovoljstvo članstva in za napredek našega društva in J. S. K. Jednote. Sestrski pozdrav!
Mary Trojak.
Denver, Colo.
Leto 1935 .se bliža svojemu koncu in letne seje ali takozva-ne konvencije društev se po večini minile. Tudi naše društvo sv.-Jožefa, št, 21 JSKJ, je imelo svojo letno sejo 7. decembra, katere so se1' člani in članice v zelo lepem številu udeležili. Kot društveni predsednik se članstvu lepo zahvalim za tako številno udeležbo. ' j
Po seji nas je pa obiskal; v dvorani naš’prijatelj iz’ Califor-liije, katerega smo z veseljem sprejeli. 1 Mize so bile obložene i Okusnim'; prigrizkom, kar se spodobi, kadar je californijčan navzoči In .kjter je- vdobra kapljica, tam je veselje, in kjer je veselje; tam Je tudi petje. Kmalu je odmevala slovenska pesem iz ženskih in moških grl. Za drobne valčke irr vesele poskočnice pa je poskrbel sobrat Joseph Grande; pa se je sukalo itaro in mlado v najboljšem razpoloženju* v pozne večerne ure. Ko sem se drugi dan zbudil, mi j,je prišla na misel tista popev-■jka: “Majolka, kaj si sfrila, k’ ai meni glav’co ubila . . .” Pa .;aj ni treba, da bi moral vse povedati. Naj zadostuje za en-■ krat; pa še drugo leto kaj.
■' K sklepu želim srečno novo ,, leto vsem članom našega društ-:!va in sploh vsemu članstvu J. S.
■: K. Jednote.
Frank Okoren,
1	4759	Pearl	St.,
dosedanji predsednik in novo izvoljeni tajnik društva št. 21 JSKJ.
Berlin, N. H.
Pozdravljam sobrate in sosc-
- stre po vsej 'Ameriki in. .jim že-
- j Hm vso srečo v letu 1986. Ze-
- lim, da bi JSKJ tudi v bodeče
- tako napredovala, kakor je v le-; tu 1935. Velikega uspeha želim ) tudi mojemu društvu “Bratska
- sloga,” št. 149 JSKJ v Canons-i urgu, Pa., ki je pred par me-V seci obhajalo svojo decetletnico. t Dobro je zrastlo v teh desetih 1 letih in upam, da bo dobro rast-: lo tudi v bodočnosti.
i Delam vsaki dan in zaslužim
- toliko, da se preživim in da pla--Ičam. društvene asesmente. U-, j pam, da bom kmalu prišel po-
! gledat moje, sobrate in pr i jate-. ji je v Canonsburg. Želel bi, du
- pride na društveno veselico dru-) štva št. 149 JSKJ, na Silvestrov 1:večer tudi sobrat urednik. Ka-i kor sem čital, ga ni bilo na dru-i štveno desetletnico, morda mu ) bo mogoče priti na Silvestrovo i veselico. Z*dql bi se. osebno spo-
- i znati z njim. Kakor sem pu-
- iučen, je pri društvu izvoljen ve-.jčinoma ves stari odbor, kar me , | veseli. Na takega predsednika : kakor je sobrat Mikec, je dru-
štvo lahko ponosno. Pa tudi drugi odborniki so fantje od fare. , Ko pridem v Canonsburg oziroma v Strabane, se bom morda 'srečal s kakšnimi okusnimi domačimi klobasami, ker tam je dobra klima za take pridelke, naši rojaki so pa tudi mojstri v pridelovanju. Na svidenje!
Anton Cimperman.
Pittsburgh, Pa.
Sedaj, ko ginejo zadnji dnevi leta 1935 k zatonu, se nam bliža čas, ko se bodo spet sešli stari znanci in prijatelji, z nasmehom na obrazu, in s pozdravi ter dovtipno šalo na jeziku. S tem namreč mislim sejo Zveze JSKJ društev v zapkdni Penn-sylvaniji, ki se bo vršila v nedeljo 29. decembra v Pittsburghu. Kdo bi se pač teh srečanj ne veselil, saj človeka razvedrijo in poživijo, da pri tem pozabi vsakdanje skrbi in težave!
Toda danes, ko to pišem in mislim na ta bratski in prijateljski sestanek, se ne morem 0-
■ |tresti žalostne misli, da pri tej i priliki ne bo med nami tistega,
' kateri je bil med prvimi, ki nas
je bodril, oživljaj in spravljal v
■ židano voljo, tudi takrat, ko
- smo bili najbolj mračno razpo-
- ioženi. Ne bo med nami nepozabnega in nenadomestljivega sobrata in prijatelja Rudolfa Pleterška.
Kruta usoda nam ga je po-
I brala, ne bo ga več med nas, da . bi širil duha ljubezni, bratstva
- in demokracije v najširšem po-j menu besede. Težko in bridko
- ga bo naša Zveza pogrešala. Naj , mu bo posvečen in ohranjen tra-7 jen blag spomin!
t Pri tej priliki prosim društva
- .JSKJ v zapadni Pennsylvaniji,
. da na sejo 29. decembra pošljejo kar naj večje število zastopni-
v kov. To bo glavna letna seja in . \;0 imela več važnih zadev za -t rešiti. Bratski pozdrav! — Za e i Zvezo JSKJ društev v zapadni e, Pennsylvaniji: iV	Frank	Oblak,	tajnik.
I-
e	Cleveland, O.
Članom društva “Krasni raj,”
II št. 160 JSKJ, ki se niso udele-a žili zadnje letne seje, katera se
je vršila 8. decembra, sporočam )- tem potom nekatere zaključke o in rezultate.
Ker nismo imeli nobene vese-2. lice ali slične prireditve v tekočem letu, smo za pokritje društvenih stroškov kratki v blagajni' za $9.10. Vsled tega je j bilo na seji sklenjeno, da vsak član ali članica odraslega oddel-! ka plača po 50 centov v društveno blagajno. To velja za vse (člane in članice, brez ozira na J to, če so bili na seji ali ne. Na-I klada je plačljiva v decembru 11935 ali v januarju 1936.
Drugi zaključek je bil, da se j bodo v letu 1936 vršile naše seje vsaki tretji četrtek v mesecu in se bodo pričenjale ob 7. uri zvečer. Zborovalni prostori ostanejo stari, namreč Slovenska de-. 'avska dvorana na E. 109th St. in Prince Ave. Najemnina za zborovalne prostore ostane ista kakor je bila dosedaj, namreč $15.00 na leto.
Za leto 1936 .ie izvoljen sle-kči odbor: Frank Stemberger, . predsednik; Joseph Simčič, podpredsednik ; Frank Ponikvar, 3305 E. 79th St., tajnik; Anton [Bubnič, 11101 Revere Ave., blagajnik; Louis Fink, zapisnikar; Frank Volk, John Vatovec in j Anton Traven, nadzorniki; j Frank Volk in Joseph Simčič, zastopnika društva in dvorane. Društveni zdravnik je dr. Anton J. Perko, Union & E. 93rd St. Vsi v Clevelandu, O.
Društvo šteje v odraslem oddelku 34 članov, in sicer 19 članov v: načrtu “A,” 15 članov pa v načrtu “AA.” V mladinskem cddelku imamo 17 članov. Skupno članstvo našega društva torej šteje 49 članov in članic.
Naj še omenim, da je bila letna seja 8. decembra povoljno obiskana in da se je završala v najlepšem red v. Prav za prav je lahko žal vsakemu, ki ni prišel na omenjeno sejo. Prihod-
nja seja se bo vršila 16. januarja ob 7. uri zvečer. Upam, da se je članstvo v obilem številu udeleži. — K sklepu želim vsem srečno in veselo novo leto in mnogo napredka v zasebnem in društvenem življenju. Bratski pozdrav!
Frank Ponikvar,
tajnik društva št. 160 JSKJ.
Strabane, Pa.
Društvo “Bratska sloga,” št. 149 JSKJ, je obdrževalo svojo redno mesečno in obenem letno sejo 8. decembra. Udeležba je bila povoljna in moja želja je, da bi se v letu 1936 udeležilo vsake mesečne seje toliko članov ali pa| še več. Seja se je vršila mirno in bratsko, tako, da lahko rečem, da naše društvo res zasluži ime “Bratska sloga.”
V društveni odbor za leto 1936 so bili izvoljeni vsi stari odborniki, z izjemo sobrata Jos. Potočarja, ki je pred par meseci odšel v kraje, odkoder ni vrnitve. Na dnevnem redu so bile razne zadeve, med drugimi tudi predlog, da se obdaruje nase mladinske člane s primernimi darili v nedeljo 22. decembra. Ker pa je društvena blagajna skoro izčrpana, je bila sprožena j ideja, da bi vsi navzoči člani nekaj prispevali v to svrho. Ide- j ja je bila sprejeta in so prispevali: predsednik $6.00; tajnik; $6.00; blagajnik $2.00; zapisni-! kar $2.00; Anton Tomšič, Frank Žele in John Albenini, nadzorniki, vsak po $1.00; nadalje Frank Barbič $1.00; Joe De-lost $1.00; Ignac Tomšič $1.00; John Koklič $1.00; J. Jonej $2.00; Frank Drenik $2.00; Joe Progar $1.00, in Anton Cimperman 50 centov; skupaj $28.50. Nato pa je bilo sklenjeno, da se iz društvene blagajne doda še $15.00. Tako je imel odbor, ki je bil izvoljen v svrho nakupa daril za naše mladinske člane, na rokah $43.50. ,Kot predsednik društva se, v imenu naših mladinskih članov najlepše zahvaljujem vsem tistim, ki so prispevali za to dobro stvar.
Kakor je bilo že poročano, priredi naše društvo veselico v soboto 28. decembra. V ta namen je bil izvoljen pripravljalni cdbor, ki bo preskrbel vse potrebno, da posetnikom veselice ne bo ničesar manjkalo. Sklep j društva je bil, da tisti člani, ki se veseli,ce udeležijo, plačajo 25 centov vstopnine, tisti člani pa, ki se ne udeležijo, pa plačajo 50 centov v društveno blagajno. Seveda društvo vabi in pričakuje ne samo društvene člane, ampak vse naše sosede in prijatelje, da | se omenjene veselice udeležijo. Za nečlane bo vstopnina ravno lista, namreč 25 centov za osebo. Torej prosim vse člane našega društva, da se gotovo udeležijo te zadnje naše prireditve v letu in vsak naj bi pripeljal s seboj kar največ svojih prijateljev in j znancev.
K sklepu (pa želim vsem glavnim odbornikom in vsemu članstvu JSKJ srečno in veselo novo leto.
Frank Mikec.
*
Chicago, IH.
Članicam društva “Zvezda,” št. 170 JSKJ, ki niso bile udeležene na letni seji, pa tudi vsem bratskim društvom v Chicagu in okolici naznanjam tem potom, da je naše društvo sklenilo obhajati desetletnico svoje usta-ovitve z banketom. Za to prireditev je določilo dan 9. maja 1936. Res, da je še precej daleč do omenjenega datuma, toda čas hitro teče, kadar je treba kaj pripraviti. Posebno važno pa je, da sporočimo javnosti datum naše prireditve dovolj zgodaj, da druga tukajšnja ’društva vedo in da ne določijo omenjenega dne za svoje veselice. Bratska društva tega mesta in okolice naj izvolijo torej to obvestilo upoštevati.
Pri tej priliki prosim tiste članice našega društva, ki še nimajo poravnanih svojih ases-mentov, da to storijo pravočasno. Tajnica in članice- nadzor-
(Na<
«1.
J!
°biS]
, na °: kak,
f®)i. o, >ih‘
Csrnent.
I°nm
‘.000 i
k
. V’e ti
Cmerit
da
£j *» ! bil Mira
-az ‘Sn.
, HO č; % ‘
do 3 !°do 3ecu.
*v»ega
s Z
»,’* 1
A let
VM,
cc Joh
Ne
r siov;
ro •ki«
l(i cla
H
kin
l' ^
’’ec i
H
Je !
Sv,
Denver, Colo.
Dem slovenskih društev v Denver ju, Colo., priredi na Silvestrov večer, to je 31. decembra, prijetno domačo zabavo, na katero prijazno vabi vse tukajšnje in okoliške Slovence in Hrvate. Gotovo ne bo nikomur žal, ki se te prireditve udeleži, Kdor še nima vstopnice, naj se zglasi pri tajniku ali pa pri 0-skrbniku Doma, kajti, ko se bo zabava pričela, bo že prepozno
s
s
'■%o
s
%,
s
Js:
n
v86]
' 'tj.
N
K
. c
'H
£
S.
\
tk
■O
V,
%
I. ‘Is
s
\
O
O
bi
decei
m & le ^
10VO
BG f"! ju " •av!
170 ^
taj«ici
eblOi
m
a in ... ,0 bil'.3!‘‘tu. da L
3ledeč‘f
reds' reds' k
r.
ani,1
n, s0 o
je
dl'"”
■xl4 K
i
io i®lv rlavn'1"
lani
st*1
Jjedj
10
I
več kot dovolj prosta vožnja v navadnih vozovih. Saj smo sko-ro vsi brez izjeme bili navadni delavci. Ni treba gledati na j uradnike Zedinjenih držav. Ako to upoštevamo, lahko prihrani-|mo lepo vsoto. Samo premislimo malo stroškovni sklad. Po 125 centov na mesec od vsakega člana, ko tako presega tri dru-! ge sklade, in potem še prenos iz bolniškega, odškodninskega in ^oškodninskcga sklada 2'/>, glej točko 294. Tako sem prav gotov, da večina našega članstva, ako pazno ne čita glasila, ne ve, kako velik je prav za prav str■> Vcvni sklad. In kljub ogromnim stroškom, kakor sem pred kratkim čital v glasilu, dobro obstoji. Zatorej je moje priporočilo, da bi se ta sklad nekoliko znižal in naj bi se zvišal odškodninski in p o š k o d n i n s k i sklad. In potem, jaz mislim, da se lahko razširi operacijska odškodnina tudi na druge pomembne operacije, katere niso sedaj v pravilih in katere so upoštevanja vredne. Po mojem mne-|iiju to ni proti državnim zakonom.
Vsak zdravnik in vsak trezno misleči član mora vedeti, da so bile pred leti in so še sedaj bolezni, ki se ne morejo ozdraviti z zdravili. In člani s takimi boleznimi so bili prepuščeni usodi, namreč dolgotrajni bolezni in potem smrti. V takih slučajih je prizadeta organizacija trpela občutno na članstvu in na premoženju. Danes je pa zdravniška veda tako napredovala, da more v g'tovih slučajih potom operacij preprečiti smrt ali skrajšati bolezen. Zato jaz mislim, da je več kot prav, ako priporočam stvar, katera je v korist članstvu in jednoti. Zato opominjam sobrate sosednih društev, da sedaj je čas za raz-motrivanje o tej stvari. S tem bomo tudi dosti pripomogli posameznim odborom in federacijam, ki se zavzemajo zato, da se naša pravila* kar najbolj mogoče izboljšajo.
S tem bomo tudi skrajšali čas prihodnje konvencije in zmanjšali stroške za isto. Konvencija se po navadi zavleče zaradi gromnega dela in konci tega se spet lahko pripeti slučaj, kakor na zadnji konvenciji. Pojavi se kakšen član, bodisi glavni odbornik ali posamezni član zbornice in predloži provizorična pravila s pripombo: “Tukaj so pravila, ki so povzeta in po moji najbeljši možnosti izpolnjena iz, pravil drugih organizacij.” Vsaj tako se je glasilo poročilo naših delegatov. In delegacija jih je sprejela v naglici. Po mojem mnenju to ni bratsko.
Večkrat sem čital v našem glasilu poročila od članov glavnega odbora, koliko se je prihranilo jednotini blagajni bodisi vsled nepopolnega izplačila bolniške podpore ali odškodnine ali kaj sličnega, vsled nepravega ravnanja bolnikov, v smislu pravil. Tako se večkrat glasijo sklepi glavnega porotnega odbora. In temu podobni so odgovori našega vrhovnega zdravnika. Res, vsa čast našemu celokupnemu glavnemu odboru, ker se opirajo na pravila in ker so možje na mestu. To je tudi dolžnest, da se varuje jednotina blagajna. To se lepo sliši od ene strani. Ali od strani članstva je stvar drugačna. Tudi jaz sem zato, da se izpolnujejo pravila, ako so dobra, da odgovarjajo obojestransko. Zakaj, jaz mislim, da članstvo je ti,sti faktor, da brez njega ni Jednote in tudi ne jednotine blagajne. To bi se moralo upoštevati.
Najbolj pomembna stvar pa je, da kadar izbiramo zastopnike, bodisi za konvencije ali federacije ali federacijske seje, da si izberemo može, kateri so na mestu, Da ne bodo uklonili t.l-nikov, kadar se bedo sprejemala pravila, ali kadar pridejo na unevni red zadeve, ki se tičejo koristi celokupnega članstva J-S. K. J. Od njih so odvisna naša pravila. Šele takrat, ko se
rber!5’;
di
l;f
av«di ■si tni11 s' nik°v
udi >t
e0šy
esn«
;arj*
A
■& d
<\)f,
jak>
leč 11» .
benel
sit"8
vš-
na
h-
sreJ čls
!d"Sfr
eit* *
1 aV
iil» V da ,,e
\
DOPIS!
'Nadaljevanje z 2. strani)
Le,	Chisholm,	Minn.
([. J1"' glavna seja društva br0 oh- „SKJ* -|Q ,)ila t)rece.i do-1 dfiištv ana- ^r' tako velikem trjyVu k°t je	bi moralo
t.ov vsako sejo toliko čla-fejj a °r jih je bilo na letni %fuam° Pom^sl™o- da na1 vsega Se-iah člani niso plačali ftsin61! u^aj za en mesečni a-fadom' ^rugo je bilo plačano U	namreč	več ko
lety ’ 111 t° manj ko v enem
i^ent^6 Č'ane’ ki P°šil']’a-i°'
iiin , e Po otrocih, opozar-1 1 lla* ne pozabi-'0 poklati [ ‘tudi plačilne knjižice, j tty , 1 SG pripetilo, da bi o-; lpj| ^*llilr izgubil in bi si ne j t< |)j ,C^a derna povedati, člani teft(jir 1 ')rez lastne krivde sus-1 ta fj0),an‘ . Potrdilo v knjižici p^,aZuje, je bil asesment ne > ^r°s'm tudi člane, da do ^ajo s plačili asesmen-® v meaecu a^‘ p8ecn ' a*' v prihodnjem Se* ^Sesment mora doseči S dr ^gajnika pred zad-^ Zu Crn v mesecu- Zadnji \v K p ačanje asesmentov je ^ ^ecu.
.l'ei bil izvoljen <‘odbor: -^nton ^ren> Nscji*1'. ’ J°hn Perush, pod-'■t; p ^ ’ Joseph Bovitz, taj-zapisnikar; Jo-j t*1’ o s e P h Plese in e ^ a u t z, nadzorniki; Pfj °Vach, vratar.
%n.estnih volitvah so bili Hp) 'vs'Gdeči rojaki: Rudolph fUpan; Joseph Pluth in ■’ ^K^°’ a^ermana 2. war-'t; jQ|°} Geržin, posebni sed-^ardp11 ^atkovich, alderman ^ da 7 ^ temu naj še ome-Hlov'"	Stukel tukaj ro-
eilGc> John Latkovich pa K sk7Jen Hrvat.
*iti ti!"U P°zdravljam vse čla-^?lwan'Ce JSKJ in jim želim I '° v letu 1936. ' ta,-	Joseph	Piovitz,
lk društva št. 30 JSKJ.
V	Djamondville,	Wyo.
Dojav®m glasilu Novi Debi se '1aj10 razprave o pra\ i-% 're^ 0 izboljšanju istih.
^ fedp? l° doslej vrši na se-h ie i ac*j v raznih državah. Stv0(p0 koristno, da se '•'išav0 <e zdai zanima za iz-X ay^ in za našo bodoča encii°, ki se bo vršila %d„ ‘^Wembrai 1936 v Cle-
(Vb0hi°-
nilf^^6 ’n ‘ses^rc’ P°mni-
, Jgu ar še nobena konven-li,Ij iif' ^Ofh a'i katerekoli druge *°aJ. I Wn0r.ganizacije ni ustre-clanstvu.	Tako	sem
,a	tudi prihodnja	kon-
'Jjjitj	^J ne bo	mogla	tega
I *'0i1yti	^oramo,	da 14.	red-
i l932 nCi'^a’ ki se Je vraila 3l'd(li: L?4 ob -V ^dianapolisu, se je 3111 ji'ii 0l easu naj hujše depresi-t.|i' K^t>itisi.Casu’ »ta bila od-‘l n;' l! ‘^h- 1 'n bolniški sklad sko-
've''j tS k ,a- Bila je zelo težka ^ i?iaako urediti, da bo mo-'a'r' brez zvišanih ases-.Xh^ina delegatov na Jk	t0Tlvenciji je imela na-
;.Jfj na;sr>Svo-)ih društev, da mo-uS g r°tovati vsakemu zvi-lll ^ Tef!me«tov v katerikoli ^ve; ° sta bili odprti sa-,(> zvišati asesment v ^ ^ V;,lri _ odškodninski sklad, ^	kar	'mamo danes.
Rlavni uradniki V’,	•*’ arr>pak članstvo sa-
iif^ju ^ Pr°ti vsakemu Veliko so ' a kr*yi tudi prazni bol-S^^odninski sklad in
Vs ^1Ja-
Sfj^i 84 ^e’v da točka 507 na k la, n&sih pravil in točka C'i ki k®1 52. nista, kar bi aHi ’ *n bosta morali biti bosta v korist lt0 . Ij.a «e odgovarjata !.',J°lj lstim članstva, vedo -!'% elani, ki agitirajo 4% «««e.
^ ti t Pr‘Pen.jajmo “pušelj-samo glavnim od-
J
e 'v
st'
1
j- ifV
. 31 v
f.
}< jH
110 V
C0* i.1 ;tV? )S
ji
Ki
SrA
M >/ u
born’kom in delegatom 14. konvencije. Veliko je krivo tudi
•instvo, ki je dostikrat zamigalo na obe očesi, ko je bil član-orijatelj na bolniški listi. Zato nas zdaj čevelj žuli.
| To sem napisal, ker je po mojem prepričanju resnično. Seveda ne mislim s tem nikogar žaliti. Glede izboljšanja pravil nameravam nekaj napisati še enkrat v bodočnosti, ker časa do konvencije je še dosti. Clanstvu JSKJ pa priporočam, da kadar bo razpravljalo o pravilih na društvenih sejah, naj dela in razpravlja stvarno, naj upošteva jednotine sklade od o-beh strani, in kar je mogoče ali nemogoče izvesti. Na ta način lahko upamo, da bodo bodoča pravila boljša od sedanjih. Vsem članom pa tudi še tako izboljšana pravila ne bodo u-stregla, pa če bi jih sestavljalo in o njih glasovalo vseh 13 ali 14 tisoč članov J. S. K. Jednote.
K zaključku želim srečno in zadovoljivo novo leto vsem gl. odbornikom in vsemu članstvu. Tednoti pa mnogo napredka v članstvu in financah v letu 1936.
Anton Tratnik, član društva št. 28 JSKJ.
Chisholm, IVIinn.
Sezona piknikov in poletnih veselic v prosti naravi je za nami in približali so se nam dolgi zimski večeri. Zato imamo zdaj priložnost oziroma več prilike za pisanje koristnih dopisov ali za čitanje istih. Zato sem se tudi jaz namenil napisati dopis, ki naj bi odgovarjal koristim članstva JSKJ. Ker bo naša Jedno-ta imela v letu 1938 svojo redno konvencijo in ker sem čital v glasilu, da bo ohijska federacija zborovala prihodnji mesec, sem se tudi jaz namenil napisati nekaj priporočil.
Tukaj na Chisholmu imamo! neki cdbor, ki se zavzema za izboljšanje pravil, toda od zadnjega časa, ko se je vršila federa-;ijska seja na Gilbertu, ni več, tako aktiven, ne vem, kaj je temu vzrok. Kakor sodim iz poročil, niso imeli posebnega uspeha, ker so na pojasnila glavnega tajnika naše Jednote šli v nekaterih točkah predaleč, namreč, da ne soglašajo z državnimi postavami. Nič zato, samo naprej. S tem bomo pokazali, da se zavzemamo za izboljšanje pravil in v.a pravice našega članstva. Ako katera točka ne soglaša z državnimi zakoni, ni s tem rečeno, da vse ne soglašajo in da so vse druge obsojene v koš. Jaz mislim, da bo naš sobrat Laurich tako dober, da bo priskočil na pomoč v taki zadevi. On je pravni svetovalec naše Jednote in to spada v njegovo področje.
Pazno sem prečital zapisnik seje ohijske federacije, ki je zborovala 24. novembra. Raz-mctrivali so predložena pravila minnesotske federacije in, kakor razvidim, se je razmotriva-lo tudi o točki 306. Tudi jaz mam nekaj glede te točke, ker se meni zdi precej pomembna, ne samo zame, ampak še za nekaj članov našega društva. Tudi jaz sem proti temu, da bi sč zvišale vsote operacijskih odškodnin, sem pa zato, da se operacijske odškodnine razširijo na operacije, katere niso navedene 'v sedanjih pomanjkljivih pravi-Ilih, namreč pomenljive operaci-1 je. Res pri tem nastane vprašanje glede obstanka tega sklada, brez naklade. Tudi temu smo kos, ako dobro premislimo in pazno prečitamo kenvenčni zapisnik, ki je bil priobčen v glasilu po konvenciji. 1. Ako znižamo ogromne stroške, katere ima naša Jednota ob času konvencij in .revizij glavnega od-bera in več; takih reči, kar stoji v zapisniku. 2. Take udobnosti, kakršne deli naša Jednota bodisi delegatom ali članom glavne-'ga odbora. Kaj je treba nekaterim glavnim odbornikom poleg dobre mesečne plače še visoke dnevnice. Kar sem čital v glasilu, to je ix> mojem mnenju razsipnost. Jaz mislim, da je
izboljšajo pravila in napravijo kolikor mogoče popolna, bodo lavne poti in dobri pogoji za pridobivanje novih članov v odrasli in mladinski oddelek; od teh je odvisna bodočnost naše Jed-'note.
Da se n e bo kakšna oseba čutila užaljeno zaradi mojega do-|pisa, pripomnim, da je to izključeno. Pri srcu so mi samo | oristi našega članstva in napredek J. S. K. Jednote. Kot dolgoletni član in zapisnikar društva št. 30 JSKJ v Chisholmu, Minn., si štejem v dolžnost, da priporočam koristne stvari. — Z bratskim pozdravom,
Frank Udovich.
Leadville, Colo.
Članom društva sv. Jurija, št. 111 JSKJ, naznanjam, da je bil za leto 1936 izvoljen stari odbor, namreč: Anton Vidrih, 505 Elm St., predsednik; Mark Russ, 522 Elm St., tajnik; Charles Jako-pich, 422 Elm St., blagajnik. Društveni zdravnik je dr. Franklin McDonald. — Srečno in veselo novo leto želim vsemu članstvu J. S. K. Jednote!
Mark Russ, tajnik društva št. 111 JSKJ,
Claridge, Pa.
List za listom pada. Tako je tudi naše društvo sv. Mihaela, št. 40 JSKJ, izgubilo dobrega člana in dolgoletnega blagajnika Antona Jerino. Preminil je na večer 21. decembra v bolnišnici v Greensburgu, po kratki in mučni bolezni, in ko so mu morali odrezati desno' nogo. Pokojni Anton Jerina je bil po-■ic -it n i k in trgovec z mešanim blagom in kot tak poznan nele lema v Claridgu, ampak tudi pc •ližnji in daljni okolici. Zapušča žalujočo soprogo in odrašče-10 družino. Ob času smrti je bil star 61 let. Naj bo pokojnemu rojaku in sobratu ohranjen blag spomin, žalujočim 0-stalim pa naj bo izraženo iskreno sožalje. — Za društvo št. 40 SKJ:
Anton Kosoglav, tajnik.
polnim košem daril, ter bo delil dobrote na obe strani. Potem pa pride parkelj z metlo, da pomete staro leto, nakar si bomo vsi voščili srečno in veselo novo leto. Program bo tako lep in zanimiv, da ga ne bi smel zamuditi noben tu kaj šen Slovenec ali Jugoslovan. Torej, na veselo svidenje na Silvestrov večer v S. N. Domu!
Frank Jonta.
Rock Springs, Wyo.
Slovenski dom v Rock Springsu, skupna lastnina slovenskih društev v tem mestu, priredi svojo letno veselico na Silvestrov večer, to je 31. decembra. Vsi Slovenci in Slovenke tega mesta in okolice so vabljeni, da posetijo to prireditev. Kdor bo srečen bo lahko dobil električno uro-budilko (lep dar za skrbne ženice.), ali pa krasno izdelano posteljno pogrinjalo (nekaj za lenobne možake). Dovolj raznovrstne zabave bo za vse. Torej, na svidenje na starega leta večer v Slovenskem domu,! — Za Slovenski dom v Rock Springsu: Louis Tauchar, tajnik.
Detroit, Mich.
Rcjaki v Detroitu in okolici so vabljeni na dve veliki veselici, katerih ena se bo vršila na starega leta večer, to je 31. decembra, druga pa na novoletni dan ali 1. januarja, z igro “Mlinar in njegova hči.” Obe prireditvi se bosta vršili v Slovenskem domu na 437 Livernois. Oba, večera bo igrala fina godba v gornji in spodnji dvorani. Veselica na starega leta večer se bo pričela ob osmi uri, na novoletni dan pa se bo pričela igra ob treh popoldne, po igri pa bo ples in prosta zabava. Seveda bodo posetnikom prireditev na razpolago raznovrstna okrepčila. Zato jamči odbor Ženski gospodinjski klub in odbor S. D. D. Torej ne pozabite teh dveh naših prireditev na Silvestrov večer in na novoletni dan!
Mary Anžiček.
Indianapolis, Ind.
Neki zahrbten sovražnik tu-kajšnega Slovenskega narodnega doma je bil nedavno izposloval “warrant” proti istemu, ter smo imeli precej sitnosti in stroškov, da smo zadevo povolj-no rešili. Upam, da dotični so-ražnik S. N. Doma ni Slove-lec niti Jugoslovan, četudi mor da živi v naši naselbini. Polagoma se bo že pronašlo kdo je, da se bomo vedeli kako ravnati.
Po dobljeni bitki smo bili seveda veseli in smo sklenili, da bomo na Silvestrov večer prire d'li tako prijetno zabavo, da bo vsak zadovoljen, ki se je bo u-leležil. Vstopnina bo samo 25 centov za osebo, poleg tega pa bo nekdo, ki bo posebno srečen, dobil lepega janjca ali ko-štruna. Za plesaželjne bo igrala Turk-Mervarjeva godba.
Pripravljeno je tudi veselje za. otroke, ki bodo prišli na pri reditev s svojimi starši. Pojavljeni bodo v dve vrsti v dvorani in med njimi bo koraka Miklavž, z dolgo, belo brado in
Biwabik, Minn.
Za Jugoslovansko uro na radio postaji WMFG v Hibbingu, Minnesota.
V Novi Dobi, št. 49, od srede 11. decembra čital sem dopis od brata Franka Tekautza v pogledu tega namena.
Zato naj bo tudi meni dovoljeno, da rečem svoje mišljenje o tem podvzetju. Od moje strani naj bo rečeno, da bi to bilo velike koristi in velikega ugleda sploh za celi jugoslovanski narod, za Slovence, Hrvate in Srbe, a posebno tudi na čast vsem trgovcem, kateri bi dali oglaševat svoje trgovine na jugoslovanski uri na radio postaji WMFG, Hibbing, Minn.
Kar se tiče načrta za prispevke v ta svrho, se pa moje mišljenje malo razlikuje od mišljenja brata Tekautza. On pravi, da bi vsaki trgovec plačal 3 do-arje mesečno za oglaševanje. To po mojem mnenju ne bi bilo pravilno s tega razloga: Večje trgovine bodo sigurno imele tudi večje oglase in nekatere bodo oglaševale posebne predme-e za posebne razprodaje (special articles for special sales). Zato jaz mislim, da bi se cena računala po besedah; napri-mer* ako bi trgovec imel 50 besed v svojem oglasu, bi plačal za to 1*0 centov od besede, to pcmeni $5.00 na mesec, a drugi, kateri ima malo trgovino, bi rabil ne več kot 25 besed, za en oglas, bi plačal $2.50 na mesec.
Jaz sem tudi mišljenja, da bi mi lahko dobili tudi ameriške rgovce, kateri trgujejo z našim narodom, naprimer: pivovarne, velike pekarne, prodajalnice likerjev, velike mesarne itd. To bi bilo približno moje mišljenje za prispevke. Kar se tiče za izpeljati tako podvzetje, potrebno bi bilo to-le:
1. Organizirati Jugoslovanski radio klub s sedežem v Chisholmu ali Hibbingu, tako, da bi ta glavni odbor bil blizu radio postaje; to bi bil glavni odbor kluba.
2. Posamezni odbori za vsako mesto na Iron Range-11, po 3 osebe, katerim bi bila naloga da dobivajo oglase.
3. Izbrat enega dobrega oglaševalca, kateri govori dobro angleško, slovensko, in hrvatsko-srbski.
4. Da se udovolji vsem, potrebno bi bilo, da imamo na razpolago dva tamburaška zbora, za Hrvate in Srbe, ter dva orkestra za Slovence. Ti bi bili glavni igralci in izvajatelji programa, in to za vsako nedeljo. Eden od tega orkestra ali tam-buraškega zbora, a dovolilo bi se tudi drugim posameznikom, da pokažejo kaj znajo. Razume se, da bi se vsem nekaj plačalo, ter bi s tem tudi pripomogli, da bi se laglje obdržalo or-
kestre in tamburaše. Vsi znamo, da ako orkester ali tambu-raški zbor nima nobenega zaslužka, tudi ne more obstojati, ker tudi oni imajo svoje stroške.
Zdaj so na vrsti naši trgovci, da se oni oglasijo, da čujemo njihovo mnenje, ker oni bodo glavni steber in glavna podpora temu hvalevrednemu podvzetju. Jaz sem s”oje povedal, drugi naj pove svoje, pa “Tko zna bolje, rodilo mu polje.” Ivan Kure, član društva št. 85 JSKJ.
-----o------
RAZNO \7 AMPRfKK T\’ INOZEMSTVA
j a 1 tri mesece. Družba je pristala v zahteve delavcev, da vzame na delo vse prejšnje delavce, da jim garantira starostno prednost in da se bo kolektivno pogajala z zastopniki organiziranih delavcev. Določitev plač, delovnih ur in drugih delavskih pogojev bo delo bodočih pogajanj. Organizirani delavci so z veliko večino odgla-sovali za končanje stavke.
VELIKA NESREČA se ie pripetila dne 22. decembra v Hope-wellu, Virginia. Avtobus Greyhound linije, v katerem je bilo poleg voznika 13 potnikov, je zavozil z mosta naravnost v reko Appomattox. Potniki in voznik so utonili in bus so spravili na površje šele čez več ur. Ob priliki vožnje je bil most odprt za plovbo parnikov po reki, pot na mest pa zagrajena z leseno pregrajo. Bus se je zagnal skozi pregrajo naravnost v ledenomrzlo reko.
V AVTOMOBILSKIH nesrečah je bilo zadnjo soboto in nedeljo v vseh Zedinjenih državah ubitih 142 oseb.
ke med italijanskimi in etiopskimi četami ne bo prišlo pred začetkom deževne sezone, ki bo onemogočila vse večje vojne operacijs.
Mirovno ponudbo, katero sta skovala angleški vnanji minister sir Samuel Hoare in ftan-coski premir Laval, s katero sta ponudila Italiji dve tretjini Etiopije, je Liga narodov zavrgla. Ruski zastopnik Vladimir Potemkin je izjavil, da Rusija ne bo nikdar odobrila take delitve etiopskega ozemlja; z njim so se strinjali zastopniki vseh manjših držav. Pa tudi javno mnenje v Franciji in Angliji je bilo odločno nasprotno Iloaie-Lavalovemu načrtu. Opozicija v angleškem p&rlamentu je bila toliko, da je Hoare resigni-ral kot vnanji minister.
Na mesto odstopivšega Hoareja je bil za zunanjega ministra imenovan Anthony Eden, mlad in zelo sposoben državnik, ki se je ves čas zavzemal za ekonomske sankcije na-pram Italiji, in je meseca junija obiskal Mussolinija v Rimu, kjer mu je povedal, kaj Anglija misli o njegovem početju v Etiopiji. Italijani smatraja Edena za svojega največjega sovražnika v Angliji in splošno pričakujejo, da bo Anglija poslej odločnejše in ostrejše nastopala proti Italiji.
Anglija je vprašala Francijo in države na Balkanu in ob Sredozemskem morju, da-li bodo z njo v slučaju italijanskega napada v Sredozemskem morju, in je od večine istih dobila po-voljne edgovore. Tudi odgovor od Jugoslavije je bil ugoden.
Dalje se poroča, da je Anglija sklenila mehanizirati svojo armado in posebno konjenico nadomestiti z avtomobili.
Vse kaže, da je vojna nevarnost v Evropi spet zelo blizu.
ZA DALJŠI ČAS je odpotoval v Anglijo Charles A. Lindbergh s soprogo in sinom. Kakor znano, mu je bil prvi sin Charles ugrabljen. Zadnje čase je dobival grozilna pisma in se je bal, da mu zločinci ugrabijo tudi drugega sina Jona, ki je zdaj tii leta star. Vsled tega se je odlečil, da se z družino umakne v Anglijo. Njegovo od-potovanje je ostalo tajno, dokler ni bil parnik z “begunci” na visokem morju.
OSTRA ZIMA je objela večino srednjega zapada v drugi; polovici preteklega tedna in podaljšala svoj mrzli objem še v tekoči teden. V Clevelandu in okolici je padlo le nekaj malega snega, toda postalo je občutno mrzlo. Najnižja temperatura je bila 7 nad ničlo.
ČEŠKOSLOVAŠKI parlament je dne 18. decembra izvolil dosedanjega vnanjega ministra dr. Edvarda Beneša za predsednik republike. Kakor je bilo že poročano, je predsednik Masaryk z ozirom na svojo' visoko starost resigniral dne 14. decembra. Njegov naslednik je zdaj popularni in izredno zmožni dr. Edvard Beneš.
PREDSEDNIK srednjeameri ške republike Venezuele, Juan Vicente Gomez je po daljši bolezni dne 17. decembra umrl. Star je bil 78 let. Od leta 1908 ko je prvič prevzel predsedni-štvo, je bil pravi vladar Venezuele, tudi v letih, ko ni bil na predsedniškem stolu. Za predsednika je bil izvoljen petkrat. Za njegovo začasnega naslednika je bil imenovan vojni minister general E. Lopez Contreras.
VOJNA V ETIOPIJI se nadaljuje in Italijani so zadnje čase doživeli več porazov. V nekaterih spopadih pa so se Etiopci morali umakniti z občutnimi izgubami. Vse kaže, da do kake večje ali odločilne bit-
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Praznik gradiščanskih Hrvatov. Pred stoletjem menda svetu še neznani, živijo gradiščanski Hrvati svoje življenje. Pri zadnjem ljudskem štetju v Avstriji so jih našteli menda okoli 50,000. Mladina rada goji hrvatsko narodno pesem in v samobitnem kulturnem življenju so morda že celo nadkriliii koroške Slovence. Njihova prosvetna zveza izdaja vsako leto več knjig. Velika dobrota gradiščanskih Hrvatov so pač njihove ljudske šole. V deželnem zboru imajo svoje zastopnike, sami upravljajo nad 30 občin in njih vodja dr. Lovko Karel je član državnega sveta. Dne 9. oktobra so gradiščanski Hrvati odkrili spomenik svojemu pevcu in učitelju Miloradiču, ki je med njimi 50 let župnikoval ter zapel narodno himno gradiščanskih Hrvatov “Otac mi je Hrvat.” Glasilo “Hrvatske No-vine” so ta dan izšle v slavnostni izdaji.
------o-------
Jugoslovenski slikar je naslikal abesinski državni grb. V Boki Kotorski preživlja svoja stara leta slikar Anastazij Bocaric, ki je v svoji mladosti mnogo potoval po Orientu in si pridobil kot umetnik velik sloves tudi v Carigradu. Tam se je leta 1904 seznanil z odposlanci abesinskega cesarja Menelika, ki so obiskali turškega sultana. Vodjo abesinske delegacije generala Mašašo je slikar Bocaric portretiral in abesinski ganeral, ki mu je bila slika zelo všeč, je slikarju predlagal, naj bi izvršil osnutke za abesinski državni grb. Osnutki so bili abesinskim odposlancem všeč, zadovoljni so bili tudi z računom in po Bocarče-vih : kicah so bili izdelani abesinski grb, carjev pečat in tudi serija abesinskih znamk. Slikar je dobil visoko abesinsko odlikovanje, nima pa še do danes poravnanega računa. Ko je cesar Menelik umrl, so bile vse terjatve brezuspešne.
Jr
“JVo-Va Doba”
V
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote
~	izhaJa	vsako	sredo
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina ta člane 7Xc letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $%■
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. "	ISSUED	EVERY	WEDNESDAY
Sumscription for members $.72 per year; nonmembers $1.50 Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA,	6117 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
you. an.
>83
NO. 51
Ob koncu leta
IZ GLAVNEGA URADA J. S. K. J.
POZOR DRUŠTVENI TAJNIKI!
Koledarji za leto 1936 so bili razposlani na vsa društva. Tako nam je sporočila družba, kjer smo koledarje naročili. Koledarjev smo letos naročili samo 10,000 in poslanih je bilo na društva ravno toliko kot lansko leto. Lani smo jih razposlali toliko, kot so jih društva sama naročila, in letos smo upoštevali isto število. Na razpolago jih imamo še kakih 500 in, če jih bo kakemu društvu zmanjkalo, tedaj naj se nam to sporoči, da jih pošljemo, dokler jih je še kaj v zalogi. Od nekaterih društev smo bili obveščeni, da so morala plačati ekspresnim) od koledarjev in želijo vedeti, če jim bo Jednota stroške povrnila. Da, Jedncta bo te stroške povrnila, kakor hitro nam društvo sporoči, koliko je plačalo za ekspres. Stroške bomo vrnili v obliki poštnih znamk, kar bo bolj enostavno in praktično kot če bi poslali ček.
Pri tej priliki tudi vljudno prosim, da se nam pošlje ases-ment za ta mesec vsaj do 31. decembra, ker bomo po novem letu, kot običajno, silno zaposleni z zaključkom knjig in računov in ker se bo letna seja glavnega odbora vršila en teden prej kol navadno. Šestmesečno poročilo naj pa tajniki pošljejo šele okrog 10. januarja, da bodo zamogli vključiti tudi tiste čeke, ki bodo datirani 31. decembra, a jih bodo šele par dni pozneje prejeli.
Z bratskim pozdravom,
ANTON ZBAŠNIK, glavni tajnik.
-----------O—T--------
A. J. Terbovec:
Ni ga več...
V nekaj dneh bomo zaključili koledarsko leto 1935 in bomo začeli pisati novo letnico. Drugih velikih izprememb in posebnosti vsaj v začetku, to je ob prehodu iz enega leta v drugega, ne bo opaziti. Naš družabni sistem pa zahteva, da na nekak način beležimo datume in pretekli čas, zato se to vrši po dnevih, tednih, mesecih in letih. Leto predstavlja čas, ki ga naš planet potrebuje za svojo pot okoli sonca. Naše leto se končuje in prehaja v novo leto prilično ob času, ko za nas, ki bivamo na severni zemeljski polobli, sonce doseže najnižjo točko na nebu. Kmalu po novem letu se bodo začeli dnevi daljšati in polagoma pa gotovo se bomo bližali pomladi. Na južni zemeljski polobli pa je ravno obratno. Tam imajo zdaj najdaljše dneve in 21. marca bo zanje začetek jeseni, ko bo za nas začetek pomladi.
Ob koncu leta imamo navado, da kolikor toliko premo-trimo važnejše dogodke leta, ki je za nami. V praktične svrhe ima to le toliko pomena, kolikor se iz uspehov ali neuspehov preteklega leta naučimo za prihodnjost. Preteklosti ni več, naša je sedanjost in z njo upanje, da bo nase tudi nekaj bodočnosti.
Splošni svetovni položaj v preteklem letu ni bil dosti boljši kakor v letu prej. Ponekod so bile razmere še slabše. Iz svetovne depresije se le počasi izkopavamo. Nezaupanje med narodi je prav tako veliko'ali še večje kakor je bilo pred letom. To se najbolj jasno zrcali iz vedno večjega oboroževanja. Pred nekaj meseci je bila končana dolgotrajna vojna med južno-amefekima republikama Bolivijo in Paraguayem in kmalu nato se je vnela vojna med Italijo in Etiopijo. Japonci nadaljujejo z razkosavanjem Kitajske in nevarnost evropske vojne je še vedno zelo vidno v zraku.
Naša republika živi v miru in priličnem prijateljstvu z vsemi državami in za enkrat ni znakov, da bi se v doglednem času mogla zaplesti v vojno. Za to smo lahko usodi hvaležni, kajti pravijo, da tudi najslabši mir je boljši od najboljše vojne. Velikih epidemij, velikih vremenskih katastrof in velikih delavskih nemirov v tem letu nismo imeli. Seveda, v manjšem obsegu pa so se omenjene nesreče pojavljale v raznih krajih dežele. O splošnem gospodarskem položaju dežele se trdi, da je boljši kot pred letom. Brezposelnost je še vedno velika in o pravi prosperiteti še ne more biti govora. Vendar, kakor je vlada doslej z raznimi odpomožnimi akcijami preprečila veliko pomanjkanje in stradanje ljudskih množic, tako bo morala to na en ali drugi način izvajati še za dogledno bodočnost. Ameriški narod mnogo potrpi, toda ne vsega, in tega se postavodajne zbornice in ekse-kutivni uradniki te dežele zavedajo. Zato smemo upati, da bodo hude preizkušnje, skozi katere se bije dežela zadnja leta, dovedle do boljšega sistema, ki bo zagotovil ljudstvu
večje blagostanje.
Naša J. S. K. Jednota more leto 1935 zapisati med prilično dobra leta. Vsi jednotini- skladi, z izjemo onemoglost-nega, za katerega je bila potrebna mala naklada, se dobro držijo. Investicije so z malimi izjemami dobre. Solventnost organizacije narašča. V organizaciji ni bilo nikakih večjih sporov in neprilik.
Poleg tega je J. S. K. Jednota v letu 1935 prav razveseljivo napredovala pri številu članstva. Kampanja za pridobivanje novega članstva v mladinski oddelek, ki se je vršila v prvi polovici tega leta, nam je prinesla dva lepa rezultata. Prvi rezultat je, da nam je kampanja prinesla nad 1,600 novih članov v mladinski oddelek, za dobro mero pa še prav čedno število članov odraslemu oddelku. Ta zadnje imenovani prirastek je bil prav nepričakovan, zato je toliko bolj razveseljiv. Drugi rezultat pa je v tem, da se je odraslo članstvo začelo bolj zanimati za naš mladinski oddelek in mu posvečati večjo pozornost. Temu je dokaz dejstvo, da krajevna društva tu in tam organizirajo seje ter razne prireditve in zabave za članstvo svojih mladinskih oddelkov. Ta novost bo gotovo imela zelo dober vpliv za rast organizacije, ker bo mlade člane v veliko večjem številu vodila v odrasli oddelek, kakor se je to vršilo v preteklosti.
Koliko novih članov v oba oddelka smo v letošnjem letu pridobili, za enkrat še ni znano. Gotovo pa je, da bo to število prav častno. V splošnem vzeto je bilo članstvo J S K J v letošnjem letu nenavadno aktivno in zasluži javno prizna-.nje. In najlepše novoletno voščilo za Jednoto bo, če sklenemo to aktivnost prenesti tudi v bodoče leto in jo še povečati.
Končno naj bo še uredniku-upravniku dovoljeno izraziti priznanje in zahvalo za bratsko sodelovanje in prijazno naklonjenost, katere je bil v letu 1935 deležen od strani glavnih in porotnih odbornikov, od uradnikov in uradnic krajevnih društev in od članstva v splošnem. Ako bomo v bodočem letu tako bratsko sodelovali kakor dosedaj, smemo gojiti najlepše nade za nadaljni razmah pravega bratstva in za napredek J. S. K. Jednote.
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Amer*
ELY, MINNESOTA
Še nekaj dni in o letošnjem letu bomo rekli, da ga ni več. In tako tudi marsikaterega znanca in prijatelja, ki je bil pred letom dni še med nami, danes ni več. Dokončali so živ-ljensko nalogo, ki jim je bila namenjena, in so odšli k večnemu počitku.
To je naravni proces, ki ga gledamo dan za dnem, pa nas kljub temu bridko zadene, kadar ta proces poseže v vrste tistih, ki so na en ali drugi način posebno blizu našemu srcu.
Ko me je v jutru 1‘J. novembra po telefonski žici doseglo poročilo, da je preminul moj dolgoletni prijatelj Rudolf Ple-teršek v Bridgevillu, Pa., sko-ro nisem mogel verjeti. Dvakrat sem vprašal, če je res tako, upajoč, da nisem prvič prav lazumel. Pa je bila trpka isti-na.
Kdo bi bil ha kaj takega mislil! Saj je komaj .teden prej imel v Novi Dobi dopis, v katerem je vabil na veselico pevskega društva. Dva meseca prej smo bili vsi zdravi in veseli skupaj na pikniku na Church Hillu in -nato še v njegovem gostoljubnem domu v Bridgevillu. V pozni nočni uri je potem prijatelja Roglja in mene peljal z avtomobilom na železniško postajo v Pittsburgh. Močan, zdrav, komaj malo nad 50» let star, v udobnem domu in pri dobro vpeljani obrti bi ob strani ljubeče soproge lahko živel še vrsto desetletij. Toda zahrbtna pljučnica mu je v par dneh prekrižala vse račune.
4
S pokojnim Rudolfom sva se bila spoznala in postala prijatelja meseca septembra ID 15 v Pittsburghu. Po tem sva se večkrat videla tu ali tam in vedno sva ostala prijatelja. On pa je tudi znal biti prijatelj v pravem in najlepšem pomenu besede, če bi bili vsi takozva-ni prijatelji taki, kako lepo bi bilo življenje na svetu!
Za J. S. K. Jednoto je bil pokojni Rudolf Pleteršek vnet ir navdušen, odkar je postal njen član; to vedo vsa druživa JSKJ v zapadni Pennsylvaniji. Na 14. redni konvenciji v Indianapolisu je bil delegat in kon-venčni podpredsednik.
Po naravi inteligenten in živ-ljensko izkušen, je bil imeniten družabnik, ki je pač vedno odločno zastopal svoje pešteno prepričanje in svoje nazore, toda nikdar ni nikogar žalil, nikdar ni delal razdora in prepira. Vedrina njegove rodne domovine zelene štajerske mu je vedno odsevala z obraza in v vsaki prijateljski družbi je razsipal šale v prijetno pojočem narečju svojega rodnega kraja. Bil je dober pevec in se je udejstvoval tudi kot pevovodja. Kjer je bil Pleteršek, tam je bilo petje, kajti naša pesem je bila del njegovega bitja.
Navada je, da se o pokojnikih lepo govori, toda o Pleter-šku se je tako govorilo tudi, ko je bil živ. Kolikokrat se spomnim, da smo govorili o njem, bodisi v Illinoisu, Minnesoti, Ohio ali Pennsylvaniji, vselej mu je bilo dano priznanje: “O, Pleteršek je fin fant!” Kratke besede pa mnogo štejejo pri vsakemu, ki jim ve pomen v prosti ljudski govorici. Kdo izmed nas si ne bi želel, da bi ljudje tako govorili o njem,!
Med tipičnimi griči Pennsyl-vanije žiVi več sinov in hčera našega naroda kakor v katerikoli drugi državi naše Unije. In iz izkušenj lahko dostavim, da boljših rojakov ni nikjer. Nihče pa ne ve in nikdar ne bo vedel, koliko tisočev naših rojakov pa že spi večno spanje po idiličnih pennsylvanskih gričih. Dali so svoji novi domovini ter našim in drugim ustanovam te dežele vse, kar so mogli, nakar so odšli k počitku. Bodi jim ohranjen lep in ljubeč spomin. Ker ne vemo za vse in se vsakega posebej ne moremo spominjati, spominjamo se včasih vseh!
Vsekakor pa sta ta,m dve gomili, kateri večkrat obišče in bo obiskaval moj spomin. Prva je zadnji dom prijatelja Jožeta Ambrožiča v Canonsburgu, ki se je pred več kot enim desetletjem poslovil od svojih mnogoštevilnih prijateljev; druga je. še sveža gomila prijatelja Rudolfa Pleterska v Bridge-villu. Moje misli trosijo nanji cvetje prijateljske ljubezni.
Prijatelj Rudolf Pleteršek je odšel v kraje, odkoder ni vrnitve, toda lep spe min nanj se bo še mnogo let vil med penn-sylvanskimi griči kot svetla zlata nit. In kadarkoli bo med penpsylvanskimi griči zadonela slovenska pesem, bo iz iste zazvenel lep spomin na pevca Pleterska. Pesem bo njegov spomenik'.
Naša pesem je naj lepše, kar imamo Slovenci, naša pesem je nesmrtna, zala, dvagi Rudolf, bo tudi Tyoj spomin s pesmijo, lep in nesmrten!
-------o--------
NAPREDEK LETALSTVA
(NaaaUevjaile * urve sunili •
črto;” ako zavije na levo, sliši v presledkih “črto in piko.” Tako ve, da-li je “zdrsnil s ceste” na desno ali na levo, nakar temu primerno naravna krmilo. Enakomerno brnenje v slušalnem aparatu mu pove, kc-daj je spet na pravi radio- cesti, ki ga vodi v ravni črti proti cilju.
-------o-----—
PORABA KROMPIRJA
Krom ir uspeva skoro po vseu svetu in 'tvori marsikje glavn; živež prebivalstva. Celo v Zedinjenih državah se porabi letno 133 funtov krompirja na osebo.
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje s l. strani)
se kedaj sonce pokaže za »par minut, poročajo drugi dan listi to kot veliko novico.
Barva naših obrazov postaja podobna barvi ovsene slame, ki jo je tri tedne dež namakal, in, če nas bo še kedaj sonce obsijalo, se bomo krivili kot v kleti zrastla krompirjeva cima. Edino ženske se še ponašajo z rdečico na obrazih, kupljeno, seveda!
V takih razmerah in takem razpoloženju tudi naše misli ne morejo razpeti kril in sfrfo-tati v jasne višave, ampak racajo v mračnih nižinah kot muhe v močniku.
Tako včasih stojim na voga lu, čakajoč, da mi zelena prometna luč pomežikne in dovoli prehod preko ceste, pa premišljujem in ugibam kako daleč I na pločnik bo brlizgnila umazana pocestna kofedra izpod koles tega ali onega drvečega avtomobila. Rešitev problema mi včasih prijazno prileti na hlače ali celo v obraz.
Ko sem oni dan čital, da je bil sobrat in prijatelj Joseph Mertel v Elyju, Minnesota, izvoljen za posebnega mestnega odnika, sem začel premišljevati, kakšen pregrešek bi moral človek storiti, da bi prišel pred njegovo krvavo rihto. In, kam bi obsojenega grešnika zaprli: v moderno špehkamro nove občinske hiše ali v tisto ograjo pod mestom, kamor so včasi zapirali krave, ki so zgrešile pravo kravjo pot in razgrajale po mestu.
Tako premišljevanje sicer ni posebno duhovito in milemu narodu koristno, pa je najboljše, ki se da v takem vremenu pridelati na mojem zelniku.
V teh mračnih dneh se misli težko motajo in se neredko-krat skrotovičijo v nerazrešljive zanke, kakor sukanec, s katerim skušaš prišiti revolucijo-naren knof, ki se je od domovinskih hlač namenil v svobodni beli svet. Pa sem vprašal za mnenje prijatelja Caheja, namreč, kaj oh misli kakšen pregrešek bi bil ravno pravi, da bi me pripeljal pred sodni stol prijatelja Mertela.
“Poskusi kaj malega ukrasti, ko prideš na Ely,!” mi je svetoval. “Na primer poljub s kakšnih prav majčkenih usten!”
“Grdavš, nemarni!” sem se navidezno razhudil. “Pri tvojih letih bi bil pač lahko malo bolj pameten!” Na tihem pa’ sem si mislil, da ideja morda končno vendar ni tako slaba.
Po praznikih je vse bankrot-no, proti koncu leta gre, pa vsega zmanjkuje, tudi idej. Petdesetkrat napolniti kolono tudi ni igrača. Če proti koncu zrnja zmanjkuje, se mora pač porabiti nekaj plev, da se napolni Žakelj—hočem reči—kolona.
Obupati seveda še ne mislim; iše dolgo ne,. Na vrata trka novo leto, vse mlado, lepo, nedolžno in polno življenja. Sonce j je spet obrnilo proti nam svoje zlato obličje in se nam je zače-| lo bližati. In po zlati sončni i poti bo čez par mesecev privri-[ skala pomlad. Takrat, prijate-.11 ji, bo-pozabljena vsa zimska 1 mračnost in betežnost, blede misli bodo izginile kot hude sa-; nje ob zori majskega jutra, v > petje krilatcev se bo mešal rdečelični smeh brezmejnega optimizma in jasne ideje se bodo | vsipale iz vsemirja kot čreš-, ‘ njevo cvetje. V upanju in pričakovanju tega se zdaj za letos j poslavljam od vas z iskrenim j Ivoščilom: srečno novo leto!
A. J. T.
17, JUGOSLAVIJE
i bili stari 110 do 114 let, 40 jil i | je bilo v starosti 115 do 119 Ie1
- in preko 120 let celo 62. Koli
- ko nad 100 let starih ljudi je bi
- lo v Sloveniji, statistika m jpeve.
GLAVNI ODBOR
a) Izvrševalni odsek:
Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, Ul.
Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. . ve. Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6117 St. Clair Ave., u land, Ohio.
Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: LOUIS J. EČOMPARE, Ely. Minil.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn.	h p8.
Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburgh Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. Clair Cleveland, Ohio.
h) Nadzorni odsek:
Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E 33rd St., Lorain, Ohio. , 0
1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave , Clevel»«“'
2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh,*?'^
3. nadzornik: PRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St.. J0»el'
4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.	 -
GLAVNI POHOTNI ODBOR:	„
Predsednik:	ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, o-
1. porotnik: JOHN SCHUTTE,, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo.
2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn. N-
3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn.
4. porotnik: JOHN 2.IGMAN, Box 221, Strabane, Pa.
Jcdnntino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
ZDRUŽEVALNI ODBOR Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland, 0^%
1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center	St..
2. odbornik: MATT ANZELC, Box	12, Aurora, Minn. 	
Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W 22nd Pl- Chicagj__
 ——2^
Vse Jtvari, tikajoče nc uradnih zadev, naj se pošiljajo na prTny-nesf® 0(? p*' denarne pošiljatve pa na jrlavnepra blagajnika. Vse pritofcbe in prizive n pro*n''. slovi na predsedniška porotnega odbora. Profinje za sprejem novih &an0 za zvišanje zavarovalnine in bolnioka spričevala naj se poSiljajo na v zdravnika.	n#.
Dopisi, društvena naznanila, ohladi, naročnina nečlanov in '7iPrP,n1^8nd-^ elovov naj se pošiljajo na n::slov: Nova	Doba, 6117 St. Clair	Ave.,	Cley	^
Jugoslovanska Katoliška Jednota v	Ameriki je najboljša	juKOslova^^poi11'
varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše podpore svojin1 j^o Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Amerik«. n*J, hoče postati njen član, naj, se zglasi pri tajniku lokalnega društva B piše na glavni urad. Nov i društvo se lahko ustanovi z H člani belega pprej^* neoziraje se na nj»h vero, politično pripadnost aii narodnost/ Jednota tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko v 8kem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta.	^
Premoženje znaša nad $2,000,000.00. Odrasli oddelek je nad 106'/'’ ten, mladinski pa 478%.
NAGRADE V	GOTOVINI	^
ZA NOVOPRIDOBLJENE ČLANE	ODRASLEGA	W	* J
DINSKEGA ODDELKA DAJE J.	S. K.	JEDNOTA	NAr’1' I
V GOTOVINI.
Za vsakega novopridobljene g a članu mladinskega o(‘u predlagatelj deležen 50 centov nagrade.
reM
Za novopridobljene člane odraslega oddelka pa so v' telji deležni sledečih nagrad:	^
za	člana,	ki	se	zavaruje	za	$ 250.00	startnine,	$1-00 naLA
za	člana,	ki	se	zavaruje	za	$ 500.00	smrtnine,	$1.50
za	člana,	ki	se	zavaruje	za	$1000.00	smrtnine,	$3.00
za	člana,	ki	se	zavaruje	za	$1500.00	smrtnine,	$3.50
za	člana,	ki	se,	zavaruje	za	$2000.00	smrtnine,	$4-00
■lOoui
just
c°nie
a§ain
Plex
Jard
been
j^ale.
have
Planr
cove?
. I
then
, ree < fast,
owir, ‘he" Jhen
"Hitu
fevoi
0r‘gii
(
N i
jonfi
■>«t:
§reat
!°r n deecj
°dr i
KNJIŽEVNOST
A p
AMERIŠKI DRUŽINSKI LEDAR za leto 1936, ^ i z d a 1 a Jugoslovanska ® !j
tiskovna družba v	(lis
lična, trde vezana knj1#^ j/l it)S gajoča 224 strani. ^° . j/l darskih podatkov vsebuj	p|g
ne povesti, prevode, Pe^	h\
prave, črtice, obilico sli <> JI m ek jugoslovanskih P° jj;i-1 organizacij in slovensk1 igeD^j v Ameriki itd. O vr,ebim ^ j kc reče, da je bogata g£,f| is vrstna. Posebno zaninP^jjsl topisi in krajepisi iz °^1 ’ d^j venskih naselbin Kansfl® ^	pr
ve Utah in Canade. KM1*3' ,■/I 75 centov in se naroča **' ^1 Uj vu: Proletarec, 3639	{	t0
St., Chicago, 111.
SLOV ENSKO AM&*	bE
SKI KOLEDAR za j. K le ki ga je izdalo in za^f\. ‘ j ^ ništvo “Glas Naroda ^	1J
Yorku, je mehko ve7,a.,li '?l strani obsegajoča knJ!fc( /1 g, birje koledarske in	^
stične podatke, izvirne	!	h
dene povesti, razprave; ^ j razno drobnjav. Izme(- ^ I \ nih slik so posebno lel,(! .,^1 t] Slovenije. Koledar s° ,gni (J * po 50 centov in že	I
gled nas prepriča, da Je ^ JI lo zmerna. Naroča ^ p I slovu: Glas Naroda,	j
St., New York, N. ^ • j j
SLANE CEST®Ks/| |
V nekaterih država*1 ^ $ J ( mentirajo pri tlakova’1-^ $ I -kameno soljo. Poskusi ; p I je doslej dobro obneS | ( kovanje se seveda ne	j
sol, ampak se je sarn^jJ)i. primeša gramozu in # j
PENA K V
Kovanega in papi1'1’^!* J
nar ja je v Zedinjenih
prometu za $5,625,000’
ba bi ga bilo nlepri#1® /j I
če bi se vse plačevalo v j 1
mesto s čeki, in ako jo. 1 b0 I vedno ne krožil od os^u . ;
be.
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
(Na.uaUet>auje u 1. suuiu
Frank Oblak iz Pittsburgha, ta j- j nik Zveze JSKJ društev v zapad- j ni Pennsylvaniji, ki se je mudil j v Clevelandu po zasebnih oprav- j kih.
•
V mestu Pueblo, Colo., je na-1 gioma umrl rojak Louis Lakner,! član društva št. 15 JSKJ. Za; njim žaluje bolehna vdova in 12 otrok.
Silvestrovo veselico priredi na večer 31. decembra Slovenski dom v Rcck Springsu, Wyo. i
Slovenski narodni dom v Indianapolisu, Ind., priredi na večer 31. decembra veselico, združeno z Miklavževim obdarovanjem otrok.
V bolnišnici v Greensburgu, Pa., je dne 21. decembra umrl sc-brat Anton Jerina, član in j dolgoletni blagajnik društva št. j 40 JSKJ v naselbini Claridge,: Pa., kjer je imel svoje domova- j nje in trgovine. Star je bil 61 let.
|
V North Hudson bolnišnici v Union City ju, N. J., je dne 19. decembra umrl Gilbert Potrato, dolgoletni član uredništva Glasa ; Naroda. Leta 1930 je moral za-radi bolehnosti svoje delo pustiti in od takrat ni bil več zdrav. Pokojni Potrato je bil visoko izobražen mož in posebno dober prevajalec, ker je bil zmožen večjega števila jezikov. Rojen
j je bil v Ljubljani in je prišel v | Ameriko leta 1911. Ob času Ismrti .je bil star 52 let. Zapu-tšča vdovo in enega sina.
-------o-------
, NEVARNOST STRELE
Nevarnost strele se v splošnem mnogo pretirava. Povprečno pride na milijon prebivalcev | le ena žrtev.
I
%
>nsp:
fan
*ile
v
% >0 a
Prid
Jpo v s
s
!eSs
^ai
j*
* he
Vit
!h!
«rii
»u
it);
Of
ft
te
eri
Cl6ve"
gh,
fr a»».
ind. 0
,tS>
ENGLISH SECTION OF
Official Orgao of the
South Slavonic Catholic Union.
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
CURRENT THOUGHT
A New Year
To
,g°'
‘rot*?
abo many °f Lls mortals the year 1935 appears to be just tW° 0r t^iree mor|ths old, and it seems that when we % acclu'red the habit of writing ’36 in our dates, along agaj^s the New Year 1936, when we have to start all over
ple	after day we need solve our problems, our com-
^ard	‘rs must '3e attended to, and always looking for-
bee to the elusive rainbow when all the bills shall have Seal ^a'^’ when we be able to save money on a real L ''■‘Comes the sudden realization that twelve months lapsed, and much remains to be accomplished.
Plan e d°es fly- It was only yesterday that we were covenin§ f°r our summer vacation, and today with snow ilng	the ground, finds us wishing for an early spring.
then	s may drag while at work during the week, but
freg	look forward to the week end, when we shall be
least monotonous daily routine, to do as we please. At l°tyj,So it seems to many of the working class. On the fol-the Monday, sometimes it is a blue one, we are back in Wh ^ness” again, plodding along until about Thursday hm* “°Pe, that eternal kindling of anticipation in the leads our thoughts to Saturday and Sunday again. reVol We move 1° circles, and like the solar system, we °rj?jVe ar>d revolve, only to discover that we are back at the ^al starting point, and nia^ w°nder that years pass by so swiftly for the man c°nfVVOrnan‘ True> a month may appear like a year to one Butlnec) ‘n the hospital, or one who is convalescing at home. gre Sllch unpleasant experiences are soon forgotten in the turnnioil of human events.
luring the vicious cycle of the every day life, the w mind pauses when on the threshold of a new year. forn • stoP to think of the past year, reprimand ourselves ^eed11Sta^es’ satisfied on certain points, discover a good 0nr llcnv and then—in general we take an inventory of r ^ind.
SpjrjWhatever the past, we look forward to 1936 with new ejl life. The urge to do better in the future is inherent to ip. a mortals. Is> there a living person so discouraged as ^,e all hope?
O ^an may be down but he is never out. The slightest ‘°r the better fills the human with encouragement.
:Jc
betj^t us celebrate New Year’s Eve as the advent of a Vithr Vear to come. Let us forget our troubles by mingling diSni °Ur friends, wishing them a truly happy New Year, iti«, antle our cloak of discouragement and don a new 1935 Pl^d model.	-	•
fCS^8. our lodge has not been progressing as we had faile j last January and February. The members may have futw- co-operate as they had promised. Various lodge W '®ns did not materialize as arranged, and those which held may not have met with the expected success, toa Regardless of our 1935 setbacks we can look forward is intresIl> new and untainted 1936, which like all new years erested only in the present tense.
Pride^ere are several SSCU lodges who can look back with Jm their accomplishments during the year 1935.
Up0 hese so-called live wires shall not be content to rest tos fheir laurels of the past; rather they are determined ' JPass the 1935 endeavors.
\ ,cttlements which are prone to engage in verbal com-lfisSo „rmful to many concerned, will do well to take a colonies where a spirit of general understanding ests itself. Harmony and progress go hand in hand.
§r(;aiA Philosopher once said that contentment was the W est success of the human life. Contentment in the be j that after one has tried hard with all his resources, ^satisfied with the results.
% accePt our fate, in success or failure; to plod along C e^h passing month, trying our best at all times—in friP5lrit we wish to extend to all our SSCU members and a Happy New Year.
pro' ho VO'
et*
eland-
bU«""
.olv«*-
r'V
idr'‘
it
no-f
nM'
4 inf
•fH i
kii
dela'’
f*.
loir,
-
eg Je
{ S*
li-1:
;ser
■olO
'9
iV- 1
*"fi
lo J
'•V
n»- -jj
:il' J V
i
/ s'11 V
W'
4
A >s,( *> bi1 # / ii’
ft
fj
Cardinal Highlights
Greetings
Struthers, O.—After a few weeks of absence, now that gift shopping time is over, we can all expect to hear from more scribes. Although a little late with the Christmas greeting, I mean it just the same. Here’s wishing all SSCU members and the Supreme Board a prosperous and better New Year. Election of New Officers It seems as though the Cardinal members are satisfied with the work of last year’s officers, for after balloting at the last meeting we find the same members elected for lodge offices excepting Edward Glavic, who,, because of work, was absent. Rose Serich displaced him on the auditing committee.
New Meeting Place For the benefit of members who were absent at the annual meeting, our meeting place from now on shall be at the home of Frances Pogačnik, 32 Grace St. Please keep in mind, members, that our next meeting will be held Jan. 3, starting at 7 p. m. sharp.
New Members Since the Cardinals have become a branch of our wonderful Union, the SSCU, some s^ven months ago, we have had a considerable number of new members secured by the hardworking members. We welcome into our midst Katherine Kunce, Ida Yaklich, Frank Joe Vlosich, Mathew Mestrovich and Pete De Losh.
*’ Baseball Team With spring coming on we expect to have one of the best ball teams in our SSCU. With Mathew “Flash” Mestrovich, an excellent ball player, who is also a Struthers high school referee, we are bound to get ahead.
Many Thanks
Our many thanks and deep appreciation go to Anna Walter and to the Ohio Federation of SSCU Lodges for sending us a gift of $5, which was one of the prizes for securing the most juvenile members during the juvenile membership drive. We hope to be a part of the federation during the coming new year.
Until the next time, I’ll be saying “A Rivederci.”
Jennie Glavic, No. 229, SSCU.
h
Joseph Veranth of Ely, Minn., county commissioner for the Fourth District, was appointed as chairman of the special committee to seek immediate action on the elimination of as many dangerous grade crossings as possible. The appointment was made at the St. Louis County Safety Committee meeing held recentlv.
Tony Vidmar of Cleveland
scored games of 223, 256, 232, 244 and 224 for a total of 1179 pbints to take a special match game from Joe Bodis, who scored a total of 1023, at the Suchan Alleys recently. Joe Bodis is considered one of the nation’s leading bowlers.
St. Michael’s Lodge, No. 40, SSCU, will hold a dance Saturday, Dec. 28, at the Slovene Hall in Claridge, Pa. Bud Tra-gesser and his orchestra have been secured to provide music Tor the occasion*. Comm'itt°e on arrangements promises all guests in attendance an evening of excellent entertainment. Members and friends of neighboring lodges, as well as the local St. Michael’s, are cordially invited to attend.
John Zupanc, board of trustees chairman of George Washington Lodge, No, 180, SSCU, Cleveland, O., became the proud father of a nine-pound baby boy last week. Mrs. Zupanc, also a G. W. member, and the baby are doing nicely.
Lodge No. 84
^, _______________________________
Colo.—With great le I report that a large the °t members attended 8 meeting of St. An-Wge, No. 84, SSCU. foy8 J(ifore did our lodge en-°f a large attendance, all indicates progress for ’I’o ^ Uric* Union.
Miso .meeting were invited V)UV0nile members, who tfcri.j. 0l|t in nice numbers. En-followed the order
^ Vv^nt*,l0SS 011 occasi°n
to thank our young mem-'’•iii ’/clughters of Bro. Toma-*ang some nice Slo-i^^mbers, thus contribul-0 the evening’s enjoyment.
>»• n v
The following officers were elected for the year 1936: MattKarcich, president; Jacob Prunk, secretary; Mary Trojak, treasurer.
I request the members to meet their assessments on time. Address of the secretary is: Jacob Prunk, Box 7, Starkville, Colo. I suggest that the members turn out in large numbers for the first meeting next year.
Jacob Prunk, Sec’y.
• l—_0-----------
Somebody’s Lying
“I don’t like to refuse yoy,” said the colonel, “but I’ve just received a letter from your wife saying that you are no use
Elaborate preparations are
now under way to stage the Cleveland Inteiiodge League Day scheduled for Jan. 18 at the Slovene National Home, 6417 St. Clair Ave. The outstanding event cf the season, the Interlodge League Day embraces the English-speaking clement of several Yugoslav fraternal benefit organizations. Music for the dance will be furnished by an orchestra broadcasting regularly over the National Broadcasting system. As an added attraction, several baseball luminaries have been invited to appear on that day when they will be presented to the guests.
Lodge No„ 140
Morley, Colo.—I urge all members to attend the regular meeting on Jan. 12, at 9 a. m. At the last meeting it was decided that the meetings in the future were to be held at the home of the secretary, Joe Kos, every second Sunday of each month at 9 a. m. It was also decided that each member had to attend a meeting at least once in three months or would be fined 50 cents. Brothers and sisters, do ypur best to obtain new members for our lodge. Remember, a reward is given to the one who gets a new member.
Joe Kos, Sec’y,
' No. 140, SSCU.
around the house.”
The soldier saluted and turned to go. At the door he stopped:
“Colonel, there are two persons in this regiment who handle the truth loosely, and I’m one of them. I’m not married.”
Ohio Federation of SSCU
Ledges will hold a meeting on Sunday, Jan. 5, at Cleveland; O., in the Slovene National Home on St. Clair Ave. Representatives of English-conducted SSCU lodges of Ohio are urgently requested to be present at this important meeting which will start at 10 a. m.
From the Supreme
Judiciary Committee
185-35
Appeal of Brother Antony (Tony) Lenich, a member of SS. Cyril and Methodius Lodge, No. 1, of Ely, Minnesota, made because his claim for a sick benefit for the period from Aug. 7, 1935, to Aug. 26, 1935, was disallowed. The executive committee of our Union reports that the sick benefit was disallowed because it is seen from his doctor’s report, dated Aug. 27, 1935, and sworn to before a Notary Public, that he was only partially disabled during the above said period of his sickness. A second report dated Oct. 2, 1935, likewise states partial disability. A third and final report, dated Nov. 25, 1935, states a total disability. This judiciary committee decided to believe the first report to be a true and correct one, considering the fact that it was sworn to before a Notary Public and because in this third report no recantation of the first two reports was made. Therefore the above named brother is not entitled to a sick benefit for the above stated period of his sickness, as no benefits are paid to members when only partially disabled during their sickness.
Anton Okolish, John Schutte, Valentin Orehek, Rose Sve-tich, John Zigman, Judiciaries of SSCU.
FROM THE SSCU HOME OFFICE
ATTENTION, LODGE SECRETARIES!
Calendars for the year 1936 have been forwarded to ali lodges. So reports the firm with whom we placed our ordar. This year we ordered only 10,000 calendars, and to each lodge were sent the same number as last year when the lodges submitted individual quotas. We have left on hand some 500 calendars. If some lodge has run short of the required number, the home office should be informed to this effect, so we can forward calendars as long as the supply lasts. Seme lodges have reported to us that they were compelled to pay the express charges, and they ask whether or not our Union shall reimburse them for this expense. Yes, our Union shall reimburse, the lodges for this expense just as soon as they have reported ih ; amount paid for express charges. Such reimbursements shali be made in the form of postage stamps, which is a much simpler and more practical method than the issuance of checks.
I also take this opportunity to urgently request that all assessments be forwarded this month early enough to reach the home office at least by December 31st. This request is made b3-cause after the New Year, as in the past, we shall be very busy in closing out the books and preparing financial statements; moreover, the annual meeting of the supreme board shall tak". place one wnek earlier than usual. The lodge secretaries may forward the report for six months as late as January 10th, which will enable them to include also those checks which are dated Dec. 31st, although they shall receive them a couple of days later.
ANION ZBASNIK, Supreme Secretary.
 ---------—o-------------
News From St. Michael’s, No. 40
Claridge, Pa. — Much has transpired since this community was heard last in the columns of Nova Doba. So, here goes:
Dance
St. Michael Lodge, No. 40,
SSCU, will hold its last dance for the year 1935 on Saturday,
Dec. 28. A high-class orchestra has been secured for the occasion and a good time will be had by all.
Big Game Hunter “Pappy” Smuck made a few 100-mile trips to the mountains to hunt deer, but the poor fellow got shot the first day and began to see bucks everywhere.
Fortunately for him that he didn’t see any rattlers. More luck when the cows come in,
“Pappy.” The big game hunter wrote to his dad the other day, saying: “Don’t buy any meat today, dad, because I’m going to bring home a buck.”
Until Death Do Us Part Emil Cavanaugh, a member of St- Michael’s, took unto himself a bride the other day,
Thanksgiving Day, to be sure, but he didn’t care for turkey, so he took a chickcn. Best wishes,
Emil, and don’t forget we want more juvenile members.
Mushball Team Gets Trophy St. Michael’s mushball team received a 14-inch silver cup for winning the championship in the Jeannette Mushball League. The cup is on display at the Slovene National Hom.(\
Champion Ticket Seller Joe Beltz, a very active member of our lodge, claims the championship for selling tickets, having sold 130 to date. A prize may be given to the one that sells the most tickets. So step on it, boys. Although a new member himself, he has a number of new members to his credit and is very active in lodge affairs. Keep up the good work, “Yoak.”
In Hospital Anton Yerina, one of the oldest St. Michael membei's, isj in the Westmoreland Hospital 1 with a serious ailment. Brother |
Yerina has been at all times a very active member and has worked hard for the welfare of | the lodge and its young members. He knows youth and their requirements, and always gave his full support. The boys miss him badly and all wish him a speedy recovery.
Bro. Anton Yerina, lodge
Pathfinders Enter Race
New Year’s Eve Dance
Krayn,.Pa,.—Members of Jutranja Zvezda Lodge, No. 136, SSCU, are sponsoring their annual New Year’s Eve dance, Dec. 31, at the S. I. D. Vihar Hall of Krayn, Pa. Music will be furnished by a popular orchestra. Admission will be 25 cents for the ladies and 35 cents for the men. Refreshments and beer will be served. All members are urged to attend. We cordially invite all lodges from surrounding towns and neighboring vicinity to the dance.
Justina Tauzely, Rec. Sec’y.
Gowanda, N. Y.—On your mark! Get ready! Set! Go! Yes, the race has started, and the Pathfinders are leading to become the most successful and largest lodge of its kind in the community for 1936, with the following newly elected officers, namely:
President, Louis Andolsek; vice president, Mary Zuzek; financial secretary, Philip Palčič; treasurer, Ernest Palcic; recording secretary, Doris Ster-nisha; athletic supervisor, Ernest Palcic, and two assistants, Helene Straus and Tommy Ster-nisha. Auditing committee: Martin Ven Cina, Edith Palcic and James Golcar.
With the foregoing as our leaders, we should win the race. Also with the dances, picnics, sports aj^d parties after the regular meetings to attract the old and new members; besides the most important one of all, and that is to be insured in the SSCU. We should have record attendances and increase the membership. It can be done easily if the members keep in mind the word co-operation ; and co-operation is essential to the success of our organization. So let us all work together to make 1936 even more prosperous than 1935; and we members must agree that as far as the Pathfinder Lodge was concerned, it ws indeed a banner year in 1935. The outgoing officers did work hard; but without the aid of the rest of the members they would not have accomplished so much. So let every individual help the Pathfinders win the race that has just begun.
Mary Von Cina, No. 222, SSCU.
--------o-------
Only three diseases cause more deaths than do accidents of all kinds.
treasurer for several years, underwent an operation on Tuesday, Dec. 17, for the amputation of one of his legs.
Annual Meeting
Our annual meeting was attended by a very large number of members. Let’s try and keep up the good attendance every month, as all our meetings are interesting and just as important as the annual assembly.
O. K., Stan Progar, here is one answer to your SOS call from one of the three C’s.
Our English Editor Louis Kolar better look out when we meet again as I have two strikes on him now. The following hunters, SSCU members of Claridge, returned from their hunting trip with deer. John Regina, a 175-pound 10-point, buck; Fritz Bratkovich, Frank Sakuta Jr., Pete Bizich and Andy Sesler each shot down a large doe during the three-day doe season.
Fritz Bratkovich was the only lad to get two. On Sunday, Dec. 8, he met a sweet lit-tie “dear” at Export, and the love appears to have some effects. It looks like wedding bells for someone. The other deer came via the hunting route, the result of a gunshot.
Poor “Pappy” Smuck will be eating beef for at least another year. More luck next season, “Pappy.”
Corning back to the big dance again, we want to say that all roads lead to Claridge on Saturday, Dec. 28, at the Slovene Home. Bud Tragesser and his orchestra will furnish the music. The dance committee, consisting of John Regina, chairman, Louis “Doc” Beltz, Rudy Yerina, John Turk and John Supancic, will do everything possible to assure all guests of a good time. So be sure to come. Don’t forget Saturday, Dec. 28.'
St. Michael Lodge wishes every SSCU member a very happy Christmas.
John Regina, Athl. Supvr.
 o---------
Nature Study
“Papa, are you growing taller all the time?”
“No, my child. Why do you
ask?”
“ ’Cause the top of your head is poking up through you; hair.”
Another Kitk
By John W. Somrock No. 1, SSCU
Ely, Minn.—Well, well, so the Springdale sports authority had to have another little sayso, and so full of loopholes that he again gets in the way of a roasting and this time it will be done to a nice brown turn.
Bro. Progar, you accuse me of differing with the best sports minds in the country because of the stand I took in favor of Notre Dame, and also for Minnesota’s football team of last year. Let it be said that I do not differ with any of the best except in a few instances, and I heartily agree with them in rating the Gophers the national champions of 1934, a fact which seems to have some great trouble in getting across with you. Will you please look up the national rankings of the Gophers and Pitt for 1934 and be convinced. You will find that Minnesota is ranged as the No. 1 team and that Pitt is second in spite of the fact that both Stanford and Alabama
I
were undefeated during the regular season. Pitt rightfully deserves second place, but they have no claim whatsoever c'.long with Minnesota.
Your answer states that the reason that you can’t give Minnesota credit for its victory ovei Pitt is because of a certain comparison that Associated Press writers made between the two. Jt couldn’t have been the whole staff that made the comparison because the staff is a far-flung group. What you read was most likely by some lone writei with a prejudiced view. T would like to know his name. Can you tell me where I could get hold of the article?
In regard to this certain comparison, let me quote Alan Gould, A. P. sports editor, and what he says about the Gopher, of 1934. As you know, Goulc is slightly partisan to eastern 1 earns and here’s what he says “The University of Minnesota’.1-all-conquering football force? have a copper-riveted claim to the mythical national football championship of 1934. It is one of the main regrets of a remarkable college gridiron season that this SUPER-AGGRE GATION could not try conclusions with either Alabama or Stanford.”
Bob Zuppke of Illinois thought so much of Minnesota that he offered the opinion tha' the 1934 Gophers could have beaten either the Chicagr Bears or the New York Giant? pro teams every time they played. He was convinced that Minnesota had undisputed claim to the national championship.
An Associated Press poll to determine the outstanding tports team of 1934 found Min-resota second, being topped only by the St. Louis Cardinals, who won the world baseball title from Detroit.
The above three statements f.re submitted by clippings which I am sending to you personally. They should help you in recognizing Minnesota as the y reatest gridiron eleven of 1934. As to winning the conference title, perhaps the Gophers did play teams that did not, do so well in the conference, but as you know the conference is a tough one, being regarded as the best in the nation. As the teams are pitted against each other throughout the season, they can’t all turn in good records. If Pitt had been in the conference last year they wouldn’t have turned in as good a record as they did.
About Minnesota not playing Purdue, Ohio State or Illinois.
Here’s some dope that should shed a little light on the strength of the teams mentioned. Purdue was licked by Indiana 1-7 to 6 and Minnesota took Indiana 30 to 0. Where does Purdue rate? Illinois beat Ohio State 14 to 13; Chicago 6 to 0, and Michigan 7 to 6. Well, Minnesota defeated Chicago 35 to 7 and Michigan 34 to 0. How well do Illinois and Ohio State rate? You answer that one.
Here’s what Harry Kipke, Michigan coach, had to say about the 1934 Gophers: “If the Gophers could play Illinois, the Champaign team w'ould have been run right off the field. There was no team in the country that could have stood up against those Gophers. They were magnificent the greatest all-around football team I have ever seen and that is saying a lot.”
After the Michigan game las', /ear, II. G. Salsinger, ace sport.-’ •vriter of the Detroit News and Glrantland Rice’s right hant man in this section said, “The jJcphers played the same kind )f game against Pittsburgh anc .he net result could have beer, pretty much the same. The Panthers put up a great fight in hose first two periods but they ,vere. a licked team when the,v eft the field. The Panthers vere tired at the half because here is no team in the country hat can stand up against thos; j-Gphers and take that bone rushing pounding that the Go hers hand out through a, ful.: fame. They are the standcul earn of the country, or I don’t mow my football.”
John Masker,. Big Ten foot mil official is quoted on the jrcphers of 1934 as follows: Those Gophers are the mos< icwerful football team in the country today. I elont know of i team that can stop their pow-r or match it.”
About that Pitt game of last /car, it was no upset, far iron I. The Gophers had their sira ;egy planned in advance anc )layed a waiting game. They oncealed the best tricks ct heir running attack until they /ere ready to strike and in the leantime the powerful play o, he line wore Pitt down. Yoi ■/ill notice in the statistics of hat game that Minnesota die ,ot use much offensive play arly in that game. They nev r waited qntil fourth clown t< ick. In the first per'cd they ickcd four times, twice on sec nd downs and twice on third n the next period they did the ime and also punted once c: irst down. In the third the., igain kicked twice on seeonr nd twice on third. They only unted once in the fourth quar-er, because by that time the.' ad the Panthers on the run. I. as a neat and brilliant plar c alack and it worked out ti erfection.
(To Be Continued)
Advice to Husbands
Don’t kick because you have to button your wife’s dress. Be glad your wife has a dress, and doubly glad you have a,wife to ! button a dress for. Seme men’s wives have no dresses to but ton. Some men’s wives’ dresses have no buttons on to button up. Some mens’ wives’ dresses which have buttons on to button don’t care a button whether' they are buttoned <*r not. Some men don’t have any wives with buttons on to button. You wouldn’t like to live in a -but-tonless world, now would you?
George Washington
With the coming of January also comes a new year, and with it comes a host of New Year’s resolutions which have been made, kept and broken svery year. Why don’t we, the members of George Washington Lodge, make a sincere resolution to meet our assessments, attend our meetings, and co-operate in any way that will better and develop our lodge.
We really could be a very happy family if we all worked for one cause, and as you know it wasn’t all work and no play j 11 the time. As time goes on snd we progress forward financially, socially, also expanding in numbers, we expect to do bigger and better things which vvill affect each and every mem ber who has been a loyal and helping trooper.
We have so many thing! which we can take advantage of in our Union, and yet there ire many of you who are too backward to forge ahead and isk for a chance to start new in-erests in our social and athletic doings. Why don’t some of you members make a New Year’s resolution to come to our meetings with the intention oi making at least one good suggestion for the enjoyment and nterest of your fellow members.
I have received the 19°6 calendars from our Union. Every member is entitled to one; olease ask for yours in the .went that I should overlook the (act and forget to give you one.
Bro. Lawrence Burgar is ir he Polyclinic Hospital, where he underwent an operation. We all are wishing him a speedy recovery and hope to see him among us very soon.
Agnes Kardell, No. 180, SSCU.
Collinwood Boosters
Cleveland, O.—Members of Collinwood Boosters Lodge, No. 188, SSCU, held their annual meeting Dec. 16 and the fol-'owing officers were elected for he year 1936: Tony Launch, re-elected president: AliceStru.-\‘d, secretary, and Mary Launch, re-elected recording secretary. We are sorry to have Mrs. Mary Lavrich leave her >fTice, a post she has held for some time. We wish our new ecretary good luck.
The prize of $1 was awarded to Joe Struna. The meeting was well attended, so let’s see if wc ■an’t keep it up the following year. Meetings will continue to be held in the basement of St Mary’s Church every third Monday.
We are also sorry to hear hat Bro. John Kaplan and family are moving permanently to California. Lots of luck, John, and a pleasant trip.
At this time I wish all members of our SSCU a prosperous New Year.
Tony Laurich, Pres.
-------o-------
Bowling Scandals
Cl iveland, O.—Nick Dietz, one of the Happy-Go-Lucky bowlers must be in love. He is always telling me about his girl. We work in the same place together, and with every handful of nails (he is a nailer) he will say, “She loves me, she loves me not,” with every nail coming out of his hand.
I sometimes wonder how Mary Perdan and Sylvia Jeler-cic happen to get such high scores. I chanced to run across the pair one Friday coming out of a bowling alley. When I inquired as to where they were going, they said that they were looking for a hamburger shop. Imagine anyone looking for such a place on a Friday night!
“Patsy” Krall.
Electrons—Sparks ’n’ Flashes
Cheswick, Pa.—The December assemblage, now' history, should be kept alive. Much transpired that may prove of consider able value to the lodge and society. The two major' motions adopted (discussed further on) should receive the undivided attention of each and every member of the Ches-wick Electrons. Action is desired, as evident from the remarks “on the floor,” and the new administrative board is prepared to lead the way, simultaneously expectant of cooperation and assistance. The “Painless Methods for Killing a Lodge,” as reprinted by request in the Nova Doba recently, and read at our December gathering, should be thoughtfully considered. The fine turnout, and new voices on the floor, is to be commended.
Our Campaign With the advent of a new year, a new campaign for new members has been launched. Trusting that the present campaign for new members will be continued by the Union, the Electrons have taken steps to contribute to this “encouragement for membership gains.” Beginning Jan. 1, and until the SECOND Sunday in April, our meeting date, the campaign will be in progress. A motion, properly introduced and carried, brings into effect a one-dollar initiation fee for each new member; 50 per cent as a reward to the Electron introducing the prospect, and the remainder to the lodge treasury. At the climax of the cam-paigrr-the winner is to receive a treasury reward of $3, providing he or she has introduced five o.-* more new members. A second prize of $1 will be rewarded to, the next highest, providing that member has reported three or more new additions. To add zQst to the movement, a campaign party, with speakers (well versed on the SSCU), free drinks and eats will be held mid-way of the movement; probably a Valentine party, or thereabouts. While the campaign officially opens the first of the new year, do not hesitate, but begin now rounding your prospects, if you wish to cash in on this worthy and remunerative campaign.
Study Your By-Laws One of the foremost duties and probably the foremost neg lected, is the study of our Union’s by-laws. A controversy may occur, requests for this or that, failing to receive same stirs the ire of some members and all due to this failure or the part of the effected mem ber; namely, to become cog nizant of the rules of the organization. For this purpose, to familiarize the membership with our by-laws a motion has been carried, at the last meeting, to allot 15 minutes of each meeting date for the study of these “laws.” The membership is greatly in accord with this movement and it is hoped that the most shall be derived from this movement by everyone. Those members, in attendance “now and then,” should make note of the above and make it their duty to attend regularly henceforth, as it is to their benefit that they do so. Administrative Board of 1936 The year 1936 will find the Electrons under the guidance of the following officers: Stanley R. Progar, president; Joseph Yelovchan Jr., vice president; Frank J. Progar, secretary; John Sturga, recording secretary, and Charles Matus, treasurer.
Joseph Yelovchan Jr., a very enthusiastic Electron, unanimously was selected to fill the pest of vice presidency, vacant
since the loss of membership of our last officer in that post. John Sturga succeeds our very-efficient officer, Joseph Sher-osky, as recording secretary. We regret that other duties in-terferred with the lodge work of Bro. Sherosky, and thinking first of the lodge, he deemed it best to decline renomination. We hope the membership will continue to co-operate with the new officers as with the past.
Holiday Greetings The annual spirit of “peace to the world and good will towards men” is upon us again. It is really one time that each and every one is desirous of expressing their good-will toward their friends and relatives, neighbors and companions. May we, as the Electrons, unit No. 228, extend our greetings for a merriest Christmas and a more prosperous new year to the Supreme Board, editorial staff, and the brothers and sisters throughout the SSCTJ. As a personal greeting, “The same to you, Electrons!”
Frank Progar, Sec’y, No. 228, SSCU. -------o-------
Lodge No. 1
MLADINSKI DOPISI
Contributions From Our Junior Members
LORAIN, (). AN EMPTY STOCKING
Mrs. Nales lived with her five children in an apartment of two rooms. The rooms faced an alley where no sun came in at any time of the year. The rooms consisting of a kitchen and a bedroom were small.
Mrs. Nales was now a widow and had a hard time keeping up the family : of two girls and three boys, whose a^el | ranged from 2 to 11. Her husand just a year ago committed suicide because of despair in losing his job. Now Mrs. Nales had the burden of raising the children.
Their meals were simple. Most a’-ways it was boiled potatoes alone. At times the children would take chance; on eating.
Each day the children would hurry to and from school, each taking turns with another wearing shoes and coats. As they would hurry from school they stopped only for a few seconds with their noses glued to shop windows displaying Christmas gifts, for they didn’t have either time or did Christmas mean anything to them. Christmas it seemed was only for wealthy people.
Jack, 9, would take care of the two children after school. He would amuse them by telling them s‘ories. Jack told them of faires, witches, elves, nymphs and such. The children learned many things from Jack.
This particular night Jim, 6, was not in the mood for the ordinary stor'es Jack was telling, but he wanted to hefr ‘•omething out of the ordinary. So Tack told the children about Santa Claus and Christmas, a story which his teacher told the class.
It was about a rich girl that-asked Santa for g:fts she wanted and when •she looked in her stocking the next day after hanging it, found more than what she asked for.
This story apnealed ‘o Jim and so he thought he would try it, but d'dn’t te'l rf his plans. The next night he set out his stocking. Mrs. Nales came home that evening and finding the stocking knew not what to do. It wits not Christmas Eve. She planned to te'l Jim that ■t was not Christmas Eve, but it would be the following week.
The following week Jim again Dut out his stocking. This time Mrs. Nale:, knew of no plan to tell Jim and explain the empty stocking.
Just then there was a knock at the Hoor. Mrs. Cnne introduced herself. She told Mrs. Nales that she overheard lack te’ling another bov about Jimmy’s empty stocking and of their poverty She had brought them some gifts.
Mrs. Cane was very wealthy and brought many gifts for the whole fatn-lv. Her chauffeur brought in a large Christmas tree and elaborate decora-t'ons with which he decorated it. It was all a beautiful sight.
AJrs. Nales w^as more than thankful.
I am wishing all the delegates a very Happy New Year.
VICTORIA KUMSE (age 13), No. 6, SSCIJ.
Ely, Minn.—All members of SS. Cyril and Methodius Lodge, No. 1, SSCU, are requested to note that the next regular monthly meeting will take place on the second Sunday of January, starting at 9 a. m. This Sunday falls on Jan. 12 All meetings during the corning year will start at 9 a. m. sharp.
At the annual meeting helel in december all the present officers were re-elected. Refreshments in the form of beer and pretzels were served and enjoyed by all. It was gratifying to note the large attendance. Let’s try and keep it that way during the entire year.
During 1936 all the meetings will be important ones because our Union holds its convention during the latter part of 1938. If you are dissatisfied with some of the sections of the present by-laws, then come to the meetings and voice your opin ions and suggestions; if the latter are approved by the majority, then the representatives to the Minnesota Federation of SSCU Lodges can be instructed ':o bring up the matter at the rext meeting.
Tt is just like our president, Charles Merhar, has said on many occasions: The by-laws are what we make them. If he right men are sent to rep resent the members at the convention, they will fight for the best interests of all concerned
Hence, if you have any ideas at all regarding our by-laws, come to the meetings and speak your mind, for that is the only way others can be informed of what is in your mind. -
However, if you don’t care to attend the meetings and voice your opinions, please don’t complain about the by-laws, for you have only yourself to blame. Let’s see if we can’t have as many at the meeting Sunday, Jan. 12, as attended the annual meeting.
F. Tomsich Jr., Sec’y.
ATTENTION!
SLOVENE MUSICIANS
I can furnish you orchestral arrangements of Slovene popular music for the folowing instruments: Piano, violin, alto saxaphone, B cornet, B clarinet and piano accordion,
I have the following selections in stock:
Poročni valček (Wedding
Waltz) .........................$1.00
Ana polka (Ann’s Polka)............$1.00
Vesela deklica (Happy Girl,
Wat,!/) ........................$1.00
Ne zabim te nikdar (I Shall
Never Forget You. Polka) ...$1.00 Wion bleibt Wien (Vienna Stays
Vienna. March)  ................$1.00
Holtzhacker (March) ...............$1.00
The entire six selections sell for $5.00. All orders must be accompanied with money orders. No charge for postage as I absorb this expense myself. Write to:
JOHN POTOKAR 4S5 First St.	Conemaugh,	Pa.	L
was also wondering how Mafie ^ was getting along. Don’t yoU ,ep you ought to relieve his mind, ^
I always thought it was an eas>' ,»[ to write a column, but when V011^ down to “brass tacks” it sure is ob.	How about	that, Stan?	^.e cut
have	to give you	credit	for
uch a lengthy column every Ernest Paleic should also be ® ,j5 credit for his regular writeups- ^ glad to hear that the group tronl.0.,e(l wanda that visited Pittsburgh enl themselves.
1 seem to be running out of tn n] as well as words all of a sU ^ What do you do in a case lik® ^ Stan? Right now I don’t kno^ 3 you would do, so until you en,yjil me about it I’ll just have to " s ^ all a Merry Christmas again, bu ^ time	I’ll add a Happy	New	Ye* ^
then	promise to	write	Soon	ag
After that—what?	tfr
JOSEPHINE BALKOV St. Stephen’s’ Ledje No. 26, °	;
O	"	('T \H,
HELPER.lT
DEAR MEMBERS:	eJ|c
This is one of the twin sister^ 5 ^ ing again, the tw'ins which Litt ^ wrote about a few weeks ago- s,iH writing in to let you know that ^ ^ alive after my birthday of *1eCc0llnt 1935. I wasn’t a bit surprised to ^ up all 125 “boom de boom, ^ j([.e booms” on that day. I wonder 1 ^ Jl)(| Stan would be a very good sp<-’	,0e
mind if I dropped a brick on for Christmas. He would be ‘ ft jt for a while, but that wouldnt ^
I sent him a jolly New Years ^ Flash! the big show at BroadwW^ Spring Glen School is named Tree Inn.” Alice and I are the P^ ^ pal actors. Mom said that	^e’|l
‘stara baba” part very well- ^ give Little Stan the best seat |
if n0w'
auditorium. I will sign on am wishing you all a -Merry Cnr and a Happy New Year.	.j),
ELSIE O’GREENE (*ge sclJ.
No. I68’
HELPER. U
DEAR EDITOR AND	si.«0
I thank you very much for 1	(n;’
prize check which I received last article in the Nova Doba-
Carbon High School, which . rSiiy had a football game at the Un* of Utah stadium, located a:	poi■
City. Their opponents were t elder Bus, another strong hiB	fhe
team which outweighed our boy ■ ,j railroad offered us special rat,e,'’rlts 1(1 could get	five hundred	stu	^
travel to the game; over eight students made the trip to Sa C‘ty-	G	v
When we arrived in Salt they gave	us the honor	o* ^ith1^
two blocks on the Main Street, motorcycle	cops as our	esco	^
then we boarded busses	that	je
direct to the stadium. yelled and screamed for our |e‘n)pioi'' Boxelder Bus won the state ch ship by a few points. ^	^-of1
Here’s hoping that Santa give you boys and girls all the mas presents. I’ve heard th* 3r.d Stan has a way with ever^°,|1^ b11'! especially Santa. My advice to* aflJ in Ely is to keep an eye on ^il' prevent him from becoming t0° iar with Santa.	g{^e	o'1*
I wish you members could c	0i
and join me in the SSCU da Dec. 21. I sure would tike jjtIf you. If I had a chance to s)iy'-Stan I think I would be a (() $ef If we never meet, I would 11 Stap become my pen pal. ' " all a Merry Christmas and a New Year.	<7).
ANNE O’GREENE (age sClL No. 168.
 o---------------—■■	j V.
GOWANDA’
DEAR EDITOR:	sioce1
It has been quite a long ti'116 have written for the Nova D° ® My brother gave us a cal^ j jiK® the first juvenile convention an ^ it, it very much. I didn’t see y° | f<>' When I first took a look at 1 j. I ticed Mr. Terbovec quickly, membered him at our picnic. eekf!l
We gleaned our chimney last ' it will be ready for Santa Clat'^^jt' he comes down the chimney on 3 o,jt mas Eve. I hope he doesn’t P ^ff house. Around July children J”'jjtH111'' is no Santa Claus, but when C ^ ttie' is near they say there is one, flfif will get something for Chris*111 e(( thing about Christmas is that ^ beautiful scenery around here ^ 6-is in other places. We *iave0f G°e Christmas tree in the squa1® jgtifl*1' wanda. I wish you a Merry C ^(O1, and a Happy New Year, dear j ROBERT PALCIC (af cS^L No. 222. 55
f
DEAR EDITOR AND READER ^ This is my first letter to t j < Doba. I like to go to schoo • fli. in the fourth grade and 1 gi. teacher.. My reports are very 8 ^ take tap dancing lessons. I anl -J t' ber of Lodge No. 149, SSd-J. ^ w'i5 „ youngest girl in the family- * ® fe i5 ing all a happy New Year, poem I am sending in:
GOODNIGHT! ( Good night! Good nigh1'
Far flies the light;
But still God's love Shall flame above,
Making all bright.
Good night! Good nigh ■ g). DOROTHY MARTINČIČ (ag
(Nat 'Ut 1J!>a z, Hkc Mv0 j
Nh lice na ‘iebil,
kih in Cui
Mu; 1,6 se. tih
avt ecje ki
^ih. n Hljii
-0-
SHARON, PA.
DEAR EDITOR:
This is my first letter to the Nova Doba. Since 1 don’t see any letters in the Nova Doba from the juveniles from our lodge I decided to write.
I am 11 years old. A'ly three brothers and I have to walk to the next town to school. When it snows we have lots of fun going to school and back. I like to go, but now that we have our vacation I am glad. We can go, sleigh-riding if there is any snow.
I will close now by wishing the supreme officers, editors and juvenile members a Happy New Year.
ANGELA SUPNIK (age 11),
No. 174, SSCU.
Sobot
Vse
vlak
^iku
!tse
^ka
V
Ne
totetr
!' ,%i 1(1 p >i
Sl)i že
°j e r ^ad kart dot
^ si
:i m<
ha
%
ltlian
Hatf
Hotn
r°st0
s
' Br Mfv
Ni
lv>ie
:
til
Vi
i
PITTSBURGH, PA.
It’s been some time since I wrote, so I thought that it’s about time that I break the silence. There is no use to start making excuses for not writing sooner, so we’ll forget about the past and think of only the present.
Even though I did not write I did read the paper every week. I noticed an article in the paper about three weeks ago written by someone in Minnesota (just now I can’t recall the name) who felt it was his duty to give No:re lame some credit for winning the game against Pitt. I must say that I think that he w'as somewhat prejudiced against Pitt. After all, Pitt could not have won so many games this season if they did not have a strong team. I suppose Little Stan is all for Notre Dame, too'. Well, regardless of opinions ,• I still cheer for Pitt.
' Now to think of something more pleasant. It seems that Christmas is j right around the corner and I suppose that everyone is caught up in the excitement of it all. Most of the juveniles are probably looking forward to the Christmas vacation more than anything else. I must admit that it does feel good to have a vacation ohce in a w'hilc. Now that I’m on the subject, Edward Hudale, chairman of the con-ventioned, stopped in Pittsburgh with his Dad last Saturday and asked me to wish you all a Merry Christmas for him. (You can ditto that for me.) He
r
: ?-a ka
l- Od
;ni
ho
s
\
H
s
iN
Ss.
i
X
s
s > k\
%
.ie Rtf >U 'hi"! task
asy
von S'1
is so#
s.-' »“r;ijevanje>
v ^ Wa , . Casu -*e blla
give- total *iha in mirna;
' Go- Ijitv-o °m	počitnic.
enj»),ea faznihm 0sob.ie- zaposle-iiiCe r&dih, je odšlo na hoi *jel!dežel0- Kljub teke tin1' »kih in° V6dno polno i« wh:it | a n.a Vsaki železniški
nlieM!ii	sem	se>	odkod
but th'5 h SeUJ^° vse te množice.
Mr,31"1 taiha4 *'am n’ nikakih :ain' ;kve^0mobilov na razpo-VEC,	razdrapan
gscft tisij, T le °b določe-iad |.. ak° se morajo lju-L"1'11’ lijjj JS‘\P°tovanja poslu-
,sp^ <ali2ključn° viak°v-
ie Sta" %v,. ln nedeljah se 5nV|Saj P°1 ure pred od-^»kuhati v vr čem Podobnem kupe-booi^1, jj- ne (lobi sedeža. Pri fUJ a;ju Se Potnik lahko his*0' Se* °lhami> ki so izgu-in H !fotaJ11Votne gospodarje hurl' i k-. v vlakih vozijo za s ^ *°inIrn.sla.bo; vozijo se ‘‘HoW ]5Ht0fr*®r’Zek si privošči-pf'^ tiiik ' cu«jo kaj živega. fit! ilatij i)0 večini družin-'V°j ezničarjev oziroma i^,^železničarjev, ki !Wt(l °^a Proste ali re-^adina je upravi J udobnosti, dokler |j ^a'ne službe. Taki kj,0*^0 seveda vedno s seboj, da
^tiaJ0 na vsaki postaji.
, at)i Sp a	i -i-
- ^ ae> rta smo bili ne-
(l)0tnvnem kupeju samo
karte.^smo ’me^* P^a' tr0sto ’ Vsi drugi so se vo-
\a ■
Vvii;1U^''skega dne sva lof„ A2 nečakinjo proti
H dan °tela sem izpolniti
i B 0 °bljubo	obi-
l^ak je v vzornem
^1 1 olj bistri Savi skozi
° Pokrajine. Ustavil
Mje !la Postajah Zagorje,
Vri'Hrastnik- 0 teh
1 naselbinah sem i ?J (lost‘krat slišala go-ti Sem si pač želela
^t)i-Srie So’	da	so
\ 0j6ce.i oddaljene od na-!itii8eilu^nikov pa še bolj,
11 Posebno dosti vide-
S ,'*? v^ak ustavil na *Nost ezn^kem križišču ietoi-,’ ^ Zidanem mostu ^/^krat čitala, da sem ni °Vedna kakšen kraj * Je S|. C^°s^ za videti, ker lsnjen v skalni sote-
V-
^in'S^° križišče je pač tt!°	biti	moderno	u-
Sk-iik promet, za druide *tl* n* ve'ik° prosto K ' .^alne stene stoj ,jlla soteska drži :;a X] *)r°^ Ljubljani, dru-obs; Proti Zagrebu, tret-Wj Vlnji proti Celju. Tam Steka v Savo in polt Sa !6tl teče Proti Zagre-i V^i(! ni tako čista, ka-Na j^0r^> ker jo je umaza-i Vtiil{Z L5bovei'iskega pre- t ^ajoai Svilne lokomoti- £
\ ^I)rfCrn clim’ Ke v ma" 1 . ^to' kotlini vlači sem in <
f, kraj neprijetno di- ; ^icla°g0Vern dimu.
IjjSi pe8» mosta kre-■S\n], elju. Proga se vije
i d0i,’ vnvekaj £asa meci str-J^g^^enimi hribi, ki pa 5S *č.^iibljajo. Prva
S‘,v>	t|, 'iiilo- mske toplice, ki
'v ‘ livS iv,C na °koli. Kraj je ‘"i :	če pripraven za letovi-
jjji-	la°ijo	toplice ali ne.
LH J*' Postaje se izmed iStl‘	vidi.i°	krasna
f)0slopja. Znano in L,°> ifj0.kopališče je tudi Oc6]j -lG nekoliko naprej L^ili ^ Savinji. Ko smo >jAv ^prej, me je eden so-\t,J ska<l^OZoril na ogromno
ii ^ °’ katero imenujejo VV(,efina-” Ljudska baj-
8^a|e	j0>	da	je	nekdaj	s
j	skočila v globočino
om
|ktih odsotnosti ria obisku v stari domovini
Piše Mary Kcrshisnik. Rock Springs, Wyo.
i ni8
lili
Vve’l>
tli«
in 1 o*'- * rist111
lD.
SSC1'-
UTA8' eSl^
for
in?
a"e“:
vers|i)
I. ^
«B°i
scbo"1 Tli« n:
i if nts un«*«?
i
e ci!:
"'i
5)
)<
11^
h ^
t*
up'0,
. M'O"'
Lili , fl^
> fj
.n
fa"11
ne ^
e °' 'ce in«e'
, U!,e
. s«'
‘° ,i
h y° ^app>
S D. ;Su
X! v.
itiee
‘i
on11’ I to-
l !i'
».ti«'’
br;s|'
,li«'
■A
■tli«)
OH«
>« 'S. $ G°‘ tin-5
&
krepostna deklica, rajši kakor bi se bila udala pohotnosti mogočnega celjskega grofa. Kmalu smo zagledali razvaline starega celjskega gradu, kjer so nekdaj gospodovali oblastni celjski grofje, o katerih grozovitostih sem v mladih letih dosti čitala.
Izstopila sem v Celju, da si nekoliko ogledam tamkajšnje znamenitosti. Po malem okrepčilu v snažni gostilni, sem se napotila po mestu. Celje je staro rimsko mesto, vendar v sedanjih časih je čedno, moderno in prijazno. Samo vročina je bila neznosna in čevlji so me pokorili; morda so bili pač po modi, toda ne po mojih nogah. V Marijini ali nemški cerkvi so shranjeni telesni ostanki nekdanjih mogočnih celjskih grofov. Za oltarjem, v stekleni omari se vidi 18 njihovih lobanj, katere so dali Celjani prenesti iz grobnic v to cerkev. Zraven je v latinščini nekoliko zgodovine opisane. Ti mogočniki so izumrli leta 1456, ko je bil umorjen zadnji celjski grof Ulrih.
Most preko Savinje pripelje I v krasen mestni park. Smreke, gabri, vrbe-žalujke, divji kostanji in druga drevesa delajo lepo senco, skozi katero vodijo poti in stezice. Nekaj cvetličnih nasadov, vodomet in klopi-ce za odpočitek, to je skoro vse, kar je umetnega v tem lepem naravnem parku. Tu sem se na klopici nekoliko oddahnila in ohladila. Sploh je bilo hladno samo v tem parku in pa v nekaterih cerkvah, katere sem si hotela ogledati. Opazila sem med drugim, da se tudi v Celju govori dosti srbščine ali pa vsaj neke take mešanice.
Proti večeru sem se z vlakom odpeljala dalje proti Mariboru. Med vožnjo sem z zanimanjem opazovala poleg lepo obdelanih polj tudi sočne vinske gorice, ponekod pa velike nasade hmelja, ki se je ovijal okrog močnih in visokih drogov. V Mariboru sem se vpisala v hotelu “Orel,” pa tudi tam so bile sitnosti. Imena kar treh generaciji sem motala navesti, pred-no sem klerka prepričala, da sem bila sploh rojena. Zakaj, kedaj, kako, odkod, kam? Sama vprašanja, da sem že kar nevoljno odgovarjala. Če bi v Ameriki tako pestili goste, bi jih malo prenočevalo v hotelih. Ameriški avtomobilisti bi rajši vozili šotore s seboj. Poleg t,e-ga pa je treba še plačati za sitnosti prijave.
Maribor je glavno mesto slovenskega dela štajerske, ki je po prevratu pripadel Jugoslaviji. Slovenski general Maister je bil pa junak, ki je otel Maribor, da ga ni zasedla nemška Avstrija. V mestu se sliši še precej nemške govorice, ker je pač blizu avstrijske meje in so si Nemci pred vojno mesto čisto svojili, dasi je obdano od slovenske okolice. Mesto je v splošnem precej lepo in veliko, moderne naprave svedočijo, da se povoljno razvija. Skozi mesto teče reka Drava in oba mestna dela spaja most. Brat mi je razkazal mestne znamenitosti, kolikor je pač mogel v kratko odmerjenem času. Med drugim sem videla grob narodnega buditelja, pisatelja in pesnika Slomšeka. Pokopališče, ki je zelo zapuščeno, nameravajo preurediti v park. Sicer je tam že lep mestni pavk. Siedi parka me je zanimal duhteč smrekov gozd. Pod smrečjem so dolge mize, pri katerih sede zadovoljnih obrazov starčki-penzionisti, ki pač menda razpravljajo o starih časih ali pa rešujejo domovino po svoje. Smreke so odražale nekako vijoličasto barvo in prijeten duh po sveži smoli se je širil okoli, V ozadju parka so takozvani “trije ribniki,” ki nudijo poseb-
no mladini Mariborčanom mnogo zabave.
Po dvadnevnem obisku Maribora sem se vračala nazaj proti Ljubljani. Bila je nedelja in na vlaku je bila silna gneča. Med potniki jih je bilo nekaj prav razigrane “vinske” volje, ki so prepevali, igrali na harmoniko in sploh povzročali tak “šun-der,” da mi je še nekaj časa potem šumelo v ušesih. Domislila sem se, kako vse drugačno je potovanje z vlaki po Ameriki. Mir, red, največja snaga in obzirnost potnikov do sopotnikov. četudi so ljudje veseli, se razgovarjajo ter morda šalijo in smejejo, vendar upoštevajo da se v istem vozu vozijo tudi drugi.
Po tem izletu na zeleno Štajersko sem se zopet par dni potila v ljubljanski vročini, ki je menda to leto dosegla svoj rekord.
vih dvorcev, ki sta obdana s krasnimi vrtovi. Dvorca sta močno zastražena z vojaštvom in orožniki.
Na promenadi je ob večerih veliko beograjske gospode, ki govori večinoma srbski. Pripadniki teh boljših slojev so okusno oblečeni. Podnevi pa srečuješ na ulicah pravo zmes ljudi v najbolj raznovrstnih nošah. Videti je precej finih avtomobilov, med njimi tudi nekatere ameriškega izdelka. Vsekakor pa prevladujejo konjske vprege in biciklisti. V trgovskem delu mesta so moderne trgovine z lepimi izložbami. Ne manjka tudi modernih restavracij in kavarn, ki imajo zunaj na pločniku postavljene mizice za goste.
Seveda sem si tudi hotela o-gledati “veliki trg,” ki je zunaj po ulicah razstavljen. Prodajalci ponujajo, kričijo in hvalijo svoje blago. Razstavljene so vse mogoče reči, okoli katerih se gnete j o 1 j udske množice. Vpitja pa je vsevprek toliko kakor med jesiharji. Nič posebno lepega, vendar je zanimivo, ker kaj takega se ne vidi povsod.
Beograd ima mnogo modernih novih poslopij, pa tudi precej zanimivih starinskih palač.
(Dalje prihodnjič.)  o----------------
Še pred odhodom na obisk v rodno domovino sem sklenila, da si Jugoslavijo ogledam pošteno, če bodo le vremenske in druge prilike dopuščale. Po tolikih letih in tako dolgo pot čez “lužo”’ napraviti samo zato, da bi pogledala samo svoj rojstni kraj in morda par okoliških vasi, bi' se mi zdelo neodpustljivo. Torej sem si v Ljubljani preskrbela okrožno karto, ki se je dol ila po zelo zmerni ceni. S seboj sem povabila moji dve nečakinji, ki sta imeli prav tisti čas počitnice. Ena teh prijaznih deklet je učiteljica, nastavljena pri Sv. Antonu nad Rajhenbur-gom, druga pa je učiteljica ročnih del in stenografije. Obe sta že prej nekaj potovali po južnih krajih Jugoslavije, kar je bilo pri tem potovanju dobrodošlo zame in zanji.
Odločile smo se, da najprej obiščemo Beograd, glavno mesto Jugoslavije. Odpravile smo se z brzovlakom proti Zagrebu, kjer se odcepi proga proti Slavoniji. Kmalu, ko ‘smo zapu-st:'c Zagreb, so ostali hribi za nami in vozili smo se preko nepreglednih planjav. Sonce je na teh planjavah še bolj žgalo in povsod se je poznala huda suša. Koruza, krompir in fižol so se komaj malo videli iz osu-šene ilovnate zemlje. O kakih travnikih sploh ni bilo govora, lc redka pusta travica se je bo-r la tu in tam za eksistenco. Pokošeno travo obešajo tam kar na nekake kole, da se posuši, ker kozolcev v tistih krajih nimajo. Po izsušenih planjavah so se pasla mršava goveda, ovce, jate kokoši in rac, tu in tam pa črede mršavih ščetincev, ki so jih nadzorovali pastirji ali pa. tarice. Za večjo pestrost je vmes štorkljal še kak dolgouhi osliček. Kombinacija za bogove!
Za poljsko vprego rabijo čudno grbaste vole ali pa dolgonoge in dolgouhe konje. Ob progi ni bilo ničesar zelenega; vse je bilo požgano od lokomotiv. Izmed sadnega drevja se vidijo večinoma slive, na katerih pa nisem opazila nikakega sadu. Menda je vse vzela pozna slana. Po poljih ni bilo opaziti žive duše, razen svinjskih pastirjev. Premišljevala sem, kako neki se ljudje v teh krajih preživlja-
j°.
Predno smo dospeli v slavonsko mesto Sisak, smo morali preko Kolpe, katero je pa bila 'suša skoro popolnoma izsušila. Ladje, ki služijo za prevoz, so j bile zakopane v gostem blatu. |Zanimali so me železniški uradniki, ki v teh krajih zelo resno vzamejo svoj odlični poklic. Mo-,žak vam stoji na postaji v “pozoru,” kakor bi bil h kolu pribit, in niti z očesom ne trene dokler vlak stoji.
Domovi seljakov v teh krajili (so borne kočice z malimi okenci. Tudi po mestih, ki so redko posejana po slavonskih pla |)ijavah, so poslopja večinom; ,enonadstropna. Po potih ob že lezniški progi kakor tudi na po : stajah sc vidi čudno mešanic« 1 ljudi. Moški so oblečeni v revir ■ in umazane krpe, ženske pa no
s?jo krila, ki so spredaj kratka, zadaj pa segajo do tal; poleg; tega so okrog pasu nabrana, da ! jih mora biti dovolj nositi. Na glavah nosijo črne rute, potegnjene daleč na čelo. V taki noši se tudi lepa mlada devojka vidi kot stara babura.
Proti večeru se je dolgočasna pustinja vendar končala; bližali smo se Beogradu. Pričela so se lepa polja, po katerih je bilo videti bujno pšenico, koruzo in hmelj. Z nami so se vozili štirje vljudni srbski potniki, s katerimi smo se razgovarjali tekom te suhoparne vožnje. Moji nečakinji govorita dobro srbski, jaz pa sem si pomagala s “slovensko srbščino,” kakor sem pač vedela in znala. Omenjeni potniki so nam svetovali, da naj poiščemo Cinovniško ( uradniško) zadrugo, kjer da je mogoče dobiti snažno in udobno stanovanje po zmerni ceni.
Ko smo izstopili na kolodvoru v Beogradu, sem si takoj mislila, da malo boljši kolodvor bi se pač spodobil glavnemu mestu Jugoslavije. Pristopil je razcapan dečko in prosil, da mu dovolimo nesti1, prtljago, kamor želimo. Dasi so bili na razpolago taksiji, sem dovolila ubogemu capinu, da je odnesel naše reči na dogovorjeno mesto. Bil je reven in pošten fant. Nič kaj prijetni občutki me niso objemali, ko smo ponoči izstopili v tem popolnoma meni tujem mestu. Podnevi se vse lepše vidi in človek je bolj korajžen in optimističen.
V Cinovniški zadrugi so nas sprejeli pod pogojem, da jaz nikomur ne pokažem potnega lista, ker tam da smejo prenočevati le državni, železniški in druvi uradni uslužbenci. Za moji spremljevalki ni bilo zaprek, ker sta se legitimirali kot učiteljici.
Odkazali so nam sobo s tremi posteljami. Soba in postelje so bile snažne, samo blazine so bile trde ko polena. Umivalnica je bila tri sobe oddaljena od naše sebe. Dekleti sta mi dali priliko, da se prva umijem. Vsto-plm in ,zasučem ključ v vratih, nakar se lotim tako potrebnega in zaželjenega umivanja. Ko hočem oditi, se ključ v vratih ni dal več obrniti. Poskušam in poskušam, pa nič. Že pri prihodu v mesto mi je bilo nekako tesno pri srcu in zdaj se je ta bojazen ponovila in podvojila. Gledam okoli, zvonca nikjer. Kli čem, trkam in razbijam po vratih, toda nihče se ne oglasi. Več ko eno uro sem bila v tej pasti. Končno še enkrat glasno zakličem. Na ta moj klic se nekdo oglasi in vpraša kaj je. Bil je oskrbnik, ki je slučajno sliša meje obupne klice. Po dolgem trudu se mu je vendar posrečilo odpreti vrata. Mož je izrazi obžalovanje, da se jei to zgodilo, in pripomnil, da ga je samo srečen slučaj prinesel okoli, ker ponoči ga navadno ni v teh prostorih, ker stanuje v stranskem poslopju. Lahko bi bila ostala zaklenjena v umivalnici vso noč. Ko se vrnem vsa prepadena v sobo, sta dekleti spali. Od hude vročine in naporne dolge vožnje sta bili utrujeni in sta zaspali. Tako nista opazili moje dolge odsotnosti.
Drugi dan sem se prepričala, da je bila hiša, kjer smo prenočevale, poštena v vseh ozirih. Moj strah o kakšni pasti je bil brez podlage; seveda počivati v umivalnici ne bi bilo prijetno.
V zadrugi sta bila uposlena tu-*di dva vljudna in postrežljiva i Slovenca/ Drugi dan smo se odpravile na ogled velikega mesta, Od kolodvora se ulice polagoma vzdigujejo in vodijo nekolike strmo do središče mesta, tako-|Zvane Terazije. Tam se križajc i proge vseh cestnih železnic. Ot l Terazije vodijo široke tlakovan*, ulice v vse nove dele mesta. \ starih delih mesta pa so ulic« tlakovane s kamenitimi plošča mi, po katerih ropočejo vozov in konjska kopita podnevi in po noči. Od Terazije vodi cest; mimo dveh impozantnih kralje
h urada gl. tajnika JSKJ
PREJEMKI IN IZDATKI ZA
MESEC NOVEMBER 1935
INCOME AND DISBURSEMENTS FOR NOVEMBER,
Odrasli Oddelek—Adult Dept.
■)r. ši. Prejemki Izdatki 1 _odge Disburse- *	
No. Income	ments
1 	$ 742.85 $	230.00 :
2		 695.12 3			129.00 : 341.89
4 	 128.04	
5 	 156.97	100.00
6 			 516.05	52.67
9 	 432.67	151.33 2
If 	 184.48	136.33 2
12 	 240.17	55.00 2
13 	 98.66	40.00
14 	 40.97	
15 	 315.08	218.83
16 	.".... ‘’	109.84
18 	 395.84	943.64
20 	 327.74	1,689.33
21 	 475.15	72.16
25 	 464.34	83.67
26 	 574.82	77.00
27 	 76.55	28.00
28 	 71.64	
29 	 277.88	179.00
30 	 666.70	99.00
31 	 230.06	24.00
32		 67.49 33			15.00 98.66
35 	 178.73	165.39
36		 690.92 37			256.33 268.17
39		 350.21 40			309.67 125.50
41 	 78.36	30.00
42 	 262.70	
43 	 158.80	61.00
44 	 308.67	62.00
45 	 408.39	-461.17
47 	 154.92 49		 50			100,00 273.35 ■50.00
51 	 31.26	27.00
52 	 31.58	9.00
53 	 334.01	
54 	i. U5.57	
55 	 216.43	56,00
57 	 190.12	65.00
58 	 189.53 61 	 64 		27.50 43.00 10.00
68 	 136.53	35.00
69 	 72.12	29.00
71 , 	 476.66	109.00
72 	 95.29	23.00
75 	 128.76	274.30
76 	 99.90	
77 			 86.99	
78 . 180.46	29.00
79 	 21.82	10.00
	 153.30	41.00
83 	•••■ 82.95	9.00
84 	 197.02	49.00
85 	 205.11	47.33
86		 75.91 87			63.50 50.67
88 	 I74-06	39.33
89 		 109.85	
90 	 43.57 92 		23.00
94 	 4.10.94 99 	 101 	 62.40 104		 79.56 103 	 244.21 105		 I56-54 106		 126-77 107 	 60.02 108		 I76-57 109		 92 20 110		 >41.24 Ul 	 152.45 112 	 120.69 114 	 274.64 117	.... 41.85 118	Z"IZ	 90.73 i 120 	 268.30 121 	 41.55 ' 122 	 92.90 i 123 	 55.8i - 124 		203.00 28.50 29.00 124.00 50.00 566.93 37.00 85.01 114.0C 11.67 32.0( 70.0( 453.3, 19.01 20.6
125 ....................................... 90.00
126 ...;.................... 37.21
127 ........................ 42.13	• 22.00
128 ....................... 114.83	49.00
129 ....................... 143.85	74.50
130 ........................ 53.66	17.00
131 ........................ 98.17
132 ....................................... 62.00
133 ...................................... 140.00
134 ........................ 66.89
135 ....................................... 26.00
136 ........................ 66.63
137 ....................... 208.21	125.00
138 ......................   69.88
139 ........................ 41.24
140 ........................ 81.45	3.00
141 ....................... 125.52	132.00
143 ........................ 39.31
144 .................. 197.64	28.00
145 ....................................... 16.33
146 .................. 35.03	9.67
147 .................. 63.77	168.00
148 ........................ 52.99
149 ....................................... 96.00
150 ................. 182.19	43.00
151 ........................ 36.61
152 .................. 67.73	27.33
153 .................. 16.64	45.00
154 ....................................... 46.00
155 ........................ 56.80	39.67
156 ........................ 28.44
157 ........................ 33.21
158 ....................... 73.95.	21.67
159 ........................ 41.31
161 ........................ 17.74
162 ....................... 174.49	47.50
163 ........................ 25.20
164 .................. 50.63	13.00
165 ....................................... 53.00
167 .................. 53.08	71.67
168 ........................ 86.76
169 ........................ 14.82
170 ........................ 54.39
171 .................. 106.16	52.00
173 ........................ 85.57
174  ......................................  14.00
175 ......................................    9.67
176 .................. 140.93	6.00
178 ........................ 47.19
179 ........................ 20.31
180 .................. 137.32	25.00
182 ........................ 61.67
183 ........................ 78.53
184 .....................   259.27
185 ........................ 52.46
186 ................. 129.42	25.00
187 ........................ 48.11
188 ........................ 36.01
190 ....................... 156.02
194 ........................ 57.48
195 ........................ 28.28
196 ........................ 32.68
197 ................. 49.11	14.00
198 ................. 52.51	28.00
199 ................. 25.58	27.00
2CO .................. 455.05	29.34
201 ........................ 58.19
202 ....................................... 15.00
203   28.00
204 ...........*............ 41.52	34.00
205    20.66
207 .................. 73.30	13.00
209 ........................ 48.09
213 .................. 40.14	24.00
216 .................. 59.49	7.00
218   28.00
220 .................. 16.85	39.00
221 .................. 117.21	30.00
223 ...................................... 101-°O
224 ........................ 18.58
225 .................. 177.28	1,000.00
227	............. 50.66
228 .................. 32.87	18.00
229 .............!.......... 48.80	10.17
Za september
211 ........................ 12.44
Za oktober
22 ...................... 179.00
33 ...................... 235.58
50 ...................... 124.17
64 ....................... 27.34
66 ...................... 369.86
84 ................ 171-02
107 ........................ 55.73
111 ....................... 151.84
124 ........................ 57.30
135 ........................ 14.03
142 ........................ 47.90
149 ....................... 213.85
158 ........................ 73.70
160 ........................ 69.27
165 ........................ 20.39
168 ....................... 90.97	‘
174 ....................... 91.60
184 ...................... 265.36
192 ...................... 101.87
205 ........................ 34.38
211 ........................ 12.44
218 ........................ 50.93
220 ........................ 16.85
222 ................. 158.56
229 ........................ 49.56
Skupaj-Total..$24,000.15 $13,074.8<
	35 			 8.85
	36 			 19.85
	39 			 5.10
	41 			 1.65
	42 			 11.00
	43 			 5.40 . $450.00
	44 			 17.55
	45 			 17.55
	47 			 3.75
	51 			30
	52 			45
	53 			 7.35
	54 			 5.00
	55 			 8.40
	57 			 6.60
	58 			 5.10
	68 			 4.95
	69 			60
	71			 17.75
	72 			 1.65
	75 			 5.25
	76 			 2.25
	77 			 13.35
	78 			 12.35
	79 			60
	82 			 1.65
	83 			 1.70
	84 			 6.45
	85 			 8.50
	86 			 1.65
	88 			 8.90
	89 			 6.00
	90 			 1.65
	94 			 16.95
	101 			60
	103 			 2.25
	104 			 3.00
	105 			 2.85
	106 			 7.05
	107 			 1.50
	108 			 6.45
	10« 			 4.20
	110 			 4.05
	111 			 9.15
	112 			 3.00
	114 			 8.40
	117 			 3.00
	118 			 2.30
	120 			 11.40
	121 			15
	122 			 2.70
	123 			:	 3.30
	120 			 3.30
	127 			 1.65
	128 			 3.90
	129 			 6.00
	130 			 3.15
	131 			 1.80
	134 			 6.45
	136 			 4.05
	137 			 4.05
	133 			 12.50
	139 			60
	140 			 3.95
	141 			 1.95
	143			 3.20
	144 	 146		 147		 148		 150		 151		 152		 153		 155		 156		 157		 158		 159		 161 	 162 	 163		 164		 167		 168		 170 	 173 176 	 178 	 ISO 	 182 .... 183		 184	.... 185		 186		 187		 188		 190 	 194		 195		 196		 197		 198		 199		 200		 201 	 204 	 207 	 209 	 213 	 216 	 220 34 221 			 2.85 	75 	 3.30 		 3.00 	 3.30 	15 .90 	15 	 3.90 	 1.95 	60 	 1.65 	 7.05 	30 	 5.55 	 1.50 	 1.35 	 2.10 	 4.80 	 1.75 	 6.15 	 3.15 	90 • 	 1.95 	 6.15 	 4.35 	 14.75 	 4.80 	 4.00 	 3.00 	45 	 9.80 				 1.65 	30 	75 	75 	 2.70 	 4.85 	 11.25 	 1.50 	 3.15 			 8.40 	 2.55 	45 	 2.15 	15 	 1.20 45.
PREJEMKI IN IZDATKI ZA MESEC NOVEMBER 1935
INCOME ANI) DISBURSEMENTS FOR NOVEMBER, 1935
Mladinski Od de l c k—J uve v i l e Department Dr. št.	Prejemki	Izdatki
Lodge	Disburse-
No.	Income	ments
1 ...............  $	16.25
2 ................... 26.25
4 ..................... 3.90
5 ..................... 2.55
6 ................... 13.80
9 ..................... 5.25
11 .................... 4.50
12 .................... 5.40
13 ...................  6.90
15 .................... 5.10
18 ................... 12.50
20 ................... 13.20
21 ................... 17.20
25 ................... 10.65
26 ................... 40.15
27 .................... 3.30
28 .................... 5.85
29 ................. 16.70
30	  26.05
31 ................... 10.35
32 .......................90
i:1. '• '".''v	,	ir	L
225		6.(X)	
227 .		1.20	
229	Za september	5.25	
211 .	Za oktober	.75	
22		3.45	
33			10.50	
50		2.55	
61			.15	
66		42.65	
81		6.00	
107		.75	
111		9.15	
124					6.15	
142		4.50	
149			24.70	
158		1.65	
160		2.60	
165		.65	
168		4.95	
174		4.50	
184		14.45	
192		1.20	
205		.45	
211		.75 •	
218		3.30	
220			.15	
222		. 6.60	
229		5.25	
1	Skupaj-Total ..	..$938.10	$450.00 *
s'ravno toga prirlolka vso brani. Živimo namreč v deželi, kjer pravijo ljudje, da je me -.o boljše, kakor krompir in sočivje.
Vsed avtomobilov, frigidair-ov, ul.enih železnic, traktorjev, in sličnih nepotrebnosti, se je tekom let trdi kak .vost fizičnih naporov ljudi poslabšala. Posledice seveda niso izostale, — nekdanje delo-rok se je spremenilo v dolgočasno čilanje vsakovrstnih knjig. Roke so, se odp čile, poslabšale, odrevenele. In to poslabšanje se je potem' preselilo v oči, katerih vid je oslabel; — v ušesa, katerih sluh je nazadoval; — v noge, katerih žilavost je tudi nazadovala tako, da je poslala hoja te'avna; — in v možga-n.je, ki ni več dopustilo računanja z 1 garitmi. In temu so s-edile “notranje slabosti": —-želodci so postali strogo unijski in kasneje so se “držali” vseh predpisov protiustavnega “N. 11. A.” — delali in delovali so le po šest skromnih ur na dan. Posledica temu je bila splošna slabost mišičevja, slabost ledvic, i jeter in slepiča. In ta slepič, — da, ta slepič: ko se napolni sta-rokrajskih plinov, prične oteka-j ti, boleli in rasti. Pa ga je tre-jba odstraniti potom najboljše kirurgične umetnosti.
Sosedu in prijatelju so ga odstranili in vrnil se je iz bolnice domov na dvotedensko rekonva-Jlescenco. Pa ni mogel hoditi ni-jti delati. In ležal je ter č la’ znanstvene razprave o vsako-! vrstnih slepičih in pri tem običajno zadremal, saj dolgočas-:nost vodi vedno kar naravnost v spanje. Pa je v svojem po-slepičnem dremanju in spanju navadno tudi smrčal. V svrho razvedrila prinesli so v njegovo sobo kanarčka in njegovo venezuelsko papigo — pa je kljub temu redno vsako popoldne zaspal in tudi smrčal.
In sedaj; j ko j e popolnoma zdrav in vesel, njegova papiga i smrči po vseh predpisih narav-Jnega in pravopravega smrčanja.
 1------o——----
ANTON INGOLIČ:
LUKARICA
Pokojna Sokica je bila prava lukarica, brez nje ni minil noben sejem od Gradca do Celja in od Celovca do Varaždina. Sicer majhna in drobna, a zdrava in žilava, nobena pot ji ni bila predolga, nič je ni moglo ugnati, v kupčevanju pa je bila tako spretna, da se je z vsakega sejma vračala s praznim vozom in polito mošnjo.
Ti. te dni — bilo je kmalu po svetovni vojni — se je odpeljala v Gradec. A tokrat je slabo na-letila. Bilo je pozno jeseni, mno-?i so se že preskrbeli s čebulo a največ jih je bilo, ki še za kruh in krompir niso. imeli denarja. V dveh dneh je prodala komaj kakih dvajset vencev. Toda ni obupala, še tretji dan je hodila od hiše do hiše s težko naloženim nahrbtnikom in polnim naročjem vencev lepe, rdečkaste čebule.
V mraku je prišla do nenavadno lepe hiše, ki je stala daleč izven mesta. Ni še odprla vrat na dvorišče, že ji je prihitel naproti majhen, mestno oblečer možic in jo vprašal z drhtečim glasom:
“Ljuba gospa, ali je čebula res 'zoper kolero?”
Sokica ni pomišljala niti trenutek, ročno je vrgla nekaj ven cev možicu na rame in vzkliknila:
“Seveda, jeveda! Ni boljšegf zdravila. Boter, kar obdržite lul na ramenih in ničesar se van ni bati!”
Kmalu nato je prihitela visoka in obilna gospa. Sokica, ki se je med tem že popolnoma o-vedla, ji je hitro pojasnila, da je luk res najboljše sredstvo zoper kolero, saj v Lukariji, kjer je vsaka druga njiva zasajena ? lukom, kolere še nikoli ni bilo. Gospa je Sokico prijazno povabila v hišo in ji odkupila vse vence. Preden pa je odšla, io je gospa vendar vprašala zatuljeno:
“Povratek domačina”
(Zli N. I) — Victor J. Valjavec.)
Piva storja
Imel sem, imam, in imel bom (“bv.m” je stenografična slovenščina) prijatelja, kateri je po svojih tridesetih letih neprestanega življenja, bivanja, zivota-renja. nehanja, stanovanja, sijanja in delovanja v naši republiki, pričel sanjati in domnevati, da bi koncemkonca bilo vendarle pravilno in samoumevno, ako bi po tolikih letih odšel na prav majhen izlet v “stari” kraj, ki je po svetovni vojni postal povsem “nov.”
Da, povsem nov, — ne baš v etnologičnem, pač pa v politič-no-zemljepisnem oziru. Kajli: ko se je poslovil pred tolikimi leti od “starega kraja,” (“starost” tega kraja ne smem > meriti potom geologičnega merila, pač pa le po človeškem hazira-nju “starosti,” ki sega jedva milijon let “nazaj”), tedaj še ni bilo Jugoslavije. In tako je povsem naravno in tudi samoumevno, da mora človek njegovih nadpetdeseterih let obiskali oni kraj, kjer se je rodil, odnosno, kjer je po zaslugah svojih starišev ugledal naše sonce, krog katerega — po neovrgljivih dokazih Galileo Galileja —
! kroži naša domovina, kateri pra-jvimo zemlja.
“E pur si muove,” dejal je \ekovečni Galileo — in tako se j je tudi moj prijatelj premaknil preko Atlantika in potrkal na vrata svoje rojstne hiše.
“Come in” — odnosno “naprej,” oglasil se jo nekdo v rojstni hiši. In potem je stopi!
| “naprej,” oziroma v hišo, \ kateri je ugledal luč sveta. Sle-Viilo je vsestransko pozdravlja-: nje, objemanje, govorjenje, pripovedovanje in čudenje, — ir ;ko je vse to p:.leglo, ni bilo kaj j povedati, kajti, kar je bilo v tridesetih letih “novega,” po-jstalo je staro, in kar je bilo i “starega,” se ni dalo ponoviti in obnoviti. Stari spomini so se i sicer ponekcliko obživeli; pa j«?] trajalo to obživljenje jedva dan in pol (ll:_>), in iiotem so vsi ti j spomini postali nekaka realnost, ki je hipoma izgubila čar fantazije — bilo je vse tako, j kakor tedaj — pred tridesetimi 'eti. In postalo je nepopisno dolgočasno. Pa je prijatelj dejal sam sebi: “Tu nisem več doma”; dejal je tudi “z bogom”
— in potem je odpotoval domov
— da, domov — v Paramus, j N. J.
i Pa predno je ostavil svojo rojstno deželico, mudil se je par 1 ur v mestecu, kjer je svojedob-t no kot povsem mlad dečko študiral. In tudi tam‘je tako hitel v svojem slovesu, da je po-;zab‘l pri svojem nekdanjem prijatelju svoje domače ameriške i rekovice. Pa mi je zaupal, da bo spomladi potoval za tri dneve v rojstno “domovino” — po jrokovice, kajti greh — salamensko velik greh — bi bil, ako ! ostanejo domače, newjerseyske rokovice v tujini rojstnega kra-I ja . . .
Druga storja
l Imel sem prijatelja, ki je bil vedno dobre volje in ki je ljubil mir ter je tudi želel mir {vsem ljudem na zemlji, ki so bili “prav dobre volje.” Pa da iinu ustrežemo, smo bili vedno i “dobre volje” — in bili smo tu-jdi “dvojno dobre volje,” kadar j je vino dobro obrodilo, tako da je to dobro voljo podvojilo, in tudi potrojilo.
Fizično je bil krasno razvit; znal je podirati stara drevesa; znal je debla s pomočjo “kon-trapeze” dvigati in pripraviti za pravilno žaganje; veselje ga je | bilo gledati, ko je okopaval krompir, in radostno sem poslušal njegovo petje tam pri našem potoku, ko sva ob vročih večerih potegnila iz potokovega dna steklenko hladnega vina. — Tako je bilo — toda sedaj se vino hladi v frigidaire, in ob potoku ni več toliko drevja kakor pred petindvajsetimi leti.
Pa kljub temu krompir in drugo sočivje še vedno rodi,
hrib celo sorijo strel*"1 Jt
. • j.p v1®
zin podarjene avstn,p' i ce je ime! 100 nab ie'' I s in;-k e vojake je bila i nekaj čudovitega, Cl^Jl c i j e so se udejstvovala struktorji in nekaj s p 1 o š n i m navdušenj 2 streli “mašinske” Pu^{' M Menelik je delegacij0,.! prg stil, za stanovanj® odredil eno od svojih se je avstrijsko vračalo, je cesar dol< stvo, ki je goste po poti varno odpremilo “° ške postaje.
.10
“Koliko oseb pa bo obvarovala iaie čebula, ki smo jo kupili?” Sokica, luteč, da je v hiši mnogo stanovalcev, je odgovorila :
“Največ dva odrasla in enega otroka.”
Ker je bilo v hiši čez dvajset ljudi, ki so se vsi bali kolere, je Sokica odšla v mesto in še tisti večer pripeljala skoraj poln voz luka. Vsi, kolikor jih je bilo v hiši, so pritekli in z blaženim nasmehom jemali z voza vence ter jih, vdihajoč nenadoma tako prijetni in zdravilni vonj čebule, razobesili na ograje vzdolž stopnic. A ker je bilo vencev odveč, je Sokica nasvetovala, naj napeljejo okoli hiše vrv in jih razobesi je nanjo.
“Sedaj se vam pa ni treba bati kolere, čeprav bodo od nje o-koli vas kot muhe cepali,” se je Sokica nasmehnila in se odpeljala s polno mošnjo že v trdi noji proti Lukariji.
(Ko je čez dva dni pripovedovala doma svoj doživljaj, ji je dejal nekdo: “Dobro ste napravili, teta. A lahko bi še bolje. Ponudili bi se lahko graškemu županu, da boste pregnali kolero iz vsega Gradca. Samo na Schlossberg bi se postavili in še tisto sekundo bi deset kilometrov naokoli poginili vsi bacili, ker imate tako hud duh”).
Dober mesec pozneje je Sokica : pet prišla v Gradec.
Ko je prišla do tiste hiše, je videla, da je še vedno okrašena z njenim lukom. Celo z vsakega okna je visel po en venec ali celo dva. Gospa jo je opazila m jo poklicala.
“Teta, pridite, sem! Zelo smo | vam hvaležni za vaše izvrstno zdravilo,” je hitela gospa. “V o-kolici ni hiše, kjer ne bi bilo mrliča, pri nas pa še zbolel ni nihče. Vaša čebula je res poma-! gala.”
; Sokica se je smehljala:
“Saj sem vedela, ni boljšega zdravila kot naš luk.”
“Poslušajte;” je nadaljevala | gospa, “ali bi bili tako ljubeznivi in sedaj, ko je minila nevarnost, odpeljali svojo čebulo? Nikogar ne morem dobiti, ki bi jo j: pravil stran. Bojijo se bacilov*, ki jih je čebula vsrkala vase. Vas pa se gotovo ne lotijo, ker živite samo od čebule.”
Sokica je seveda urno znosila luk na svoj voz in se odpeljala z njim.*
Ko se je pripeljala do bližnjega samostana, ji je zaklical menih ob vhodu:
“He, ženska, ali imate slovensko čebulo?”
“Slovensko, sloven ko, pravi i slovenski luk, ki vas obvaruje vseh bolezni, tudi kolere,” je od-! vrnila Sokica in ustavila konja.
“Dosedaj smo jedli italijansko, a ta je, kot bi žvečil koruz-nico, slovenska čebula ta je prava,” se je smehljal rejen menih, j ko je spremljal Sokico na samostansko dvorišče, kjer so čebule stehtali, Sokico lepo pogostili in ji odšteli lepe denarce.
--------o-------
POSET ABESINIJE
Preden se je na svetovnem pozorišču pojavilo abesinske vprašanje, se ni nihče zmenil za siromašnega viničarja Nikolo Mrakoviča, ki je potem postal naenkrat popularna osebnost. Ves okoliš govori zdaj o njem, ker je bil pred trideset leti gost abesinskega vladarja Menelika. Mrakovič je skromen viničar, star okrog 54 let, doma je iz Krka in videti je, da mu ni niti všeč, ker ga ves okoliš imenuje za “Abesinca.”
Mož je služil vojake pri mornarici. Leta 1904: so odkrili v Abesiniji rudnik zlata in je abesinski cesar Menelik nekaj zlate rude poslal v poklon avstrijskemu cesarju Francu Jožefu. Av-j sirijski cesar je abesinskemu cesarju v povračilo poslal naj no-! vejšo strojno puško in za izro-i čitev svojega daru je odredil delegacijo treh mornariških častnikov, dveh podčastnikov in 5
I I
mornarjev. Med temi mornarji
je bil tudi Mrak"vic.	Delega-
cija je v božičnih praznikih let;. 1904 krenila iz Trsta ter s pat nikom prispela do Džibutija v treh tednih. Potem so potovali z železnico do naselbine Direclau, dalje pa peš skozi prave pra-gozde. Na tej poti so delegacij napadale razne zverine in za obrambo je morala stopiti v akcijo abesinskemu cesarju namenjena strojna puška. Pot od zadnje železniške postaje do Add's Abebe je trajala 48 dni. Odpravi je že zdavnaj zmanjkalo provianta in njeni člani so se morali preživljati s tem, ka so med potjo ustrelili od velike* množice najrazličnejše divjadi. Tudi vremenske razmere so jim povzročale hude težave in vsa odprava je na neki planoti morala počivati teden dni.
Sprejem v Addis Abebi je bil slovesen. Cesarju Meneliku je JJ, bila strojnica silno všeč. Koji| mu je delegacija razložila, kako Ji se z njo ravna, je takoj z veli- ,;l" kim veseljem pognal v najbližji
ŽELITE POSTATI AMERIŠKI DRŽ
AVUi
ZA BOŽIČ
A	\
;i'i.
Rojakom, ki bodo potovali v stari j kraj za Božič, se nudijo sledeči dobri; parniki:
30. nov,—CHAMPLAIN na Havre G. dee.—MAJESTIC na Cherbourg 7. dec,—ILE DE I RANCE na Havre j
14. dcc.—BERENGAKIA na Cherbourg j
15. dec—EUROI’A na Bremen Pišite nam po vozni red in cenik j
parnikov.
Mi zastopamo vse linije in parnike ter vam v vsakem slučaju lahko po-
( ENE ZA POSII.IANJE DENARJA
Za S 2.7 5	1 00 DinlZa $	0.25	100 Lir
Za	5.15	200	Din! Za	18.20	200	I.ir
Za	9.C5	<00	Din Za	27 00	800	I.ir
Za	1 1.75	500	Din'Za	4 4.00	500	Lir
Za	23.50	1.000	Din Za	87.50	1.000	Lir
Za 47.00 2,000 Din|Za 174.00 2.000 Lir ker »c cen«- ce«L«» menjajo. at* naveden* cene podvrtane aprememl.i tgori ali doli. PoAiIJjiitio »ud* v d n I ji r i * h
NOTARSKI POSLI Ako rabite poohlantilo. izjavo, pojrodho ali <al<o druiro notarsko H«tino nam pišite r® nmlaljnn pojasnila. Naslovite:
L E O Z A K R A J Š E K
GKNF.RAL TRAVEL SERVICE :n:> East 72 St.	New	York,	N.Y.
Tedaj naročite I,e i ma naj novejšo vam temeljito i'aZ'°Z J vprašanja in odg°'°r^ tere morate zinit'-greste na sodnijo riško državljanstvo.
O
Knjigo dobite
“Ameriška Don#'"’
0117 St. Clair !
Cleveland,
Pošljite 20c v money ordru.
. .
GLAS NARO^
o'1
NAJSTAREJSI NKflvfjl* SLOVENSKI O1*1 V AMERIK'
»)l”(
J<> nalboij razAlrJ«‘n list v Ameriki; doni**8p(j»» nje svetovne covostl. izvirna poročila iz s* pr' vine; mnogo Sale '* romanov najboljših P
Pošljite
ln pričeli ga bomo p Vsa pisma naslovi1®
GLAS NAR°P,
21(J W. 18th St., N**
ali
VAŽNO ZA VSAKOGA
v A DAH pošiljate denar t stan kraj;
.ADAR sre numen.ieui v atari kraj;
\ADAk želite ko»>u vi starega kraja;
\ADAil rabi*e kmJ.o pooblastilo ali kako !*• javo z a stari kraj se obrnite na nat. i »<AKTK prodajamo /a vse boljše parnik« po j hajničji ceni in seveda tudi t a * st izlete.	I
Potniki so t naiim posredovanjem redno zadovoljni.
Denarne pošiljke izvršujemo t»c«m In zanesljivo po dnevnem kur/u.
V JUGOSLAVIJO	V	ITA1.1JO
'/m $ 2.7r>	100 DinlZa %	9.25	10«	I.ir
Za	5.13	200	Din	Za	IS.20	200	I.ir
Za	7.25	ISOO	Din	Za	44.00	500	Lir
Za	11.75	500	Din	Za	K7.50	1,000	Mr
Za	23 50	1.00.1	Din	Za	174.00	2,000	Lir
Za 47.00 2,000 DinlZa 200.00 3.000 Mr MAvedtiic cene so podvržene prenivnibi, kaaoi je kurz. Pošiljamo tudi denar brzoiavno >» izvršujemo izplačila v dolarjih.
V Vašem lastnem interesu je. da pišite nam predno se drugje poslužite. za cene in pojssuila
Slovenic Publishing Co.
(Gla.s Naroda—Travel Bureau)
W#*«t 1« *51	Vork	V	V
*tžr
VSEH VRST TISKOVINE
za društva in posameznike
Izdeluje po zmernih cenah moderno opremljena slovenska
tiskarna
ENAKOPRAVNOST
(DNEVNIK)
6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
oionc iz:—a
Q K n ut Hamsun:	II
S	BLAGOSLOV ZEMLJE	g
El	(Prevedel	KndoK Kresal)
OPflC^L	■	ftPftgfl
(Nadaljevanje)
Nazadnje le morem tudi zadevo Sellanraa odpraviti do konca, je petem dejrl pristav. Kraljevo ministrstvo je na mojs predlo- ' jre deloma prištelo. — Tako, je dejal Izak. Dolgo je trajalo, toda jaz imam zadoščenje, da moje delo ni bilo zaman! Kar sem jaz napisal, se je skoro od pike do pike vse zgodilo. — O pike do pike, je ponovil Izak in pokimal. — Tu je pismo. Na prihodnjem sej- ■ mu ga daš lahko prebrati. — Da, je dejal Izak. Koliko moram plačati? — Deset tolarjev letno. Tu je ministrstvo vsekakor napravilo majhno spremembo, namesto pet tolarjev na leto deset. Ne vem, kako boš to sprejel. — Samo če bom zmogel, je odgovoril Izak. — In deset let dolgo. — Izak je prestrašeno pogledal. — Da, ministrstvo drugače nikakor noče pristati, je dejal pristav. — In to tudi ni nikak denar za tako veliko zemljišče, izkrčeno in tako obdelano, kakor je zdaj.
Izak je za to leto imel deset tolarjev, dobil jih je za klaftrska drva in za kozji sir, ki ga je bila prihranila Inger. Plačal je in mu je še malo ostalo.
Za tebe je naravnost sreča, da ministrstvo ni nič zvedelo o dejanju tvoje žene, je nadaljeval pristav. Drugače bi morda vzeli drugega kupca za to. — Tako, je dejal Izak in potem je vprašal: In njo so torej vzeli zdaj za celih osem let? — Da, to se ne da iz-premeniti; pravici mora biti zadoščeno. Sicer pa je njena kazen več kakor mila. Prvo, kar moraš zdaj storiti, je, da izsekaš vidno mejo med tvojo in državno lastjo. Iztrebi popolnoma vse v ravni črti po znamenjih, ki sem jih nakazal in vpisal v zapisnik. Les je tvoj. Pozneje pridem gori in pogledam.
Izak je šol domov.
8
Leta hitro potekajo. Da, za tistega, ki se stara.	. j
Izak ni- bil ne star ne oslabel, njemu so bila leta dolga. Delal je na posestvu in dal svoji rjastordeči bradi rasti, kakor se ji je zdelo.
Zdaj pa zdaj, če je prišel mimo kak Laponec ali pa se je dogodilo. to ali ono med živino, je bila enoličnost v puščobi pretrgana. Nekoč je prišlo mimo mnogo mož; na Sellanrai so se odpočili, I jedli in zraven pili mleko in vpraševali Izaka in Gline za pot čez hribe; premeriti morajo telegrafsko progo, so dejali. Drugič je prišel Geissler — prav nihče drugi kakor Geissler. Svež in vesel | je pripešačil iz vasi in dva moža je imel pri sebi z rudarskim orodjem in krampom in lopato.
Ta Geissler! Prav tisti je še bil kakor poprej, prav nič izpre-j menjen. Dejal je dober dan, kramljal je z otroci, šel v hišo in prišel spet ven, ogledoval polja, odprl hlevska vrata in sksdenjska j ter pogledal noter. Izvrstno! je dejal. Izak, ali imaš še tiste male kose kamenja? — Da, tiste majhne težke kose, s katerimi ss je igral tvoj fant, ko sem bil zadnjikrat tu?
Kamenje je bilo v shrambi za živež, ležalo je kot utež na mišjih ' pasteli, šli so ponje.- Pristav in oba moža so ga preiskavah, se pogovorili, trkali nanj in ga tehtali v roki. Črni baker! so dejali. — Ali greš lahko z nami v hribe in nam pokažeš kraj, kjer si našel kamenje? je vprašal pristav.
šli so vsi skupaj v hribe, in do najdišča ni bilo daleč. A poto-\ali so kljub temu nekaj dni okoli in razbili tu pa tam kako skalo. Ko so se vrnili domov, so prinesli s seboj dve težki vreči, polni kamenja.
Ta čas pa je Izak Geissler ju obrazložil ves svoj položaj, tudi to, da v«o zvišali ceno za zemljišče od petdeset na sto tolarjev. — Ah, to nič ne pomeni, je dejal Feissler površno. Morda imaš v svojem kamenju dragocenosti, ki so tisočakov vredne. — Tako, je dejal Izak. — Glej, da dosežeš čim prej sodno‘potrdilo svojega kupnega pisma. — Da. — Da ti država česa ne vrže pod noge, razumeš’? je dejal. — Izak je razumel. Da, da, ali najhujša je pač stvar z Inger, je odgovoril. — Ah da, je dejal Geissler in je dolgo premišljeval, kar pri njem ni bila navada. Mogoče, da se nam posreči razpravo obnoviti, če bi prišlo vse na dan, tedaj bi ji morda kazen znižali. Morda pa lahko prosimo za pomilostitev in s tem dosežemo približno isto. — Tako, to mislite? — Za zdaj še ne moremo prositi pomiloščenja, mora poprej preteči še nekaj časa. Ali to sem mislil reči: Ti si moji družini prinesel teleta in kozjega sira, koliko sem ti za tisto dolžan? — Nič, tisto ste že plačali. — Jaz? — In toliko ste nam pomagali. — Ne, je dejal Geissler kratko, medtem ko je položil na mizo nekaj tolarskih bankovcev. Evo, vzemi! je dejal.
Pni je mož, ki ni maral ničesar zastonj in zdelo se je, da je tičalo še dosti bankovcev v njegovi listnici, tako debela je bila. Bog ve, ali je bil res tako bogat!
Toda ona piše, da ji je dobro, je dejal Izak, ki je mislil samo na svoje stvari. — Ah tako, tvoja žena? — Da, odkar je dobila deklico — dobila je čedno, krepko deklico. — To je kar hudo prav! Da, in drugi ji vsi križem pomagajo in vsak je dober do nje, piše.
Geissler je dejal: Zdaj pošljem to-le kamenje nekaterim gospodom, ki se spoznajo na to, da izvem, iz česa je. če je v njem dosti btkra, dobiš veliko denarja. — Tako, je dejal Izak. In kaj mislite kdaj bomo lahko prosili za pomiloščenje? — V doglednem času. Bom jaz pisal zate in pozneje pridem tudi sam semkaj. Kaj si dejlil, da je tvoja žena dobila otroka, kar je odtod? — Da. — Potem so jo bili odveli nosečo? Tega ne bi bili smeli. — Ne? — Ne, in to je vzrok več, da jo v doglednem času izpuste. — To bi bilo pa zelo prav, je hvaležno dejal Izak.
Izak ni vedel, da je gosposka zaradi te noseče ženske morala že dalj časa pošiljati vse polno dolgih aktov sem in tja. Svoje dni je iz dveh vzrokov ni bila obdržala v zaporu. Prvič, ker zanjo niso imeli prostora, drugič pa, ker je gosposka hotela biti prizanesljiva. Posledice so bile nepreračunljive. Pozneje, ko so Inger prijeli, ni nihče vprašal po njenem stanju in sama ni rekla nič. Nemara je tudi nalašč molčala, da bi v hudih letih imela otroka v svoji bližini; če bi se dobro vedla, bi ga zdaj pa zdaj lahko videla. Morda pa je bila le tako otopela in je bila kljub svojemu stanju ravnodušno pristala, da jo odvedejo z doma.
(Dalje prihodnjič)
Lpliai!!! |
\
V SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI DRAGEGA IN NEPOZABNEGA MI BRATA
Louis Rudman-a
bivšega glavnega odbornika J. S. K. Jednote, preminul v Clevelandu, O., dne 30. decembra * J še vedno obžalovan od podpisanega brata tukaj v ‘ riki in od dveh sestra v starem, kraju.
Te leto dne že zemlja krije,	Trpljenje, težave	človcš^6
ln truplo Tvoje že trohni,	v dolini si solz že	prest3*’
ohranjen v blagem pa spominu	in tjakaj se v kraje neb®’k
predragi brat si Lojze mi.	preselil, za večno	podal'
Tam enkrat spet bomo sestali, združili, se videli vsi; nebeško tam vigred vživall za večno, vsa leta in dni!
Žalujoči brat:
ANTON RUDMAN.
Cleveland (Collinwood), Ohio, 24. decembra 193®*