Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
Ček. račun: Ljubljana St. 10.650 in
10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 59.011. Praga-Dunaj 24.797
Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2050
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Zaključek prve faze razorožitvene konference
Sporazum v treh važnih točkah
Nova gospodarska politika sov}etov
Trajni odpor ruskega kmeta proti kolektiviza-eiji, ali bolje povedano, proti načinu, kako se ko-lektivizacija ua deželi izvaja, je prisilila Stalina, da je moral popustiti v zelo bistvenih, naravnost načelnih stvareh in dati kmetom dalekosežne koncesije, ki ne pomenjajo nič manj kot oddaljitev od komunističnega gospodarjenja in povrnitev k svobodni trgovini s poljskimi pridelki. 2e odlok z dne 2fi. marca t. 1. je kmetom, včlanjenim v kolhozah (zadružne kmetije na komunistični podlagi) dal pravico, da smejo v lastni režiji rediti neomejeno število drobnice. Vendar je bil to le začetek nadalj-nega popuščanja v prilog zasebnega gospodarstva.
Sovjetske oblasti so k temu prisilile razmere. Lanska letina je bila izvanredno slaba. Poljski pridelki. in sicer vseh panog, so daleko zaostali za pričakovanjem. Letošnjo spomlad je neprestano deževje oviralo posetev. Razen tega so morali kmetje uporabiti seme, ki prvotno za setev ni bilo določeno in zato manj primerno. Pokazalo se je tudi silno pomanjkanje živine, ker so kmetje svoj-čas vsevprek klali živino, ker je niso hoteli oddati v kolhoze. Sovjetska vlada se je pričela bati grozeče lakote in Stalin se je naenkrat znašel v podobnem položaju kakor 1921 Lenin. Tudi tokrat so morali sovjetski voditelji sprejeti revizijo svoje kmečko-gospodarske politike.
Takoj 6. maja je odlok Sveta ljudskih komisarjev in centralnega odbora komunistične stranke določil glavne smernice uove gospodarske politike, kar tiče proizvodnje, oddaje in prodaje žitnih pridelkov. Oddaja žita za državne magazine se znatno zmanjša. Leta 1031. je moralo iz kolhoz in zasebnih gospodarstev biti oddanih 1367 milijonov pudov žita. Letos se zahteva 1103 milijone pudov, torej 261 milijonov pudov manj. Nasprotno pa imajo kolhoze kakor tudi njihovi posamezni zadružni člani pravico, svobodno prodati presežek letnega žitnega pridelka. Preskrbljeno ]>a mora biti za bodoče posevke.
Z drugim dekretom (10. maja) se za 1. 1032. urejujp oddaja živine in trgovina z mesom od strani kolektiv, njihovih članov in samostojnih gospodarstev. Naredba znižuje obvezno oddajo živine za polovico. Še več! Kolhoze in njihovi člani kakor tudi lastniki samostojnih kmetij imajo pravico, da potem, ko so državi oddali predpisani delež, razpolagajo svobodno z oslalo živino, ki jb lahko zakoljeio ali prodajo v svobodni trgovini.
Obe naredbi poinenjata znatno omiljenje dosedanjih koloktivističnih predpisov. Zelo važen je tudi tretji dekret (20. maja), ki ureja trgovini" kolektiv, njihovih članov in samostojnih kmetije. S to uredbo je v celoti odpravljen državni in občinski prometni davek na trgovino z živino in deželnimi pridelki, ki jih postavijo kolhoze ali za-?ebni gospodarji na Irg, kolodvor ali v pristanišče. Znatno so znižane tudi druge davščine in takse. Kmetje, pa naj bodo člani kolhoz ali ne, smejo prodajati svoje blago po cenah, kakor so pač vsakokrat običajne na trgu; edinole kolhoze, v kolikor nastopajo kot prodajne zadruge, ne smejo blaga oddajati dražje kot je povprečna cena v državnih magazinih. Privatnih javnih trgovin pa tudi la odredba ne dovoljuje. Ostro prepoveduje vsako prekupčevanje in verižen je z deželnimi pridelki. Kljub temu pa je dekret jako važen, ker z njim stopa zopet v življenje svoboden živilski trg kot važen čini-telj v prehranjevanju sovjetskega državljana.
Ker stalni zasebni trgovski lokali niso dovoljeni, nastaja nova težava: kaj tedaj, če je preveč ali premalo živil postavljenih na trg? Iz Kalinino-vega članka v Izvestijah (3. jun.) se da razbrati, da naj ta problem reši zadruga: Zadruga nastopi kot kupec, ako je na trg postavljenega preveč blaga, kot prodajalec, ako ga primanjkuje. S tem se hoče preprečiti špekulacija z živili. Zadruga naj bo torej eenen posredovalec med producentom in konsu-mentom. Skrb zadrug bodi preskrba trga z živili tudi v zimskem času. — Zanimivo je, da hoče »bazar«, kakor sovjeti to novo napravo imenujejo, izrabiti tudi sovjetska industrija, ki bo postavila na trg svoje izdelke in s tem dala kmetom priliko, da la izkupiček nabavijo kar na meslu industrijske proizvode.
Z odredbami, ki uvajajo novo gospodarsko politiko v sovjetski Rusiji, je torej znižana oddaja Sivine in poljskih pridelkov državi, olajšana so davčna bremena in uvaja se vsaj deloma zasebna trgovina. Te odredbe so živ dokaz, da agrarni socializem v Rusiji vsaj zaenkrat ni uspel. Nasprotno, da se reši agrikultura in živinoreja, je bilo treba uvesti zasebno trgovino. V presojanju tega koraka ne bi mogli soglašali z izvajanji iGstevrope* (št. 10), ki sicer oklevajoče prizna, da je bila Rusija k takšnemu popuščanju prisiljena, a da dejstvo samo še ne pomenja oddaljitev od socialističnih principov. Vse naj bi bilo celo izraz zadovoljstva sovjetskega režima nad izvrstnimi uspehi kolektivizacije in želja, Izboljšati niveau kmeta, ki je vestno izvršil •svojo dolžnost do socialistične države.
Razumljivo je, da skušajo sovjeti svoje odredbe, izdane pod silo razmer, pokazati kot čednost. Zadnji gospodarski ukrepi bodo brez dvoma v korist ruskemu gospodarstvu. Vendar se dajo vzpo-rediti edinole z lanskimi sklepi v industriji, ko so sovjeti — kakor kapitalistične države — uvedli di-»?rencijacijo delavskih plač in rekordno delo. Tedanje odredbe so tudi kaj malo dišale po komunizmu. Sedaj so sovjeti zelo v skrbeh zaradi svoje celotne trgovinske politike. Izvoz žita 1030 in 1931 je komaj presegel polovico povprečnega žitnega izvoza pred vojno. Zato sovjeti ne morejo dobiti dovolj tujih valut, da bi plačali uvoz strojev in leh-ničnih pripomočkov. Agrarna kolektivizacija je rodila zelo slabe uspehe, ker je v poljedelcu zatrla vsak osebna interes za usDeh žetve. Sovjeti se boje
Pariz, 19. julija. Po poročilih iz Ženeve je prihod francoskih in angleških delegatov nekoliko oživil delo na resoluciji, ki bo zaključila prvo fazo razorožitvene konference.
Glavni poročevalec konference g. Beneš je izdelal načrt te resolucije, g. Herriot pa se zdaj trudi, da bi dosegel meti francosko, britansko in ameriško delegacijo preliminarni sporazum, na katerega bi pristale tudi ostale države. Sporazum je v prvem, uvodnem delu sklepne resolucije že dosežen; v tem delu sta postavljeni dve osnovni načeli, in sicer načelo stvarnega znižanja oboroževanja v vseh vrstah orožja, in načelo omejitve vseh napadalnih sredstev. Nato navaja resolucija sklepe, ki jih je konferenca sprejela v svoji prvi fazi in ki pridejo kasneje v mednarodno konvencijo. Debata se vrši še o letalstvu in o težkem topništvu.
Drugi del resolucije bo n vedel, kaj vse bo še treba urediti po odgoditvi konference. Tu se bo v prvi vrsti omenilo vprašanje znižanja vojaških efektiv, dalje znižanje pron-
London, 19. julija, tg. »Daily Tclegraph« prinaša senzarionclno razkritje svojega amsterdamskega korespondenta, ki napoveduje po direktnih informacijah pri narodno-socialističnem viru za 31. t. m., volilnega dne v nemški parlament, hitlerjevski pur, ki jc zelo natančno pripravljen. Ako si bodo narodni socialisti skupaj z nemškimi naeionalci priborili večino v državnem zboru, bo postavil Hitler na čelo nove vlade bivšega prestolonaslednika. Republikanska ustava se bo spremenila in bodo razpisane nove volitve. Ako ne bodo narodni socialisti dobili večine, bodo poskusili prisiliti z ultimatom sedanjo vlado, izročiti državno oblast državni hrambi in nurodno-socialističnim napadalnim oddelkom. General Schleicher je žc odobril načrt tega ultima-tuma. Ako sc ne bo vlada pokorila, jc Hitler pripravljen na nasilje. V noči na 1. avgust bo objavljen javni proglas. Vodje naj v vsakem mestu zavzamejo najvažnejša poslopja, brezžične oddajne postaje, letališča in kolodvore, ter naj aretirajo vodje sorialnih demokratov, sindikatov in komunistov.
Ne pojde iako lahko
Berlin. 19. jul. Ni še znano, kakšne odredbe misli izdati minister notranjih zadev, baron Gayl, da prepreči take krvave izgrede, kakor so se od-
Bclgrad. 19. julija. 1. Iz Bukarešta poročajo, da je bila včeraj popoldne nepričakovano podpisana pogodba, s katero se podaljšuje prijateljski pak! med Italijo in Romunijo za dobo šestih mesecev. Pogajanja med Italijo in Romunijo za nov prijateljski pakt trajajo že več kot leto dni in se do sedaj še obema delegacijama ni posrečilo priti do kakega spora7,uma, ki bi zadovoljil obe stranki. Pojavile so se velike težkoče, katere je povzročila posebno italijanska delegacija s svojimi pretiranimi zahtevami, ki so za Romunijo zelo žaljive. Tako zahtevajo Italijani med drugim celo vrsto finančnih in gospodarskih ugodnosti, da bi, tako pravijo, nadomestili velike izgube, ki so jih utrpeli vsled svojih dosedanjih trgovinskih odnošajev z Romunijo. Romunski odgovor na le italijanske zahteve je, da ne more dali nikakih privilegijev, ki bi v bodoče vezali roke romunskemu gospodarstvu. Poleg tega pa so Italijani vpletli v svoje predloge zahteve čisto političnega in politično-vojaškega značaja. Tako predlaga Italija po informacijah iz naj-
še večjega znižanja agrarne proizvodnje, ne zaradi elementarnih nezgod, temveč, ker je kmet pasiven in ker so se delale nečuvene napake pri kolektivi-zaciji. Silno mnogo jo zakrivil okorni birokratizem, lil je značilen za sovjete. Potem nesposobnost voditeljev kolhoz, nepoznanje, kako ravnati s stroji, in slaba organizacija dela. Kužno bolezni so pobrale na tisoče glav živine, ki so jo z vseh vetrov natrpali skupaj v ogromne črede. Poleg vsega na kmetih občutno primanjkuje poljskih delavcev, ker vse tišči v mesta ...
Da torej preprečijo še večje nesreče, ne le na deželi, ampak tudi v mestih, so se sovjeti odločili, dati kmetu veselje do dela na ta način, da mu vzbude zopet upanje na osebni dobiček. Delavstvo, ki trpi pomanjkanje po mestih, ne sprašuje, na kakšen način pride do kruha; glavno je, da ga dobi.
Je vprašanje, če niso sedanje koncesije prišle že nekoliko prepozno. Priti bo morala zolo dobra
čunskih izdatkov za vojsko, vprašanje proizvodnje orožja in vprašanje, ali naj se vladam predlaga, da se oboroževalno premirje, ki poteče 29. septembra, podaljša za štiri mesece.
Ženevska poročila tudi govore o angleški želji, naj bi petorica glavnih držav nadaljevala delo tudi med poletnimi počitnicami ženevske konference; v ta namen bi ee morala v Londonu sestati jiosebna konferenca velesil. Toda francoska delegacija meni, da ni potrebna nikaka jx>sed>na konferenca in da bi zadoščalo, če bi se razgovori nadaljevali diplomatskem potom med posameznimi vladami.
»Petit Parisien« poroča iz Ženeve, da je snoči ameriška delegacija predala g. Herriotu besedilo o dejanskem znižanju vojaških efektiv, ki je jasnejši od Hoovrovega načrta.
»L'IIamme Libre« domneva, da jc francosko angleško zbližanje že obrodilo rezultate, ker se v Ženevi od včeraj opaža popuščanje napetosti. List pravi, da je g. Herriot jx>sejal seme v Lozani, v Ženevi pa bo požel žetev. Paziti
igrali preteklo nedeljo v Altoni. Zakaj njegova odredba, da se prepovedo javne politične manifestacije, kakor je bil to storil svojčas kancler Briining, je samo uvod k nadaljnjim represivnim korakom. Vendar nemška vlada ne bo uvedla vojaške diktature, kakor zahteva Hitler, ki jo predsednika Hin-denhurga pozval, da naj general Klcinccke. minister narodne obrambe in poveljnik Rcichswehra, postane notranji minister in da naj »e drugim generalom Rcichswehra poveri oblast zveznih komisarjev v posameznih nemških deželah tako. da bi policija bila popolnoma pod vojaško komando. Vlada meni, da bo zadostovalo nekako civilno izjemno stanje, ki bo obstojalo v tem, da bodo organi javno varnosti imeli pravico, da vsakogar, ki ga zalotijo z orožjem v rokah, na licu mesta ustrcle, nc da bi bilo v to svrho treba spccialnih tribunalov ali pa vojaškega obsednega stanja.
Vlada tudi nc namerava razpustiti komunistične stranke, kakor to inhteva Hitler, in sicer zato nc, ker bi to ne šlo v račun vlade, kar sc tiče rezultata predstojefih volitev v parlament. Komunisti bi namreč v tem slučaju pomnožili glasove socialnc demokratske stranke, česar sedanji režim na noben način nc želi. Sicer pa je izjavil šef policije v Altoni, da je hitlerjance svaril, naj ne napravijo obhoda po rdečem predmestju, da ga pa niso poslušali. Kdo je kriv krvoprelilja, se ne da ugotoviti.
bolj verodostojnega vira, naj se v prijateljski pakt med obema državama vnese tudi takozvana klavzula o medsebojni solidarnosti, ali z drugimi besedami, da se obe državi podpisnici zavežeta, da bosta ostali popolnoma solidarni v slučaju, če bi ena izmed obeh prišla v oboroženi konflikt s kako tretjo državo. Nobena romunska vlada ne more in ne sme v sedanjem mednarodnem položaju sprejeti takega predloga s strani Italije. Zato je romunska vlada, sedanja nekoliko bolj energično kakor prejšnja, odbila vse italijanske zahteve in podaljšala stari pakt, da bi dobila čas za nova pogajanja.
Uradni izid voliiev v Romuniji
Bukarešt, 19. jul. tg. Izid volitev je po uradnih podatkih sledeč: vladna stranka narodnih zarani-stov 277 mandatov, staro liberalci profesorja Duce 28, liberalci Jurija Bratianua 13, ljudska stranka
letina, da bo odrodba sploh imela kakšen praktičen pomen. Ker če bo letina slaba, bo zopet država vse pobrala kot dosedaj in kmet bo še dalje stradal
Treba je torej počakati rezultatov. Po dosedanjih skušnjah in metodah, ki jih je moral ruski kmet prenesti, si tudi zaradi zadnjih naredb ne bo delal posebnih upov. Prevečkrat je skusil, da so bile nenadno ukinjene z največjim pompom proglašene koncesije. Vrste se že desetletje najrazličnejši poskusi agrarne socializacije. Cisto gotovo pa bo vsak kmet, ki bo kaj dosti prodajal na trg, hitro proglašen za kulaka in kapitalista.
Nova sovjetska agrarna politika, kakor je sicer priznanje popolnega poloma dosedanje kolektivizacije, ne more imeti posebnih upov, da bo prodorno uspela in odpravila težkoče s prehrano vsaj domačega ruskega prebivalstva in s tem roSjla enega najtežjih problemov sovjetske Rusije.
drin.
je samo treba, naglaša »LTIomme Libre«, da se žetev ne opravi prej, dokler še ni popolnoma dozorela.
Sporazum dosežen
Ženeva, 19. julija tg. Veliko veselje vlada
na ženevski razorožitveni konferenci. Prišlo je do sjKirazuma v treh točkah slavne končme resolucije, namreč glede oboroževanja na suhem, glede bombnih napadov in glede proračunskih omejitev. Našla se je oblika, po kateri bodo vojne sile na suhem znatno znižane. Soglasje obstoja dalje v prejx>vedi bombnega napada izven bojnega polja, pri čemer naj se bojno polje določi v čim ožjem pasu. V vprašanju proračunskih omejitev naj se sprejme Hoover-jev predlog. V uvodu končne resolucije se ugotavlja, da naj bo Ilooverjcv razorožitveni načrt vodilna misel drugega zasedanja konference. Splošno želijo, da bi se prvo zasedanje konference zaključilo v soboto.
(Avarescu) 4, Lupu 12, Goga 7, narodna zveza (Jor-ga, Argetoianu) 5, krščansko narodna obrambna liga (prof. Cuza) 11, železna garda 5, socialni demokrati 6, židovska stranka 5, madjarska stranka 14.
Bukarešt, 19. jul. tg. Vajda Vojvod je izjavil danes zastopnikom tiska, da je vlada z izvedbo volitev držala svojo besedo in da bo kmalu odstopila. Program nove vlade bo program narodnih zarani-stov. Romunska zunanja politika bo ostala neizpremenjena napram vsem drugim državam. Romunija želi z vsemi sosedi prijateljskih odnošajev.
Nov belgijski diplomat v Belgradu
Belgrad, 19. jul. 1. V Belgrad je prispel zadnje
dni novi svetnik belgijskega poslaništva, baron Rige. Novi belgijski diplomat ima za seboj zelo bri-ljatno karijero in si je pridobil na različnih mestih v belgijskih kolonijah v severni in južni Ameriki velike zasluge. V Belgrad prihaja naravnost iz Madrida, kjer je služboval več let, in jc imel priliko preživeti vso predrevolucionarno in revolucionarno dobo Španije. Baron Rige je Flamec in je v mladih lotih odlično in aktivno sodeloval v belgijskih katoliških organizacijah, predvsem v Borenbondu (kmečka zveza) v Losvenu, kateremu je v svojih diplomatskih misijah veliko pomagal do onega svetovnega gospodarskega območja, katerega belgijska kmetska zveza danes uživa. V razgovoru z Vašim dopisnikom je baron Rige izjavil, da je zelo zadovoljen, da ga je njegova država poslala v našo državo, o kateri je veliko slišal in mnogo čital. Prvi vtisi, ki jih je dobil, so najlepši in prepričan jo. da bo njegovo bivanje v Jugoslaviji zanj v največjo korist. Posebno rad pa bi spoznal Slovenijo zaradi njenih prirodnih krasot in zaradi kulturnih in gospodarskih organizacij, o katerih je že čestokrat čital. Z velikim veseljem pričakuje svoj dopust v mesecu avgustu. Tedaj namerava obiskati Slovenijo in stopiti v zvezo z vsemi onimi kulturnimi in gospodarskimi organizacijami, ki so v preteklosti branile deželo pred vplivom tujcev ter ustvarile gospodarsko ogrodje, ki se danes na sličen uspešen način kakor Borenbond v Belgiji bori proti vladajoči svetovni gospodarski krizi.
Poljsko sovjetski pakt
Varšava, 19. jul. ž. Najdaljc tekom 14 dni h« podpisan poljsko-sovjetski nenapadalni pakt. Poljska jo sklenila, da pakt predloži Sejmu na ratifikacijo šele pozimi, da bi na ta način dala Romuniji priložnost, da sc tudi ona priključi paktu.
" Belo ko sneg je
-perilo!"- kadar je oprano z Gazelo !
TERPENTIN0V0-MIL0
GAZELA
P	lere	res	mrbl	f!13 illBjk
>MHP>				
Alarmantne vesti o nameravanem Hitlerjevem pucu
Za vsafeo ceno do oblasti
Podaljšanje italo-romunske
pogodbe
Italijanske gospodarske in politične zahteve
Razgovor z katoBSkhn levičarjem
(Rtugovor natega parfSkega dopisnika 9 Fr. Oayotn.)
Parte, julija.
l''ranelsque Gay je gotovo- danes ena najodlK-nejših osebnosti francoskega katoliškega novinarstva. S svojim tednikom »La Vie catholique« jo ustvaril enega najboljših katoliških tednikov na evropskem kontinentu. Delo in smer lista je često dobilo javno priznanje in pohvalo sv. stolice. Pred tremi meseci pa je Fraucisque Gay ustanovil še edini in novi pariški krščnnskosoeialni dnevnik \ L'Aube«, ki je tekom svojih treh mesecev potro-jil število svojih ranočnikov. Če je danes baje nemogoče začeti z novim dnevnikom, ne da bi podjetnik imel deset milijonov frankov kapitala, je Fr. Gay pričel svoj list s HOO.OOO franki knpitala in 11.000 naročniki. »Vsa naša garda je iz šole Marca Sangniera,« mi je hitel odgovarjati eden izmed urednikov v Gavevi predsobi. »Vsi smo živeli po-kret naše mladosti »Slllon«, ki evo vkljub razočaranju prve mladosti ustvarja čudesa pod blagoslovom katoliške discipline. Obžalujem le neuspeh Marca Sangniera ob volitvah v parlament, kjer bi lahko igral vlogo naslednika Briaudovega dela tam, kjer je on sam moral končati,« mi je blagohotno pripovedoval moj sogovornik, ne da bi bilo v njegovem tonu opazovati najmanjših političnih aspi-rncij. Pa čemu? Saj Francozi nikdar niso imeli in je najbrž nikdar ne bodo imeli: katoliške politično stranke.
Fr. Gay je osebnost, ki s svojo plemenito belo brado dela za trenutek vtis patriarha, ko bi postava le ne bila tako slabotna, in ki bi s svojo no vinarsko dobrohotnostjo rad zakrinkal vpliv. ' 1 ga posreduje komaj zaznavna osebnost velike?« katolika. »Ustanovili smo dnevnik, da poleg tednika »La Vie Catholiquer, ki je izključno versko doktrinami list, opozarjamo naše kaloliške mase, da poleg verskega pokreta katoliki danes ne smejo zaostajati ne nn socialnem ne na kulturnem in mednarodnem polju.«
»Kakšno pa je vaše stališče napram strankam današnjega parlamenta? Po smeri lista »L'Aube« bi bilo predvideli, da ste se posebno naslonili na Parti Democrate Populaire.t
»V današnjem francoskem parlamentu so vsaj štiri stranke, ki trdijo, da so katoliške po svojem kulturnem programu. Popolnoma uereelno je računati na trenutni ali bodoči obstoj prave organizirane francoske katoliške stranke, še socialisti, ki so organizirani popolnoma po nefrancoskem inter-nacioualističnem formularju, kot stranka proletar-ske edinosti, niso nikakor popolni. Zalo je na mestu le delilev — še zmiraj — v konservativce in levičarje. Moj list in grupa, ki stoji okoli njega, hoče, da se katoliki — v smislu francoske politične konstelaclje — postavijo čimbolj na levo. V socialnem oziru vendar ne sinemo trpeti, da bi bili marksistični socialisti večji upoštevalci papeževih en-ciklik nego naši desničarski katoliški konservativci. V pogledu mednarodne politike pa je danes gospod Herriot zabredel že predaleč, na desno in za nas ni drugega ko Tardieu v drugi izdaji.«
In možnost poživitve kulturne borbe v parlamentu?«
Antiklerikalizem v Frauciji seveda se živi. Vendar po<i;>ia zmiraj bolj nekak kroničen pojav,
ki pri preživelih jakobinskih politikih prehaja v starostno nadlogo in pri detnagoški mladini v oblike politične degeneracije. Po svetovni vojni pod vsemi levičarskimi režimi toleranca napram verskim ustanovam ni bila nič manjša od tolerantnosti dosničarsklh konservativnih režimov. Ne vem, zakaj bi mi morali v tem pogledu biti bolj radikalni in zato ntnnj realni nego so bdi konservativci napram svojim desničarskim vladam.«
»In borba za šolo, ki je tekom zadnje volilne borbe igrala tako veliko vlogo v programu llerriot-jeve radikalne stranke?
»V tem oziru se v francoskem javnem mueuju mnogo greši vsled nejasnosti pojmov in zahtev. — Brezplačnost šole se zamenjuje z monopolizacljo šolstva od strani države in aristokratska arogant-nost konservativcev se tolmači kot reakclonnrnost cerkve. Upoštevajoč realna dejstva, se morajo francoski katoliki pripraviti na izvedbo enotnega šolstva od strani države in ga vsled socialnih ugodnosti, ki jo priuaša državna šola delavskemu razredu, podpirati. Sicer je ta enotna brezplnčna držnvna šola izvedena že v večini držav Evrope. Ker so do 1. 1884 v Franciji imele vse šolstvo še kongregacljo v rokah, zalo je razvoj v Franciji nekoliko zakasnel. Toda tudi danes položaj državnega šolstva nI tako brezupen kot bi se zdelo. Tolerantnost državnih oblasti je vzorna in ponekod celo prisrčna. So pokrajine, kjer se škofje že par let ne morejo pritoževati nad usmerjenostjo državnega učiteljstva. Se-i veda so še pokrajine, kjer obstojajo zlorabe. Toda I tu je treba katolikom \eč realnega dela nego samo demonstrativne užaljenosli. Če katoliki hočejo, morejo pri političnih odgovornih instancah zasigurati upoštevanje svojih zahtev. Od 40.000 osnovnega učiteljstva je danes že 4000 učiteljev organiziranih v katoliški učiteljski zvezi in v parlamentu borba za svobodo katoliških zahtev sigurno ne bo tako nepopularna, če bodo napredni katoliki razumeli socialno upravičenost popolne svobode dostopa v šolo najširšim ljudskim masam. Desničarski konservativci, ki nam očitajo, da ne moremo vkljub naši zvezi z levico takoj odnesti popolnega, zadovoljivega zakona, moremo odvrniti le, da njihovi ministri v desničarskih konservativnih vladah tekom šestih let vlade niso hoteli postavili na dnevni red.«
»V mednarodnem pogledu pa odločno zahtevamo iskreno politiko mednarodnega sporazuma brez dvoumnosti in zagrenjenosti. Od llerriot-ove vlade smo pričakovali v tem smislu mnogo več odločnosti v Briandovi smeri. Od ruzorožitvene konference pričakujemo, da bo izdelala pakt resne in nedvomne etape razorožitve. Naša katoliška doktrina je po vseh izjavah zadnjih papežev v tem smislu dovolj jasna. K problemom Ženeve, Lozane in Haaga moremo želeti le. da vsi katoliki pripomorejo. da se v mednarodni politiki mednarodnih odnošajev kmalu izvrši popolen preobrat, ki bo silo nadomestil s pravico in vojaškim mejam sigurnosti predpostavil moralne meje solidarnosti in mednarodnega sožitja.«
Ko sem mu razložil položaj katolicizma v Jugoslaviji, mi je g. Gav ponovno zasigural simpatije in zanimanje francoskega katolicizma za nas.
—rj—
Finančne težave Francije
Državna blagajna rabi pet milijard — Konverzija državnih dolgov in velike Slednje — Socialisti so se zopet vrnili v veČino
Pariz, 19. jul. Glavni notranji problem Francije iu predmet politične diskusije tvori načrt, ki ga je llerriotova vlada izdelala glede finančne 1'e-lorme, s katero naj s uravnovesi državno gospodarstvo in po kateri naj se sestavi proračun za leto 1033. Parlament je dne 17. julija na svoji zadnji seji pred poletnimi počitnicami izglasoval samo zakon o izd«;i državnih bonov v znesku 2 milijard frankov. Poročevalec finančnega odseka Lamou-reux je izjavil, da se v državni blagajni nahaja samo še 700 milijonov frankov, katerih je mogoče emitirati do 1. januarja 1033 samo za (300 milijonov. Novi zakon kakor tudi posojilo, dovoljeno Alžiru, ki bo na ta način mogel državni blagajni vrniti predujme v višini 1 milijarde, pa ne bo samo državne blagajne napolnil, ampak ji bo zasigural tudi sredstva z:t nepredvidene potrebe. Finančni minister Germain-Martin pa je temu dostavil, da bi državna blagajna spričo naraščajočih potrebščin morala razpolagati najmanj s 5 milijardami frankov. Nn vsak način pa mora vlada oktobra meseca, ko se zopet parlament sestane, predložiti popolnoma uravnovešen proračun.
Med operacije, ki naj sanirajo državne finance in ki se naj izvede jeseni, spada predvsem konverzija državnih dolgov, kakor so jo že z uspehom izvedli v Angliji. Kolikor se je moglo do sedaj zvedeti, bo nominalna vrednost državnih posojil, ki sc bodo konvertirala, prekašala vsoto 80 milijard frankov. Konverrijska obrestna mera se bo določila enotno na 4%%, razbremenitev proračuna pa, ki bo posledica konverzije, ho znašala letno 1200 milijonov frankov. Ta konverzija kakor tudi velika administrativna reforma, ki bo obstojala v velikih štednjah v vseh resorlh, tvorita temeljni kamen finančnega reformnega načrta g. Herriota.
Zanimivo je, da se je ob priliki finančne debate na zadnji seji, v kateri je Auriol zlasti napadel bivšo Tardieujevo vlado, češ da je potratila državni
e Valera za popolno ločitev Irske
Sef angleške delavske stranke prosi za posredovanje papeža
London, I'), jul. šef opozicije v angleškem parlamentu, član delavske stranke lord Lands-bury je poslal brzojavke papežu Piju XI., anglikanskemu pritnasu, nadškofu v Canterburv-ju. in prvemu angleškemu rubinu, v katerih prosi, naj v imenu vere posredujejo, da se brezAiniselni in škodljivi spor med Anglijo in Irsko poravna.
De Valera gre dosledno po svoji poti naprej in bo danes v senatu ob priliki diskusije o prohibitivnih carinah na angleško blago imel govor, iz katerega bo jasno sledilo, da irska \ liid« ne bo odnehala. V Dublin so že dospeli nemški agenti zu premog, s katerimi hoče irska vlada skleniti dogovore zaradi uvoza premogu, katerega je do sedaj dobavljala iz Anglije za približno 2 milijona funtov Merlingov na leto.
Angleški listi poudarjajo, da Anglija še vedno ponuja Irski roko sprave in da bo takoj ukinila probibitivne carine nn irski uvoz, ako irska vlada plača letošnjo anualiteto svojega igrarnoodškodninskeiga dolga. Glede tega dolga
Prusija dobi komisarja
Berlin. 19. jul. tg. Iz. zelo dobro informiranih političnih krogov doznavamo, da bo do konca tega tedna gotovo imenovan komisar za Prusijo. Radi krvavih dogodkov v Altoni so fašisti močno ojačili pritisk na državnega kanclerja. naj imenuje za Prusijo komisarja. Kot kandidat velja essenski župan Racht, ki simpa-tizira s politiko centroma. Ta komisar bo upravljal vso prusko deželo in bo imel posebno pooblastilo za borbo proti komunizmu. Najbrže se bo pruska vlada pritožila pri višjem državnem svetu, češ da je imenovanje komisarja protizakonito in da se vrši le na pritisk desničarskih političnih strank. V istih političnih krogih trdijo, da namerava vlado proglasiti obsedno stanje.
Italijanske demonsšracije za - Dalmacijo
Trst, 19. julija, ž. Fašistični tisk obširno poroča o velikih demonstrativnih svečanostih, ki so jih fašisti priredili v spomin Dalmatinca Frančiška Rismonda, ijoma iz Splita, ki je umrl v svetovni vojni leta 1915 kot dobrovoljec na avstrijski fronti na italijanski strani. Svečanost so pripravljali par mesecev in so ji pripisovali velik pomen. Bila je v Sala del Littorio in so se je udeležili vsi predstavniki pokrajinskih, cerkvenih In vojaških oblasti ter je bilo prisotnih več generalov in miličnih konzulov. Vojaška godba je igrala dalmatinsko himno ir. ko so sn ljudje razšli iz dvorane, so hodili v skupinah po ulicah ter klicali fašizmu, Mussoliniju in italijanski Dalmaciji.
f Zlatomašnik Jakob Lebar
Nino mesto. Danes H>. julija oh pol 5 popoldne jc umrl v Kandiji čermošniškl župnik tlatomašnik Jakob Lebar. star 83 let. Pokop ho v Čermoš-nicab v četrtek 21. t. m. ob 10 dopoldne. N. p. v m.!
Dunajska vremensLa napoved: Severne Alpe: spremenljivo, Južne Alpe: pretežno jasno, toplo, nagnjenost k nevihtami.
samega pa naj razsodi razsodišče, kateremu se bo Anglija brezpogojno pokorila, toda De Va-lera zahteva, dn mora biti popolnoma svoboden v izbori svojih razsodnikov, dočim Anglija ne trpi vmešavanja inozemcev.
Pravijo tudi, da je De Valeri k intrnnsi-gentnemu stališču prisiljen, ker ni sam svoj gospodar, ampak ga v<*li mala skupina eks-tremnih republikancev, katerim nflčeljuje Sean Ce-allaigh in katera zasleduje cilj popolne ločitve Irske od britanskega imperiju. Ta skupina je De Valeri zaprelila s smrtjo, ako bi se /. Anglijo pogodil. Nn drugi strani pa tudi glavno glasilo angleške delavske stranke l)aily Herald« podpira Irce in pravi, da tako Anglija kakor Irska svetu n ti jata žalosten in smešen zgled nespravl jivosti, kateri jc vzrok malenkostna trma na obeh straneh. Je pa tudi nekaj uglednih irskih listov, ki ne odobravajo intran-sigence De Valere in menijo, da je kompromis z britanskim imperijem v interesu irskega gospodarstva nujno potreben.
Poslance se pretepajo
Dunaj. 19, julija tg. V proračunskem odseku je prišlo danes do hudega pretepa, v katerem je bil socialno-demokratski poslanec dr. Oto Bauer težko ranjen v glavo. Dr. Bauer je svetoval svojemu tovarišu, naj sc nikar ne spušča v diskusijo s heimvvehrovskini poslancem llainzelom, »tem revolverskiin junakom«. Hain-zol se je tako razburil na te besede, da je prijel kamniti pepelnik in ga zalučil Bauerju v glavo tako močno, da se je pepelnik na njegovi glavi razbil iin je dobil dr. Bauer nevarno rano na čelu. Socialni demokrati so Hainala napadli in se je Ie ta branil z usnjatim stolom. Le s težavo so je. rešil pred njihovim napadom. Jasno, da se je seja takoj prekinila. Predsednik državnega sveta je vložil proti Ilainzelu ovadbo pri državnem tožilcu.
Sirija bo sprejeta v ZN
Pariz, 19. julija, tg. Uradna pogajanja o sprejemu Siri je v Društvo narodov so dozdevno zaključena. Po sprejemu Iraka bo tako tudi Sirija sprejeta v Zve-zo narodov. V Parizu jo bil izdelan načrt sirsko-francoske pogodbe, po kateri bo Francija obdržala nekaj sirskih zunanjepolitičnih zastopstev. Sirija mora plačevati Franciji stroške zu nndomcsstilno armado in za civilne uradnike.
Hamburg. 19. julija, tg. Število žrtev nlton-skih izgredov se jc /višalo na 16.
Los Angele«, 19. julija, tg. Za olimpijado je do sedaj prodanih že 854.000 vstopnic in je neprodanih samo še 3000. Pri prodajnih blagajnah se množice kar trgnjo.
Rim, 19. julija. AA. Sicer še ni definitivno odločeno, vendar se zdi verjetno, da se jutri v sredo začno manevri italijanske mornarice, ki bodo trajali 10 dni. Manevrom bo prisostvoval tudi predsednik italijanske vlade gosp. Mussolini.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, spremenljivo. Možne so lokalne nevihte in poslabšanje vremena.
Vinarska konferenca
Belgrad, 19. julija. 1. Tukaj se vršijo velike priprave za državno konferenco, ki jo nameravajo sklicati v septembru mesecu v Smederevu in ki se bo bavila z vsemi vprašanji, ki se tičejo našega vinogradništva. Konferenca bo združena z raz-[ stavo grozdja in vinskih izdelkov. Povabljeni bodo I v prvi vrsti zastopniki vseh vinskih krajev iz naše j države, pa tudi inozemci so že ' prijavili svojo i udeležbo.
Razpis drtšno-pastirskega mesta
i	na Studencu
Ljubljana, 19, julija. AA. Kraljevska banska uprava razpisuje na osnovi §35. zakona o banski upravi v bolnišnici za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani mesto honorarnega duhovnika, ki bo vrši! vso dušnoparstirsko službo v zavodu.
Poleg mesečnega honorarja 1500 Din ima honorarni duhovnik pravico do stanovanja in hrane v zavodu proti plačilu 20% honorarja.
Prošnje za to mesto, za katero ne morejo priti v poštev duhovniki — državni upokojenci po določilu § 57. fin. zakona za leto 1932/33 je vložiti s potrebnimi prilogami do 31. julija 1932 pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani.
Razpis maršhorshe policije
Ljubljana, 19. julija. AA. Pri predstojništvu mestne policije v Mariboru se razpisuje več mest stražnikov-pripravnikov v zvaničniški skupini.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje § 10. zakona o drž. polic, izvršilnih uslužbencih, naj vlože pravilno opremljene, kolkovane in svojeročno pisane prošnje do 16. avgusta t. 1., pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Obsodba v komunističnem procesu
Belgrad, 19. julija. AA. Danes ob 12 je državno sodišče za zaščito države izreklo razsodbo v procesu proti Andriji Ninkoviču in tovarišem, obtoženim, da so vršili komunistično propagando.
Obsojeni so:
Andrija Ninkovič, tipograf iz Subolice, na leto dni strogega zapora; Mihajlo Benčič, tipograf iz Belgrada, na 10 mesecev strogega zapora; Dušan Filipovič, tipograf iz Belgrada, na šest mesecev strogega zapora, Lazar Djurovič, blagajnik Praške j banke iz Belgrada, na deset mesecev strogega za-! pora in Aleksander Steinfeld, študent medicine, j doma iz Subotice in stanujoč v Belgradu, na pol-j drugo leto strogega zapora.
i Vsem obsojencem se všteje že presedeni pri-j tvor in preiskovalni zapor. Vsi so obsojeni na soli-! darno poravnanje stroškov.
Ose&irse vesti
denar za podporo falitnim bankam ln za posojila tujim državam, Zopet za silo zlimal levičarski kar-tel. Ta lcartel se je bil namreč zadnjič po rezultatu lozanske konference, to je po reparacijskem sporazumu z Nemčijo, ob glasovanju za zaupnico fler-riotovi vladi, razbil, ker so se socialni demokrati Izjavili tedaj proti »preveč nacionalistični« politiki g. Herriota. Pri glasovanju o emisiji zakladnik bonov pa so se socialni demokrati zopet pridružili levičarskim meščanom, s katerimi je glasoval ludi zmerni republičanski centruni, tako da je vlada dobila večino 381 glasov proti 30. To se pravi, da je glasovala za Herriota skoro vsa zbornica i izjemo samo skrajne desnice. Kaj je nagnilo socialiste, da so se zopet pridružili meščanski levici, ni znano. Na vsak način jim Je na eni strani bilo Zal za svobodomiselnim kartelom, na drugI pa jo finančna sanacija Francije stvar, na kateri so ludi socialisti zelo interesirani, dasl ni znano, kako se bodo orientirali Jeseni, ko bo treba izvesti težavno in kočljivo finančno sanacijo francoskega državnega gospodarstva.
Temu je dal na zadnji seji zbornice izraza bivši Tardieujev finančni minister Auriol, ki je, zavračajoč Ilerriotovo trditev, da je prekernega položaja državne blagajne kriva Tardieujeva vlada, ironično izrazil svoj pomislek, da-li bo Herriot v jeseni, ko bo predlagal svoje velike štednje, imel zopet na strani svoje tovariše iz socialistične stranke. »Nisem gotov, ali ne bomo mi, zmerni republikanci, jeseni vnovič prisiljeni, (la v nacionalnem interesa zavzamemo v vladni večini mesto socialistov.« Tako se je parlamentarno zasedanje zaključilo, ne da bi se moglo z gotovostjo reči, kakšno večino ima prav za prav Herriot za seboj. Na vsak način je dobil toliko glasov, da bo njegovo stališče na razorožitveni konferenci v Ženevi, na katero je po zakiju-čitvi zasedanja takoj odpotoval, zelo okrepljeno.
Belgrad, 19. julija. 1, V Bitolj je premeščen na i trgovsko akademijo Josip Čelar, profesor na držav-; xii trgovski akademiji v Subotici. — Na pošto v | Moškanjcih je premeščena Verlič Marija, do sedaj j na pošti v Mariboru I. —- Za postajnega načelnika v Ilidžo je premeščen Stopnikar Peter, do sedaj
prometni uradnik v Nemtlu. V Sarajevo je premeščen iz Jablanice prometni uradnik Ivan Stalcer. Iz postaje Zagreb-Sava na postajo Zagreb-glavni kolodvor je premeščen Franc Sterle.
Belgrad, 19. julija, I. Na podlagi § 22. zakona o opojnih pijačah je danes podpisal trgovinski minister pravilnik o opijskem fondu in njegovem vzdrževanju.
Drobne
Belgrad, 19. julija. AA. Dne 25. julija prispe v Split britanska admiralska ladja »Brioni« z vrhovnim poveljnikom britanskega sredozemskega brodovja.
Ladja oslane s spremljajočimi enotami v Splitu 14 dni.
Sisak, 19. jul. ž. Predstojnik mestne policije Dragic je izdal proglas na sisaško prebivalstvo, v katerem opozarja vse one osebe, ki razširjajo'•frffcle iažnjive govorice in letake defetistične vsebine," na posledice zakonskih določb.
Bihač, 19. julija, ž. Danes se je nadaljeval proces proti Hasanu Miljkoviču in tovarišem. Pričeli so z zasliševanjem prič ki jih je okrog 100. Zaslišana je bila žena umorjenega Save Babica kot priča. Ostale priče niso izpovedale ničesar bistvenega in jasnega.
Dunaj, 19. julija, ž. Kmetijsko ministrstvo sporoča, da bo letos v Avstriji zelo dobra žetev. Rž bo vrgla celo več kakor so pričakovali.
London, 19. jul. tg. Nemška vlada je pro-sila angleško vlado zn pojasnila glede anglcsko-franco-skegu pakta, od katerih bo odvisno, ali pristopi Nemčija k paktu ali ne.
Dresden, 19. julija. AA. Komaj so pred nekaj dnevi ugotovili, da se je pojavil koloradski hrošč (krompirjev škodljivec) v okolici Frankfurta na Maini, poročajo že iz okolice Dresdena iz mesta Weinboehla, da so ludi tam že zalotili tega škodljivca.
Komunistična zarota v Italiji
Rim, 19. jul. Tukajšnja policija je odkrili veliko komunistično zaroto. Več kot 100 oseb, ki so bile zbrane na tajni seji. je policija aretirali!. 15 oseb je bilo izročenih državnemu sodišču.
Stalitaidska narodna banka hupuje zlato
Rim, 19. julija. AA. Pred kakima dvema mesecema je začela italijanska narodna banka kupovat j od občinstva zlat denar in zlati nakit. Banka zdaj objavlja, da ji je dozdaj bilo ponudeno zlata in zlatega nakita za 24,069.000 lir. Od teh 25 milijonov so ji samo v Italiji ponudili za 23 in pol milijona lir, ostalo pa izvira iz kolonij in z Dodekaneza.
V svojem zadnjem poročilu italijanska narodna banka naglaša, da se je zlata rezerva povišala za 13 in pol milijona lir. Iz bilance se vidi, da so rezerve v tujih valutah padle za skupno 21 in pol milijona lir. Dalje izkazuje ta bilanca, da se jc višina bankovcev v obtoku povečala za več ko 220 milijonov lir, medtem ko je poprej bila količina bankovcev zelo dolgo v padanju.
Vsem znancem in prijateljem javljamo tužno vest, da nas je danes za vedno zapustil naš nad vse ljubljeni soprog, oče, tast
LUDEVIK SLANC
Pogreb nepozabnega pokojnika, ki smo ga vsi nad vse ljubili, bo v četrtek ob 7 zjutraj iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Trojici, Rogaška Slatina, dne 19. julija 1932,
Roža Slane, soproga, Jože, Mici Legat roj. Slane, Janko, Elči, Karel, otroci. Janko Legat, zet, in Mici Slane roj. Schnur, snaha.
m
>	n.TTK',,".'. r . ~ *. ';< * i ■ -'-tvTr^rirtT »B m rjeapar« w x g.^; >

i kongres
Velehrad, 17. julija.
Tretji kongresni dan se je prijel s slovesno žalno sv. mašo, ki jo je imel trnavski škof Jan-tauš za pokojne delavce in prijatelje cerkvenega zediujenja, kardinala Mercierja, nadškofa Stojana, goriškega nadškofa Sedeja i. dr. Po sv. maši je križevški škof dr. Njaradi opravil slovesno pa-nibido.
Na plenarnem zborovanju je prvi govoril katoliški Rus dr. Maklakov, profesor na kat. univerzi v Lillu o liturgiji in verskem simbolizmu pri ločenih kristjanih. Pojasnjeval je, da je rusko ljudstvo verski pouk že od nekdaj zajemalo predvsem iz bogoslužja, ki se po svoji verski vsebini ne razlikuje od katoliške cerkve. Sedaj, ko je verski pouk nemogoč, se tem bolj ojačujejo stara verska izročila iz bogoslužja. Zato je gotovo, da rusko ljudstvo po svoji veri ni resno nasprotno katoliški cerkvi; podpiralo bo z vso dušo delo za vesoljno eerkveno edinost.
Zanimiva izvajanja, ki jih je predavatelj podal v ruskem jeziku, je za tiste, ki so nevešči ruščine, prof. dr. Grivec raztolmačil v latinskem jeziku.
Za njim so govorili še Slipyj (Rusin iz Lvo-va), pravoslavni ruski pisatelj dr. Vilinski, Poljak Kwiatkowski iz Varšave in pravoslavni Rus dr. Kalikin iz Prage. Vilinski je razpravljal o ruskem gibanju za zedinjenje s katoličani, Kwiatkowski in Kalikin pa o boju proti veri in modernih metodah tega boja. Po teh govorih se je ob velikem pritrjevanju sprejela resolucija, ki obsoja kruto in krivično preganjanje krščanstva v Rusiji ter prosi sv. Očeta, naj se obrne na vse evropske države, da s svojim vplivom preprečijo nadaljnja nasilja in dosežejo svobodo za ruske kristjane.
Popoldne se je vršil občni zbor ACM in za njim občni zbor Veleliradske akademije. Iz poročil, ki so jih na občnem zboru ACM podali zastopniki centralnega odbora in delegatje škofijskih odborov, se je razvidelo. da se ta apostolska bratovščina v slovanskih škofijah stalno širi in živahno deluje; posebno važno je, da so slovanski akademiki sprejeli ACM za vodilno idejo zveze slovanskih akademikov in inteligentov.
V	nedeljo, dne 17. julija, je bil kongres slovesno zaključen.
Po zahvalni sv. maši v baziliki se je poslednji-kral napolnila obširna »Slovanska dvorana« in sprejele so se resolucije v smislu predavanj.
Med črtanjem resolucij je prišel iz Rima telegram. v katerem papežev državni tajnik kardinal Pacelli sporoča, da se sv. Oče zahvaljuje za uda-nostno brzojavko in blagoslavlja kongres.
Nato je imel nadškof dr. Prečan zaključni govor. S povzdignjenim, a zaradi velikega notranjega ganutja nekoliko tresočim se glasom se je zahvalil navzočim udeležencem, ki so prišli iz naj-oddaljenejših krajev in na svetem Velehradu izvršili v teh dneh velikansko delo. Seveda, pravi,
Grob sv. Metoda
V	okolici Velc-hrada so v bližini Berc.htoldo-vega grada Buhlov izkopali neki nagrobni kamen s staroslovenskini napisom; iz napisa in iz drugih znakov so sklepali, da je to grob sv. Metoda. Toda (podrobnejše .. strokovnjaške raziskave so dokazale, da ,.je, napis na kamnu le neokretno posnemanje starih napisov in da je bil ta kamen tam zakopan v prejšnjem stoletju.
Nasprotno pa so zelo vnžne izkopine v Starem Mestu pri Uherskem Hradištu dokazale, da je bila tem velika staroslovanska naselbina. Odkopali so grobišča z mnogimi dragocenimi predmeti iz 9. in 10. stoletja. Staro izročilo o Velehradu, ki je obsegal veliko skupino utrdb in taborišč okoli Starega Mesta se vedno bolj potrjuje. Izkopine v Devinu pri Bratislavi po starosti in važnosti daleč zaostajajo za izkopaninami v okolici Starega Mesta in sedanjega Velehrada. Najboljši češki starinoslovci, Niederle, Eisner i. dr. se zopet vračajo k starejšemu izročilu, da sedanji Velehrad res stoji na ozemlju, kjer je bilo obsežno utrjeno taborišče in glavno mesto Velike Moravske. Upati smemo, da bodo našli Metodov grob, ako so Metodovi učenci mogli postaviti kak kamenit spomenik.
Spominski dan sv. Vin-ceneija Pavelskega
Družba sv. Vincencija Pavelskega je imela svoje redno občno letno zborovanje prošlo nedeljo, dne 17. julija v Marijanišču. Dobro obiskovano zborovanje je poteklo, kakor vselej, v bratski vzajemnosti in krščanskem optimizmu. Po sv. maši, ki jo je daroval komtur p. Učak Valerijan in med katero je s toplo besedo zanetil med udeleženci pravo razpoloženje, je bilo zborovanje, ki je trajalo tri ure. Predsedoval je dr. Mirko Božič, ki načeluje družbi po smrti zaslužnega Frana Lavtižarja (umrl 25. aprila 1930). Iz tajniškega in blagajniškega
ne smemo pričakovati uspehov že danes ali jutri. Pri apostolskem delu za vesoljno cerkveno edin-stvo se mora še prav posebno izpolnjevati beseda: »Eden seje, drugi žanje«. Mi se trudimo, drugi bodo vstopili v naše delo in želi sadove našega truda. Za dvoje se moramo predvsem truditi, za resnico in ljubezen. Resnica je samo ena, ob njej se moramo zediniti. Predvsem pa bo ljubezen potegnila naše ločene brate k Srcu Jezusovemu. »V resnici in ljubezni smo delali in delali bomo še naprej.«
Za nadškofom Prečanom je povzel še enkrat besedo prelat dr. Grivec, ki se je v imenu vseh udeležencev nadškofu zahvalil za njegovo spretno vodstvo kongresa. Šesti kongres je bil izmed vseh dosedanjih najlepši, najveličastnejši in prišlo ni do najmanjšega nesporazumljenja; to je gotovo v veliki meri zasluga predsednikova. S tem je nadškof dokazal, da je vreden naslednik metropolita A. Šep-tickega, ki je vodil prve kongrese. Ko se je še zahvalil ostalim odbornikom, je zaključil z besedo, ki jo je ob sklepu zadnjega kongresa izrekel nadškof Septicki: »Kdor pride enkrat na Velehrad, bo želel priti še in še.t Tudi mi bomo še prišli na Velehrad in se tu ogrevali za sveto dediščino sv. Cirila in Metoda.
Po tej zaključni seji so se zbrali strokovnjaki in glavni sodelavci pri velehradskih kongresih in se v ožjem krogu razgovarjali o pripravah za bodoči velehradski kongres, ki bo leta 1935, ob 1050 letnici smrti ev. Metoda. Izrekla se je želja, naj se na kongres povabi še večje število pravoslavnih. Navzoči ruski pravoslavni teolog Kartašev je z veseljem obljubil, da bo s svoje strani vse storil za čim večjo udeležbo s strani pravoslavnih Rusov.
Med tem razgovorom so se zbirale na prostranem trgu pred cerkvijo množice pobožnega morav-skega ljudstva iz bližnje in daljne okolice Velehrada v slikovitih moTavskih narodnih nošah. Med romarji smo opazili zlasti mnogo Orlov, Orlic in Orličev v krojih. Prinesli so s seboj tudi prapore. Tik pred začetkom verske manifestacije se je vejul gost dež. Zato se je slovesnost morala izvršiti v ceTkvi. Ob obilni asistenci je imel sv. mašo bolgarski apostolski vikar škof Pejev.
Med obedom je prišel goste pozdravit voditelj češke ljudske stranke minister dr. Sramek. Dalj časa se je razgovarjal tudi z zastopniki Slovencev in se z veseljem spominjal svojih bivših slovenskih tovarišev v dunajskem parlamentu dr. Kreka, dr. Korošca in Gostinčarja; naročal je, naj toplo pozdravimo njegove znance v Jugoslaviji.
Med kongresom so dobili vsi udeleženci kongresa po pošti poslanico »Katoliških Slovanov pod italijanskim jarmom«. Poslanica je zbudila veliko pozornost.
V nedeljo popoldne so se udeleženci polagoma razhajali. Ob slovesu so enodušno izražali veselje nad lepo uspelim kongresom in navdušeno klicali: Na svidenje na Velehradu!
poročila, ki ga je podal namesto tajnika in blagajnika dr. A. Levičnik, se je ugotovil zopetni porast družbe.
Družba je imela v letu 1931 poleg centralnega sveta 22 delovnih edinie (konferenc); na novo so se ustanovile konference: na Koroški Beli, na Ljubljanskem Gradu in pri cerkvi Srca Jezusovga v Ljubljani. Vse konference so imele izdatkov nad 1,330.000 Din (tekoče podpore, za zavetišča, sirotišča, zimsko akcijo itd.). Vseh delavnih članov je bilo okoli 300. Zanimiva poročila so podali zastopniki ljubljanskih in okoliških konferenc ter zunanjih konferenc (Celje, Novo mesto). Pretresljivo sliko o krizi med delavstvom v Trbovljah je podal duhovni svetnik Gašparič, kjer so vsa dobrodelna društva stvorila enotno pomožno fronto. Po-
Silll
Želite li 3 centimetre rdečila za ustnice?
Ali sploh morete dobiti rdeČilo za ustnice brez talca? Ne! Brez tega isto ne bi bilo zavarovano proti prahu in bakterijam. In to je tudi vzrok, zakaj se nežne luske Luxa nikoli ne prodajajo odprte. Higijenični ovoj varuje nežne luske od nečistoče... prepreči da ni-kaka nečistoča ne pride v dotiko z Vašim finim perilom in s tem tudi z Vašo kožo.
se ne prodaja nikoli dprt, temveč vedno .jamo v poznanem modrem ovoju
lxJ2~»
za pranje volne m svile
dobno je izvajal tudi zastopnik kočevske konference. Pri živahnem razgovoru se je sprožila cela vrsta času primernih predlogov, kaicor o zaključku družbenega delovanja z dne 30. junija, o občnem zborovanju, ki naj se preloži na jesen (Fran Sal. Finžgar), o ukrepih merodajnih in drugih faktorjev glede brezposelnosti (Fran Sal. Finžgar), o izdaji pravilnika za konference (superior L. Sedej, C. M.), o proslavi 100-Ietnice prve konference Friderika Ozanama (Anto Kordin) itd.
Popoldansko občno zborovanje je spet zbralo lepo število članov družbe in članic karitativnih organizacij. Predsednik je pozdravil zastopnika javne oblasti, knezoškofa dr. Gregorija Rozmana, gener. vikarja in vse prijatelje karitativnega dela. Predaval je superior Lovro Sedej o: Duša našemu delu. Opozoril je v govoru na duhovne osnove kari-lativnosti, iz katerih črpa karitas vso moč in široki pogled. Iz žive vere in življenja po veri se poraja ta caritas in oploja spet to življenje. To je bila caritas sv. Vincencija Pavelskega, Friderika Ozanama in vseh, ki hodijo po njihovih stopinjah. Pri razgovoru, ki je sledil, se je poudarila živa potreba po razmahu dela na globoko in široko. Že otroci naj 6e navajajo h karitativnosti (dr. Derma-
\ v )■	, A
iilil :
HL-"
hto}
m®**.
Njegoševa kapelica na Lovčenu. (Glej listek »Na cetinjski kongres«.)
stia), karitativnost naj ne pozabi na učečo se ubož-no mladino (Ante Kordin), odrasla mladina pa naj se tudi sama pritegne h karitativnemu delu (Valerijan Učak). Potem je zaključil predsednik lepo uspelo zborovanje, ki je poteklo v duhu sv. Vincencija Pavelskega in pokazalo, da se naša caritas zaveda naloge, ki jo stavi nanjo sila časa.
Uboj na Pohorju
Maribor, 19. julija.
Danes zjutraj se je doznalo v mestu za krvavo dejanje, ki je bilo izvršeno v mariborski okolici na Slivniškem Pohorju. V ponedeljek okrog 22 je bil ubit tO letni posestniški sin Ivan Pcčovnik v bližini hiše posestnika Pavla Mejala. Mrtvega so našli zjutraj na travniku omenjenega posetnikn. Storilec je baje zbežal;
BxIrobnosti žalostnega slučaja še niso znane, anes popoldne je odšla na lice mesta sodna preiskovalna komisija, v kateri so bili preiskovalni sodnik sod. svenik dr. Travner, zdravnik dr. Jurečko in zapisnikar Sand. Do prihoda komisije je ležalo truplo na mestu zločina, nakar so ga prenesli v framsko mrtvašnico, kjer se je izvršilo raztelesenje.
Popoldne so ugotovili tudi luiijalci. Pečov-nikn je umoril šele 17 letni dninar r rane Rime. Orožnikom se je posrečilo Rirnca prijoti. Izjavlja, da je sunil Pečovnika z nožem v silo-nranu, ker ga je tudi on ogrožal z nožem. Sunil ga je samo enkrat, toda takrat smrtonosno, ker ga je zadel v srce. Ko ie Pcčovnik padel ter nekaj trenutkov nato iizdilinil, je morilec pustil žrtev na mestu zločina ter zbežal. Ubijalca so orožniki izročili v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
Naše dijaštva
DIJAKI KONGREGANISTI!
Duhovne vajo v petek, 22. jul. Začet«k točno ob 7 zvečer v zavodu sv. Stanislava v št. Vidu. Pridite vsi. Točno! Zborovanje 26. julija istotam.
DIJAKINJE KONGREGANISTINJE!
Sestanemo se 27. jul. pri šolskih sestrah v Slomškovem domu v Celju. Spored dobite ob prihodu. Iz Ljubljane odhaja vlak ob 13.43, iz Maribora ob 14.30. Do sedmih se zberemo vse, tudi one, ki pridejo peš. Sestre, vse ste dobrodošlo!
Dr. Fr. J.:
Na cetinjski kongres
V. Na Lovčen.
Taksi se je ustavil na Cetinju pred manjšim hotelom New York, kjer odložimo prtljago in si zagotovimo prenočišče. V sosednjo hišo, gostilno »Pri roži« (pri kakšni roži, sem že pozabil), si gremo potolažit glad. Tja smo tudi potem hodili in hili dobro postreženi pa poceni; vodstvo kongresa nam je oskrbelo obed in večerjo po 12 Din, čeprav je Cetinje daleč od prometnih krajev. Gazda sam nam je s patrijarhatno prijaznostjo stregel.
Ogledovanje mesta smo odložili na drugi dan, ker so nas opozorili, da še tisto dopoldne odidejo avtomobili z izletniki proti Lovčenu. Trudni smo sicer že bili, pa smo se priključili, ker ne bo več take prilike. Dogovorili smo se za 35 Din od osebe sem in tja, šofer je zatrobil in že smo zopet zložno brzeli skozi mesto, zdaj deloma po drugih ulicah, da smo tudi ti9te videli. Ljudje so nas pozdravljali; vedeli so, da smo tujci, ki smo prišli na treznostni kongres.
»Na levo!« zakliče tovariš v šali — in uganil je, prav na tistem ovinku smo zavili na levo v klanec, v grmičje, potem pa v skalovje. Zavora in gumijasta kolesa avtomobila so zelo trpela. Prijeten hlad je vel v nas.
Tu pa tam kakšna hišica, ne daleč proč nekaj okroglih miniaturnih njivic, odrastla pastirica s čredo ovac in nekaj voznikov z drvmi — sicer pa kamen in pesek, borno porušila. Na neki ravnici se je iz omejeka pognal skoro tik ob avtomobil krepak, od solnca ožgan, jako raztrgan fant. Človek bi se ga na prvi pogled ustrašil; on nas je pa prijazno pozdravil, se nasmehnil in odhitel naprej.
Nevaren postane Črnogorec le, ako brani svojo žaljeno čast ali pa čast svojcev. Ze prej enkrat mi je pravil orožnik, ki je služboval v Črni gori, da je neki oriselienec onesrečil tamošnje dekle. Njeni
sorodniki so ga opozarjali, naj jo vzame. Ko ni hotel in je radi varnosti zbežal iz dežele, ga je dekletov brat lako dolgo zasledoval in iskal, da ga je v Hercegovini našel in ubil. Črnogorcu reči: »Lažeš«, ali pa tudi že: »to ni res«, pomeni težko žalitev. Nič hudega pa ni, reči mu smehljajo: »Dobro si me povlekel«.
Pripeljali smo se do sela Ivanova korita, ki je dobilo ime od sloveče zdravilne gorske vode. Eno izmed poslopij je orožniška postaja, sosednja hišica nosi ponosno ime »Kavarna«, nad potom je gostilna. Vidi se, da je tu izletna točka za na Lovčen, popotniki tu odložijo prtljago iu suknjiče, da_ gredo goloroki na goro. l udi jaz sem se hotel začasno iznebiti klobuka in hubertusa in sem prosil šoferja, naj pazi na oboje. Zasmejal se je in pripomnil, da je popolnoma varno, ludi če ni nikogar zraven; ludi na Cetinju so nam potem rekli, da so v deželi bile vsaj do sedaj ključavnice skoro odveč. Pač pa se ne smatra za nečastno vzeti na posodo in vrniti o svetem Nikoli; zato se pa tam na posodo težko dobi.
Izpili smo črno kavo, se spustili najprej v dolinico, po kateri so bili snežnobeli kamni posejani po travi kakor ovčke, potem se je steza začela vzpenjati v še nekam dobro porastlo pobočje Lov-čena. Nekateri izletniki, ki so skoro istočasno prišli z avtomobili in smo zato skupaj potovali, so si najeli konjiče in jahali navzgor.
Zelenje polagoma mineva. Šli smo mimo dveh prav bornih hiš. V eni izmed njiju stanuje oskrbnik Njegošove kapelice na Lovčenu in mora vsak dan vsaj po enkrat iti Iri četrt ure daleč na Lovčenov vrh. Poštama ženica me je poprosila za tobak; nisem ji mogel postreči, ker nisem kadilec, pač pa sem jo priporočil drugim sopotnikom. Žeja me je mučila, zato sem krenil v gornjo kočo prosil vode. Prijazno so mi postregli; dinarje, katere sem jim za uslugo ponujal, so pa odločno odklonili, začudeni, kako bi smeli kaj vzeti za vodo, katero jim Bog zastonj daje. Poklical sem enega izmed številnih otrok In mu stisnil novec v ročico. Oči so
se mu zaiskrile, najbrž je še malokdaj imel tako reč v roki. Povedali so mi, da hodijo njihovi otroci dve uri daleč v šolo v Njegoše. Lansko leto so zaradi slabe letine veliko gladu pretrpeli.
Pot se zvija v vijugah; ko pa pridemo na sam pesek in med kamnje, gre naravnost po robu navzgor. Popoldansko 6olnce nam znoji čela.
Jahači razjahajo in drug za drugim stopamo po stopnicah, vklesanih v živo skalo. Potem še nekoliko po slemenu, nekaj korakov navzgor in pred Njegošovo kapelico smo (1759 m nad morjem). Okrogla kamnita stavba s polkrožnim manjšim podaljškom, z vrati in ozkim okencem pa z močnim strelovodom, da uspešneje kljubuje viharjem in nevihtam. Okrog in okrog nje je podzidan hodnik Vstopimo med sopotnike, ki so prišli pred nami. Polglasno šepečejo, tudi slovenske besede slišim, zdaj s škofjeloškim, zdaj z mariborskim, zdaj z blagoglasnim vrhniškim in tržiškim naglasom. Nekateri se gnetejo okrog vpisne knjige na levi od vhoda .Tudi mi počakamo, da se vpišemo. Nasproti vhodu je majhen oitarček za bogoslužje. Na desni od vhoda pa spi in počiva v beli marmornati krsti veliki črnogorski pesnik, vladika-knez Peter II. Petrovič Njegoš. Spoštljivo se mu približamo in postojimo.
Bil je nečak prejšnjega vladike, zato je že z 18. letom (1. 1830) vzel vodstvo dežele v roke. Tri leta nato je bil v Petrogradu posvečen za nadškofa. Takrat so bili cetinjski vladike tudi svetni vladarji Črne gore.
Odrejal in vodil je napade zopet Turke, da bi osvobodil še ostale rojake. S krepko roko je uredil državico v upravnem, sodnem in varnostnem oziru. Zagotovil si je denarno in politično pomoč Rusije. Leta 183) je ustanovil na Cetinju tiskarno. Imel je dalekostžne namene, da tudi drugim bratom po krvi in jeziku pomore do svobode. Pa ga je že leta 1851 ugrabila jetika, ko mu je bilo šele 39 let.
Ze v zgodnji mladosti je začel pesniti. Njegovo največje delo je »Gorski vijenac«; čudovite lirične, epične in dramatične darove je udejetvil v njem.
Nežen je in silen. Njegova lirska retorika menda sploh nima primere v svetovni književnosti. Skoro na vse evropejske jezike je preveden, v srbohrvaščini je imel že skoro 30 izdaj.
Tu torej počiva.
Pred kapelico so fotografi čakali in uvrstili smo se v skupino. Potem smo se začeli razgledovati. Edinstven pogled! Pod nami in okrog nas samo skalovje, mirno in silno ;ujeda kroži blizu nas, edino življenje v obzorju. Proti jugu se svet nekoliko odpre, Skadersko jezero se zasveti. Okrog njega ravnina, vsa močvirnata. Nad jezerom zgodovinski Taraboš. Na desno proti morju modre gore, ki so še naše; šele za njimi je Albanija. Niti z naših najvišjih gora se ne odpira pogled na tako prostrane skalnate daljave. Spoj njih sivino z nebesno modrino je lako ubran, da bi človek gledal in gledal in užival....
Na drugi strani se pa smehlja in vabi morje, naš Jadran. Tudi on se je hotel približati Lovčenu in se je razlil v Kotorsko Boko.
Skalovje morje, daljina, oblaki — sredi te panorame zaiskri oko. Psalme bi človek tukaj zapel.
Nebo se je začelo nekaj temniti in severo-zapadno pod nami se jo zbrala nev.ihta. Poslušali smo jek groma in gledali strele, ki so srdito udarjale v skalnate vrhove.
Neurje so je odvleklo naprej v vročo daljavo, nekam tiho smo zapuščali vrh, v dno duše smo bili presunjeni.
Zajel sem v cementni pokriti globeli vode, ki se je bila natekla ob dežju, in se spustil nizdol. Sopotniki so zopet zajahalj konjiče.
Pri Ivanovih koritih smo doživeli prijotno presenečenje. Slovenske šolske sestre, ki imajo ondi sanatorij (1300 m nad morjem) za pljučno bolehne, so nas s pristno slovensko gostoljubnostjo sprejele iti pogostile. Tudi hišni zdravnik, prijazen Dalma-tinec, nam je delal druščino.
Noč je že bila, ko smo so pripeljali nazaj na Cetinje, Naporen, pa bogat Ln lep dan jo bij za nami.
Ljubljana
Park Tivoli
Jutranja ura, 10. julija 1932.. — Ne prezgodaj
—	pa tudi ne pozno; Je preeej pred sedmo. Najlepše jutro po nevihti prejšnjega dne. Najčistejši zrak pod sinjim nebesnim svodom brez meglice. Človek bi mislil, da boš srečal tam vele sprevode zraka željnih Ljubljančanov. Pa nič tega. Le kak delavec — delavka, ali pa morda vmes kdo izmed onih, ki nimajo doma razen pod kakim grmom ali v praproti, te sreča, ko hiti proti mostu. Kdo ve, ima-li v žepu kak novec, tla si kupi grižljaj krnila, morda celo skodelico toplega mleka. Saj šampanjca niti ne želi, ko ve, da je le za visoko gospodo. — — —
Sicer pa globoka tišina, da lahko nemoteno uživaš lepoto \ki Jo jts vdahnil Stvarnik v lopo jutro, ožarjeno z zlatimi solnčnimi prameni. — Celo drobnih krilatih prebivalcev naših gajev ni slišati. Tam na vejici mladega drevesa čivka poediii vrabec. Po tleh v travi brska osamel kos za črvi in glistami, Toda, kje so ostali ljubki iu tako domaČi Sčinkovel, ki so vendar živeli v lepem prijateljskem razmerju z — upokojenci, ko so jim iz rok zobali sladke piškotove drobtinice. Pa saj res: ludi nobenega penzijonieta ni več na jutranjem izprehodu. Mar ho šfinkovci zato izselili, ker vedo, da penzijonisti ludi piško* tovih drobtinic več nimajo. Ali pa instinktivno čutijo drobni krilati prijatelji, da do danes ie nuo premnogi dobili pokojnin? — Tam-le sameva igralnica — tivolski Monte Carloc. Pravijo, tla piha ondi sedaj burja tudi ob sicer vročih popoldneh.
—	Penzijon isti bodo igrali posihmal samo 5« za fižol, grah, k večjemu za 1 cinike. — Pot me pelje mimo pogorišča na velcsejmskem prostoru. Le nekaj osmojenih brunov leži navzkriž kot ostanki paviljona higijenskega zavoda. Veselega obraza ml pripoveduje uradnik neke zavarovalnice: Lani so bili pri nas zavarovani za milijon. Veseli stno, da letos niso. Saj res: tudi Slednja; prihrani se zavarovalna premija. Slar Ljubljančan, penzljonist,
sumu pa ji- smji /..i plin. ><".'.ii ..'(....j. ■ ■ - i
proti vojaškemu strelišču. Ona starejša ro sta izginila čez Dolenjsko cesto po Orlov i
na kje
V nedeljo je prišlo v Ljubljano na obisk iz Amerike okrog 40 naših rojakov. Na kolodvoru so jih kakor običajno prisrčno sprejeli. Naši ameriški rojaki so pripeljali seboj tudi precej malih Amerikančkov in Amerikank. Tudi najmlajša Amerikanka (na sliki) jc začudeno poslušala pozdrave,
Roparski napad treh mladoletnikov na Goiovcti
Pomanjkljiva vzgoja, ki je povzročila že toliko /.aloiger in toliko surovosti, jc tlovedla tudi do simptornatičnega slučaja, ki se ie pripetil včeraj na Golovcu. Trije mladi fantje, med katerima nihče najbrže nima več kakor 19 let, so se spustili v nevarno pustolovščino, podobno kakšnemu prizoru iz, kriminalnih romanov, Tri je trmasti fantje s<> sj zoleli denarja in ker jim najbrže še nihče v življenju ni povedal, da se tla denar zaslužiti le z delom, so se ti trije, komaj šoli odrasli mladeniči polotili stvari, /a katero jih sedaj preganja policija.
Nekako med pol šesto in šesto uro sta se včeraj sprehajala po golovžkem hribu dve tlanii. Nad ribnikom, ki ga ima v posesti družba »Riba«, pa sta obe dami opazili in srečali tri mlade fantalilno. Ti fant je po imeli zelo nedolžen videz nu obrazili in so se dobrikali celo psu starejše gospe. Spoštljivo so hodili za obema damama v rurzdal ji do 8 metrov, naenkrat pa so fantje prehiteli obe dami ter ju počakali, da sta dami šli mimo njih. Tedaj so vsi trije mladeniči
Kulturni obzornik
Fredaric van Eeden, — V Bussumu pri Amsterdamu je nedavno umrl v svojem 72. letu Fre-deric van Eeden. Kakor je sam v poslednjih letih utihnil in je tiho pričakoval svojega konca, tako ie tudi krog njega vse utihnilo. Zlasti njegovi rojaki Holandci so zgubili vse svoje zanimanje zanj, jdkar je I. 1922 postal iz globokega svojega prepričanja katolik — Ldon Bloy mu je bil vodnik. Njegovih knjig v poslednjem času nihče ni več čital in za svoze rojake je s svojimi idejami že zdavnaj umrl. Pa so vendar pred leti čitali ljudje po vsem svetu v mnogih jezikih dela pesnika van Eedena, kot zdravnika in raziskovalca človeške duše ga je občudoval psihoanalitik Freud, kot socialnega reformatorja ga je nad vse cenil Franz Oppenbeimer in še ob svoji sedemdesetletnici je našel na svoji mizi knjigo »Liber amicorum«, v katerem so pričali zanj mnogi pomembni možje iz vsega sveta. Sigmund Freud je potrdil, da ja van Eeaen slutil v naprej skrivnosti najbolj skritega duševnega življenja, Štefan Zvveig ga je proslavljal kot borca za človeštvo, Martin Btiber je zatrjeval, da |e zapustil v njem neizbrisne vtise.
Van Eeden je bil prvi, ki je sprožil mi«el kolonizacije. Vizija dovršenega socializma ga je navdajala. Ljubil je ljudi in po svojih močeh jim je tudi skušal pomagati s tetn, da je praktično uresničil misel: luči in kruha ra vsakega dovolj na osnovi skupnosti. L. 1898 je ustanovil pri Busiumu kolonijo »Walven« in pozneje, 1, 1903, zadrugo v
padli na obe dami, eden od njih je strgal stu-rejši dami torbico z denarjem, drugi mladi ropar pa je vrgel mlajšo dumo ua tla in jo začel tiščati za ustu, du ne bi kričala. Mlajši daniti se je ulila kri iz ust. Naenkrat je te tri začetnike \ roparskih napadih nekaj prestrašilo, najprej je odskočil eden in *truli se je polotil nato še obeh ostalih. Vsi t rije« fantički so pobegnili. Uoipnreek. ki je iztrgal starejši dami torbico, je po poti v/.el iz torbice 130 Din, kolikor jih je bilo notri, jih vrgel na pot, torbico samo |« je skril za grm. MI uda roparji so bežali
roparja i ulici
Ižansko cesto iu .se morda še sedaj skrivala na Igu. Najmlajši ropurčtk, ki je sicer tudi zelo navihan, je pa bil tako počasen, tla gu je hitro obveščena policija še ujela. Stražniki dolenjske stražnice so vestno »rrisknli ves kraj dogodku, našli denar iu tudi torbico in prijeli najmlajšega roparja. Kante, staro komaj IT let se izgovarja, da sploh ni nameraval kaj ukrasti ali celo ropati, izdal pa m« je. da so se vsi trije domenili, da si bodo razdelili iikhI seboj nlen v enakih deležih. Fanta imajo sedaj v policijskih zaporih, zu ostalima dvema pa še poizveduje policija. Ker sta funta še zolo mlada. je skoraj gotovo, da bosta vsak čas padla oblustem \ roko.
Ne potrebujem reklame, delo govoril PRALNICA, LIKALNICA IN ČISTILNICA OBLEK
Ljubljana, Mestni trg št. 8 (HAMAN)
0 V počastitev spomina pokojnega, prof. dr. Franca Jesenkn, enega fundutorjev poljo-privretlno-šuniarske .fakultete \ Zagrebu, in njenega dekana \ študijskem letu 1920/21, je poulaI dekanat te fakulteti« dekanatu filozofske fakultete v Ljubljani znesek 400 Din z.u humanitarne namene ljubljanske univerze.
) Velike balustre pri Čevljarskem mostu so pričeli postavljati včeraj dopoldne. Zaradi silne teže balustrov — vsak steber tehta okrog 800 kg — bo pripeljali na most manjši železni žerjav, ki pomaga pri postavljanju težkega kamna. Oblika velikih balustrov, ki jih bo na vsaki slrani po 6, tedaj skupaj 12, je podobna malim balustrom, ki so že vsi postavljeni, skupuj 144 na obeh straneh mostu. V nasprotju z valjčastimi balustri na Marijinem trgu so vsi balustri pri novem Čevljarskem mostu zgrajeni v ravni liniji, kakor je tudi most sam zgrajen v podobnem slogu.
0 Na vrtu hotela Union bo v četrtek 21. t. m. od 8 do pol 12 koncert. Svira godba ^Zarja«.
0 Radi polaganja plinovoda bo Celovška ce-fta od 20. t. m. od Frankopanske ul. pa do Jer-nejeve ceste do preklica zaprta. Redni promet se bo za ta čas vršil po Celovški cesti do Franko-punske, nalo po Frankopanski ul., Medvedovi c. in po Jernejevi zopet na Celovško cesto,
0 Skrita pota tihotapcev. Razne itžitnine in moderni davki, ki jih nalaga mestna občina uvoznikom v mestni pomerij, so ustvarili novo vrBlo poklicev, namreč tihotapcev v meutr.o ozemlje. Kjer je okoli Ljubljane kakSna skrita pot iz okolice v mesto, tam skoraj ni noči, da ne bi kdo šel pu tej poti in nesel skrivne zaloge v mesto, da mu ne bi bilo treba oglasiti se na mitnici, Najbol| znani pota so čez Rožnik, vendar pa so tihotapci kmalu spoznali, da je prav na Rožniku zelo lahka kontrola, ker pazniki mestnega dohodarstvenega urada prav tako dobro poznajo vse steze z Rožnika, kakor tihotapci. Tihotapci uporabljajo tudi pota iz. Trnovega, zlasti iz Mestnega loga proti tobačni tovarni, vendar tudi tu nimajo uspeha, zakaj prevečkrat jih zasačijo mestni pazniki. Mestna občina ima v svojih mejah zelo ugodno zaščito, ker tu kakšna organizirana tihotapska pot sploh ne hi bila možna. Na mestnih mejah so hribi, je barje, so prometne ceste in skoraj nikjer ni poti, po kaleri bi mogli tihotapci varno hoditi v moslo, Pač pa so
našli vozniki avtotaksijev neko skrivno pot v mestu, da jim ni treba plačati običajne mestno pristojbine. Mestni dohodarslveni urad je že prišel na to
in namerava ukreniti vse, da v bodoče vse to prepreči
0 Tudi gobe ko drage. Včeraj smo poročali o podražitvi rdečih jagod na ljubljanskem trgu. Jagodo- so .se podražile 2—3 Din pri litru. Toda zdaj so .se podražile tudi že gobe. Delj časa ženske gob sploh niso prinesle na irg, ker jih zaradi suhega vremenu tudi nj bilo po gozdovih. Zadnje deževje pn jo pospešilo tudi rast gob. Že v ponedel jek so /uradi tega ženske prineslo nu ljubljanski trg večjo množino lepili jurčktvv, zajčkov, zlasti pa cele gore lisičk, še več gub j tu je bilo ua trgu včeraj. Ženske pa no držale gobe vztrajno po 3 Din merico (lani so bili jurftki večinoma celo sezono |w> 3 Din merica), znto je liilu kupčija z gobami bolj mrtva. Pač pu oo bili poceni lisičke — dinar liter, pa tudi ceneje.
0 Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 iu mr. Hočevar, Celovška cesta 34 (Ljubljana VIL).
Fzleii Zveze za tajski promet
Prvi izlet, ki se je vršil 17. t. m. v divno Logarsko dolino, je uspel v popolno zadovoljstvo izlet* ni kov, čeprav je sem ter tja deževalo in je nov avtobus pred Kamnikom odpovedal za eno uro službo, dočim je drugI avtobus vozil brez defekta. Prehrana je bila povsod dobra in obilna, v Gornjem gradu jo bil zajutrk, pri Logarju obed in v Mozirju večerja. Ta izlet so ponovi v nedeljo, 24. t. m. za Din 140.— za osebo (vožnja in prehrana). Zveza organizira sedaj poldneviie Izlete vsako sredo, celodnevno vsako nedeljo v naše kraje, vsako soboto pa tridnevno izlete na morje v Bakar. Tako jo danes izlet na Ljubelj (avtobus vozi do Sv. Ane), drugo sredo na Jezersko, v nedeljo, 24. t. m. v Logarsko dolino, drugo nedeljo, 31. t. m. v Kranjsko
Muho* lovec
AE810X01M
polovi vse muhe!
mnogo posname//, # Torej
zahtevajte izrecno
Aeroxon
//
//
goro in na Vršič. Program izleta na morje jo naslednji: odhotl vsako soboto ob 4.45 izpred kavarne »Evropa«, prihod v Kočevje 7.15, kjer je zajutrk, prihod v Bakar okoli 11.45, nastanitev v hotelu Jadran. Odhod iz Bakra vsak ponedeljek ob 16. Cena, v kateri jo všteta vožnja Ljubljana-Bakar in nazaj, zajutrk v Kočevju, prehrana in prenočišče v Bakru, napitnine in postrežba 350 Din za osebo. Vozovnice se dobe pri Putnlku« na Dunajski cesll.
Ljubavna drama cestarja pred
sodniki
Obsojen le na eno leto zapora
Ljubljana, 19. julija.
Mali senat: predsednik s. o. s. dr, E. Kobe, kot sodnika dr. Peterlin in dr. štrukelj, državni tožilec Ur. Ogoreutz, branilec — e,\ offo — dr. MIha Krek. — Ljubuvna drama vdovca-cestarja Je bila danes zaključena. Državni tožilec je naperil proli Jožetu Sutlcrju, 39 letnemu dvakratnemu vdovcu in po poklicu banovinskemu cestarju, doma z Brezovega pri Polšuiku, litijski okraj, obtožbo zaradi zločinstva po §-u 108 kaz. zale., ker je dne 10. maja lelos ustrelil 11) letno deklico lioziko Sln-kovčevo. Strel jo je pogodil v trebuh iu Ji močno poškodoval notranje organe, tako da je umrla na licu mesta v Vlšnlkarjevl gostilni vsled izkrvavlje-nja. Ustrelil jo je na njeno izrecno in resno zahtevo. Sam so je nato obstrelil v levo rnmo, čeprav je dvocevko nameril prav na srce, a je slrel šel višje.
Zagovor obtoženčev.
Obtoženec se je sprva ločil v novomeški bolnišnici in je bil šele 28. Junija prepeljan v ljubljanske zapor:-. Obtoženec je stopil pred sodnika še obvezan, duševno strt iu se je prav tiho zagovarjal. Predsednik ga je mirno nagovoril: »{'o-vejle nam, kako se je slvar začela in tako dalje. Vso po vrsti. St<« res ustrelili Kozo?.
Obtoženec tiho: »Jat... Iz ljubezni...« »Poroki najini so bili nasprotni starši...« In nato je zopel molčal. Po daljšem prigovarjanju predsednika je opisal sestanek z Hozlko v gozdu nad njeno domačijo. Prišla je njena mati,« jc omenil »in jo je prosila, da naj gre domov. Se ni hotela ločiti. Prosila me je in prosila, da ostanem pri njej.
Svatje na novi maši g. dr. Ignacija Lončka v nedeljo, 17. julija v urSulinsld cerkvi v Ljubljani.
Pokleknila je pred me in me rotila, du naj jo ustrelim... V Višniknrjevi gostilni »em zjutraj spil nekaj žganja. Če tudi kuhano vino, ne veiu. Ponoči je pisala poslovilna jilsma.«
Priče pripovedujeju.
Gostilničar Anton Višnikar, pri katerem sta prenočevala no sestanku v gozdu, je v podrobnostih opisal, kako sta jiozno v noč prišla k njemu. Spala sta z njegovo družino v spalni sobi. Zjutraj jc Rozika skuhala vino. Pozneje je obtoženec rekel: »Rozalija, jiojdi domov, da nc bodo rekli, da le zapeljujem.«: Meni jo pa dejal: »BoS ti šel ž njo? Saj je čas do opoldne.« Odšel sem okoli 8 zjutraj na polje. Okoli pol 10 sem začul močan pok. Sodiščo je danes zaslišalo edino to pričo, nakar je jired-sadnik čital zapisnik o izpovedbah ostalih j>rič.
Karoltna Višnikar, gostilničar jeva ,žgna: »Niti Šinkovčeva niti Sotler nislu bila vjiijena. Sotler je jirinesel puško seboj. Puško sva a0jjozo spravili in me je še prosila, naj ne povem, kje je spravljena.«
Mali Rozikina Neža šinkovčeva je povedala, kako je prišel Jože Zavrl jiovedat, da sta Sotler iu njena hči v gozdu. Bil je že mrak, ko je prišla k njima. Sotler je držal puško v rokah. vPro-slla sem jo, naj gre domov. Ni hotela. Sotler je bfl pojiolnoma miren. Prišel je še brat Lojze. Takrat se je Sotler razjezil, zagrozil je: Stoj, drugače streljam.« Lojze je odšel. Potem sem jiokleknila pred njo in jo rotila, a ona je odvrnila: »Najina smrt je golova. Se danes zvečer!« Sotler je prijel za puško iu dvakrat ustrelil v zrak.«
Ostalo priče so izpovedale druge nebistvene okolnosti. Jože Zavrl je opazil oba v gozdu jn slišal, kako je dekle prosilo obtoženca, naj jo ustreli in potem še sebe. Brat Lojze, kakor mu je sestra pravila, da se boji Sotlerja in ga ne mara. Vsi so branili poroko, ker je bil za njo prestar. Pisava na poslovilnih pismih je njena. Priči Frančiška Go-lobova in Marija Slad i če vu sta povedali, kako Je njima pokojna Rozika tožila, da jo obtoženec zalezuje in da ne mara za njega odnosno, da se ga celo boji.
Po dokaznem postojdm sla govorila državni 1o-žilec za obsodbo v smislu obtožnice, branilec dr. Krek pa je navajal mnoge motive, kako je prišlo iz strastvenosti do tega tragičnega dogodka. Pk-dl-ral je za milo sodbo.
Sodišče je spoznalo Sotlerja za krivega le prestopka po Clemi 108. kaz /ak. in ga obsodilo na 1 leto navadnega zapora. V kazen se mu je vstal preiskovalni zapor od 27, junija naprej. V razlogih sodba navaja mnoge olajševalne okolnosli, tako da je obsojenec oče petih nepreskrbljenih olrok, da je pač ravnal nekoliko iz inalomrnost!, in tla je dejanje priznal. Predsednik je obtožencu pripomnil: -Ali niste nič pomislili na svoje otroke?« Obsojeni Sotler je molčal iu sprejel sodbo.
lISffil^igBBgEaHBBSSa
ridiaiii
F.ed«
je bil oe.snik in saniač, ni videl realnih '.ežkofi pri
uresničenju svojih načrtov. Ko je kolonija propadla, je zgubil Eeden vse svoje premoženje in je vzel nase vso žrtev. Ostala mu je vedra vera v življenje, toplota njegova je ostala, duh nizozemskega Tolstega je spremenil le svojo obliko, van Eeden je trdno veroval v bodočnost svojih idej, četudi mu, kakor Mojzesu, ne bo dano, samemu dospeti v obljubljeno deželo. Še nadalje se je zo-perstavljal »meščanskemu mišljenju realitelnega življenja« svojih sorojakov. Toda poleg propasti ja moral prenašati tudi zasmeh in osamljenost. Poslednjega grizejo psi. Vae Eeden je bil pesnik, zdravnik, filozof, socialni reformator in — človek. Človek najprej. Rojen 1. 1860 v Haarleinu, se je najprej posvetil z.dravljenju s pomočjo hipnoze, v Amsterdamu je ustanovil kliniko za psihoterapijo ter jo vodil od 1. 1887—1805. Nalo se jc posvetil pesniškemu in filozofskemu delu. Njegov roman »Mali Johannes« (v nemščini »Der kleine Johan-nes«), v katerem opisuje v podobi pravljice razvoj otroške duše, je bil neštetim najljubša knjiga. Tudi nadaljevanje tega romana, »Johannes Vlator«, je bilo velik uspeli. V teh, kakor v svojih poznejših knjigah, je Eeden podajal psihografije, notranje usodne prelome, ki prikazujejo duševno pot ljudi onstran njih meščanske identitete. Napisal jc dalje lirično svečano igro »Lloba«, v kateri je postavil pred poslušalce spev o ljubezni, ki živi samo v duševnem, v premagovanju mesa po posvečanju čuvutva; ta igra se ni mogla držati na odru, ker je mesto človeka, ki se bori, predpostavljali dovršen ideal. Poleg mnogih drugih pesniških del, med katerimi bodi omenjena religiozna pcinilev »Rllen«, ki je nedosežena v svoji nežnosti, je pisal »indije in razprave socialnega značaja, pred smrtjo pa is delal na knjigi z naslovom »Bitje in Nasta-
janje«, Eedenove pesnitve niso niti naturalistične niti stvarne, ponajveč so zrcalijo v njih duševna stanja, duševni naponi in razvoji, ki se odigravajo izpod aktualnosti in prijemljivosli, ki živijo v mističnih pokrajinah. Sedanjost ne mara zanje, bodočnost jih bo cenila kot psihoanalitična dela pravega pesnika.
Pozabljen že, ko je še živel, je poslal Eeden tragičen pojav. Prvi klicatelj je bil in mož trdne volje, ki se je v svoji vernosti lotil nalog, katerim ni doraslel in za katere še ni nastopil pravi čas. Danes vro njegove misli v milijonih, njegova spoznanja zorijo v mnogih deželah, njegova misel o kolonizaciji je poslala vsakdanji lemn. Kot človeka, ki je slutil prihodnost in kot budilelju prave človečnosti, pristoji Fredericu van Eedenu naše največje spoštovanje.
■fc Bavrcuth v letu 1033. — Za slavnostne igra, ki se bodo vršile I. 1933 v »Fpstsplelhausu«, so se pričele pravkar pod vodstvom generalnega in-tendanta Tietjena prve scenične in tehnične skušnje. Pripravljajo popolnoma novo inscenacijo »Rin-ga« in Meislersingerjev«. Vprizorili bodo osemkrat »Meistgrsingerje« in petkrat •-Parsifala«, ki ju bo dirigiral Arluro Toscanini. Dvakrat bodo peli ves Ring« — ciklus pod glasbenim vodstvom Karla F.li..ensdorffa.
Marjan Telatko: Izgubljenci. — V samozaložbi je izdal M. Telatko knjižico socialnih črtic (% slrani), ki se dobi v komisijski razprodaji v vseh knjigarnah. Cena 15 Din.
NOVE ZNANSTVENE KNJIGE.
Filozofija: Simon, P. Die IiIkp d?r mitiel-alterlichen Universitat und ilire Gtacljichte. (Phi-losophie u. Gesch. 38.) Tiibingcn, Mohr, 38 str,
Ihomas v. Aquino: UnterBUchungen iiber die Wahrheit. (Quaest. disp. de veritate.) Nemški prevod E. Steina. Breslau, Borgmeyer.
Garin, P.i La thdorie de 1'ldee suivant 1'eeoli Thomiste. Pariš, Desclče, de Brouvver. 2 vol. Frs 123.
Istii Theses CartČ6ienne3 el tljeses Thomistss. Istotam. Frs. 40.
Przywara, E.: Analogia entis. Metaphytik. I: Prinzip. Miinchen, K6sel & Pustet, 154 str. Mk 6.20.
Ralga, E,s L'cnvie, soij r61e social. Pariti, Al* can. 2C8 str, Frs 15.
Književnost: The Shakespeare Allmjon-Dook, A Collection of Allus. to Sh. 1591—IVO. Reissued by E. Chambers. Oxford, Univ. Presi. 2 vol. 527; 558 str. Sh 25,
Las Vergnas, R.: W. M. Thackerav. L'hommc, le penseur, le romancier. Pariš, ChampVm. 410 str.
Canby. H. S.: Classlc Američana. A Study of eminent Americ, Writers from Irvlng lo \X'hitman. Newyork, Harcourt. 371 str. Sh 12.6.
Razno: Boehm, M. H.s Das eigenstandl;Jfc Volk. Volkstheoret. Granmlagen der Ethnopolitik und Geistesvvissonschaft. Gottingen, Vadenhoeck Si Ruprecht. 389 str. Mk 12.50.
Brochcr H.t Le Mythe du Hčros et la menlalitč primitive. Pariš, Alcan. 226 str. Frs. 12.
VVilhelm F. u. J. Kallbrunner: Ouellen zur deutschen Siedlungsgeschichte in Siidosteuropa. I. Lfg. (v. 6) (Schr. d. Dt. Akad. II.) Miinchen, Rein-hardt. 40 str. Subskr. Mk 3.
Kcyserling, Graf H.i SUdnmerikaniache Medi-lationen. Stuttgarl. Deutsche Verlags-Anstalt, 384
■ t. Ml. m
5,,. ,.&!£ iu.
Vfilson, Ch. A.i Lagetids and mysteries of tk« Maori. London, Harrap, Sh 8.6.
Dnevna
Kaj pravile ?
Na eno igodovinako dejstvu moramo biti Slovenci o novejšem času, ponosni: kot bratje smo se prostovoljno idruiili s Hrvati i« Srhi v veliko jugoslovansko driavu. Srbi in Hrvati to upoštevajo in zato v lil k pameten Srb In vsak pameten Hrvat priznavata Slovencem, da nismo niti prolihrvatsko, niti protlsrhske (■«zpoloievj. Take čudne subjekte, ki Slovence doliijo, da niso dovolj jugoslovanski, najdemo samo med — Slovenci. Na nekem zborovanju v Ljubljani se je neki govornik, doma iz lepe slovenske v mi, povzpel celd do trditve, da je uporaba slovenskega jezika znak separatizma! Ta žalostni eksemplar je napenjal prta, kakor di bi hotel vsemu zborovanju dokazati, da je edini on pristen Jugoslovan. l'o zdravi pameti, po sorodnosti mišljenj med slovensko, hrvatsko in srbsko inteligenco, pu nekdanji začasni, po bivši vidovdauski in po najnovejši ustavi naše države pa je slovenski jezik enakopraven in enakovreden srbo-hrvatskemn. I sakao torej, kdor poniiuje slovenščina in jo proglaša kot separatizem, deluje proli ustavi in je tuj juijoslovanslvu, ki obstoja v slogi in vzajemnosti Srhov, Hrvatov in Slovencev in v spoštovanju njunih jezikov ter kulture. Težko je dobili Srba ali H r cula, ki bi zaničeval slovenstvo, zaničujejo ga le luki, ki so po rodu Slovenci, Ins/negit jezika dobro ne znajo, hrvaščino ali srbščino pa znajo le v toliko, da jih imajo bratje Hrvatje In Srbi za — jecljavve! In taki manjvredni elementi hočejo imeti v javnosti besedo ter si lastijo jugoslovanstvol
Zobozdravnik
Dr. Rodoschegg
ne ordinira do 22. avgusta
Jutrove „Zares drobne opazke"
Na naše stvarne »Drobne opazke , ki smo jih objavili v nedeljo, odgovarja v »Jutru gospod —o, ki je po vsem videzu preslišal vse, kar smo boleli povedati. Piše o kavarnah in oštarijah, o cvičku in o vročini, o muhah in o širokih klobukih, da bo imel povedati vsaj nekaj stvarnega, navede tudi nekaj stvarnih stavkov iz našega članka, a na vse lo zatrjuje: »tako kot vpiješ v gozd, tako ti iz gozda odmeva — ali z drugimi besedami, gleda skozi okno in kliče: Me ni
(tarnale
Na dejstvo, dn kulturna rubrika »Jutra« namenoma zapostavlja in omalovažuje knjige katoliških založb, dočim tega »Slovenec«-, »Dom in svet< ter drugI katoliški časopisi o knjigah svobodomiselnih založb ne delajo, ampak morejo le-te porabljati oceno iz katoliških listov celo kot reklamo za svoje edicije — nato dejstvo gospod —o, ki nosi menda odgovornost zanj, ne odgovarja. Na dejstvo, da so Vodnikova družba in knjižne zbirke Tiskovne zadruge nastale najprej iz političnih namenov (in da so po svoji organizaciji itd. v bistvu nekakšne kopije kulturnih pokretov te vrste iz katoliških ■ '^'ftkVtrKlov), 'in' sicer zato, da bi paralizirale ne toliko ""'Soft kulturni vpliv pred njimi ustanovljenih kato-' tiskih kulturnih pokretov, marveč da bi politično udarile te kulturne pokrete v bojazni, da le-ti ne bi povečali vpliva katolicizmn ,torej, da niso nastale iz kulturnih potreb naroda, marveč iz potreb politične obrambe in političnega udara neko skupine, na to dejstvo gospod —o tudi molči.
In nič drugega kot to smo hoteli povedati, pa ne zato, ker razlivamo cviček po mizah in ker brenčijo muhe okrog nas, marveč zato, ker teh dejstev širša javnost še ni slišala, čeprav so v poučenih krogih predobro znana in gospodu >Ju-trovemu« člankarju nič manj. In prav je, da jih javnost sliši, če treba, tudi dvakrat,
Pokušajte
M ALKO"
MEDICINAL BRANDY
(preje Cognac)
uležan. okusen, pocenš
dobiva se povsod in v naši
detajlni trgovini Gosposvetska cesta št. 13 (Koiizej)
Telefon 2535

HBsaaBuseaaaeaKsjss^i
Dva atentata
Ljubljana, 19. jul, O čudnem dogodku, ki se je bil pripetil v noči od sobote mi nedeljo nn 'Črnučah, smo poročali že^v »Ponedel jskeni Slovencu«. Ob pol ene ponoči se je bila namreč razpočila na oknu znane gostilne pri sKogovilcu« jui Črnučah bomba. Zdrobila je vse šipe na zadnjem oknu zadnje gostilniške sobe. druge škode pu k sreči ni napravila. Tak naboj z diunmitom je bil pripravljen istočasno tudi na drugem oknu, ki je obrnjeno z zadnje gostilniške sobe na Dunajsko cesto, Tu naboj se je sicer v žgal, ia/ipočil pa so jo na tleh pod oknom, ker jo iz neznanega vzroka padel z okna na tju. Zaradi tega tudj ta naboj ni napravil nobeno škode. Tretji nuiboj pa je bil najbrž v silnj naglici v zadnjem hipu položen kur v pesek pod oknom, kjer pu se k sreči ni mogel vžgat i ter so ga našli zjutraj še neizrabljenega na tleh v pesku.
Poročali smo tudi v Ponedoljskeni Slovencu«, du je bil v podkrepitev zločinskega atentata na vratih Rogovilčove gostilno isio noč nabit lepak z mrtvaško glavo. Daljo smo povedali, da so sosedje tisto noč tik pred strašnim pokom, zaradi katerega jo bila pokoncu vsa vas, videli dirjali po ceslj proti Ježiej dva mlada kolesarja.
Današnje »Jutro« pu piše še o enem atentatu, ki se je bil pred kratkim pripetil v Dolu pod Ljubljano. Po poročilu »Jutra« je bil v Dolu -izvršen z neko razstrelivno pripravo skrajno podel atentat na taniošnjogga šolskega upravitelja g. Finspillerja. Ker je g. Einspillcr znan nacionalist In naprednjnk. so bilo upravičene domneve, da so si dovolili atentat njegovi politični nasprotniki«. In ros so v Dolu aretirali več političnih nasprotnikov g. F.inspijlerju. «*•(. * motno .-klouti i»o Jul rov i« logiki jo
bil ludi utentul na Črnučah, o katerem »Jutro«
kronika
mimogrede poroča brez komentarja, pripravljen od političnih nasprotnikov Rogoviliu, njegovo gostilne in družbe, ki v njegovo gostilno zahaja. Kolikor nam je. znano preiskava doslej ie tli rodilu nobenega pozitivnega uspeha iu tudi aretiran šo ni bil niliee, L.paillo pu, du >e bo vrlim črnuškim orožnikom vendarle posrečilo izslediti prave krivce.
Koledar
Sreda, 20, julija: Marjeta, devica mučenica; Hleronim Mioni, spoznavalec.
Novi grobovi
■f V Ljubljani je na Gosposvetski cesti St. 10 umrla gospa Barbara Vončina, roj. Mesar, sestra g. Mesarja, ravnatelju Jugoslovanske knjigarne. Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesli
—	Nudtupnijo Sv, Jerueja v Rusatcu ja dobil g. Jož. Zekur tamkajšnji dolgoletni kaplan in pro-vjzor. Slovesna inštalacija bo duo l. avgusta.
Ostale vesti
—	Kanonična vizitaclja in birmovanje v Javoru pod Ljubljano bo nepreklicno 31. t. m., ko bo obenem tudi farno žegnanje sv. Ane. Častilci sv. Ane ste prijazno vabljeni,
—	Nabava živinska hrane in stelje za vofsko. Takoj po končani košnji in žetvi bodo vojaške komisije kupovale za gotov denar na licu mest«, direktno pri proizvajalcih (kmetih) za vojaško potrebo seno, oves, ječmen in slamo, Posredovanje po dobaviteljih (prekupcih) je Izključeno. Kupovalo se bo neposredno od producentov.
DAJ slado DAM led.
—	Nove telefonske zveze. Prometno ministrstvo je dovolilo da se otvori telefonski promet na progah Ljubljana—Bolzano (2.85 zl. (r.)i Konjice ih Maribor— Bolzano (3.60 zl, fr.); Zreče—Reka in Trst (2. 25 zl. fr,); Kranj—Postojna (1,50 zl. fr.); Kranj Abbazla, Grado, Portorose, Udlne in Ilirska Bistrica (1.80 zl. fr.); Kranj—Bironi, Conegliano, Padova, Pola in Venezla (2.25 zl. fr.)i Kranj—Bo-logna, Firence, Merano, Milano, Ravenna in Riva (2.85 zl. fr.) in Kranj— Busto, Arsirio, Galarate, Genova, Legnano, Novara, Roma, Torino, Verceli in Vatikano (3,45 zl. fr.). Številke v oklepajih pomenijo telefonsko pristojbino za triminutni razgovor.
KAVA H/IG
VARUJE
3.
človek, ki se je izdajal za dr. Radoviča, urednika belgrajske •Politiko-. Povedal je, da je priiel na počitnice, da s« nekoliko razvedri. Ponujal se je meščanom za razne intervencije in je razen tega napisal tudi več člankov v »Politiko« o Plitvlčkih jezerih, v katerih je razložil, zakaj »o Plitvlčku jezera tako slabo obiskana. Članki pa niso nikoli zagledali belega dno in zainteresirani ljudje so ga jeli baratl, kaj je s članki. Pustolovec pa jih |e zagotovil, da je najbrž« prepovedala objavo cenzura. Nekega lepega dne pa ga je razkrinkal neki Belgrajčan, ki je spoznal v njem znanega sleparja, katerega so seveda takoj vtaknili pod ključ.
—	Pri utrujenosti, razdražljivosti, tesnobnosti, pomanjkanju spanja, srčnih tež-kočah, tiščanju v prsih pospeši naravna Franz - Josei« • grenčica izdatno kroženje krvi v spodnjem delu telesa in pomirljivo učinkuje na valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se izborno obnese »Franz-Josef«>voda kot čistilno sredstvo pri pojavih, ki izhajajo iz samootrove kanala debelega črevesa. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in zadevnih trgovinah.
—	Po 15 letih obtoiea zločina. Pri budimpe-
štanskem državnem pravdništvu sta na Madjar-skem bivajoči jugoslovanski državljanki Marija Szabo In Roza Belhofer vložili prijavo, na njuna mati, ki je umrla pred 15 leti, ni umrla naravne smrti, ampak da je bila zadavljena. Drž. pravd-ništvo je na podlagi tega pričelo kazenski postopek. proti Antonu Fučecu i* lvanovc»v pri Ča-kovcu. Ženski navajata, da sta po očetovi smrti prodali posestvo Fučecu pod pogojem, da do smrti vzdržuje njuno 751etno mater. N«kaj dni za tem pa je starka umrla. Ko j« ležala mati na mrtvaškem odru, sta opazili na vratu sledove davljenja, vendar pa sla to odkritje obdržali zase. Bu-
dimpeštanski preiskovalni sodnik je zaprosil za diplomatski način zaslišanja obtoženca. Obtoženca Fučeca poznajo vsi sovaščani kot poltenega človeka, ki je bil vedno na dobrem glasu.
— Krvava bitka na svatbi. Iz Duge Rese pri Karlovcu poročajo; Te dni se j« vrllla v Mrzlem polju svatba kmeta Janka Živčiča in Mare Deso-vi{. Na svatbo sta prišli tudi dve skupini fantov, in sicer ena iz Mrzlega polja, druga p« iz Vinice. Med njimi je obstojalo že dalj čusa sovraštvo radi deklet, Na svatbi je v«i čas vladalo napeto razpoloženje. Lepa Magda Čunovič je plesala in se zabavala z nekim fantom, kar je razjarilo nekega Perušiča. Pograbil je steklenico in jo vrgel v dekleta. Izbil ji je levo oko. Takoj nuto je nastal splošen pretep, ki je končal s tem, da so na bo-jišču obležali trije hudo ranjeni in nekaj lažje ranjenih.
IDEAL
pralnica, I i k a 1n i c a Ljubljana, Kongresni trg 3 in Mikioiitava cesta št. 6
— Čim re( Jezikov znaj — tam več veljave imaš! Pod tem znanim slovenskim izrekom smo objavili na tem mestu nekaj jezikovnih pripomočkov za priučitev nemščine. Danes priobču|emo še nekaj učbenikov za francoski jezik: Francoščina brez učitelja I. del. Osnovni pojmi iz irancoake slovnice za samouke, priredil dr. St. Leben. 28 Din. — Francoska slovnica, spisal dr. P. Brežnik. 16 Din. — Francoska vadnica, I. letnik, spisal dr. Fr. Sturm, 32 Din; II. letnik 36 Din; III. in IV. letnik 64 Din (zadnje tri se rabijo v srednjih šolah in pri pouku Radio-Ljubljana). — Za izpopolnitev pa: Slovensko francoski slovar, priredil dr J. Kotnik, 70 Din; Francosko slovenski del 85 Din. — Francoski glagol, priredil dr. J. Kotnik, 6 Din. — Knjige se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
>l'rani-Jit»eIc grenčica ju preizkušena pri bolečinah žolča in ledvic, pri žolčnlh kamenih in zlatenici.
Maribor
Ljudje bodo dobiti zaslužek
Ceste se b odo tlakovale
Po dolgih prošnjah in predstavkah je slednjič vlada vendar dovolila za Maribor del one vsote za juvna dela, katero je zasigurula našemu meslu bivša občinska uprava pod županom dr. Juvanom. ?e včeraj smo poročali, da je finančno ministrstvo dalo hipotekami banki nakazilo za znesek, s katerim se bo zgradila carinska pošta. Sedaj pa je prispelo iz Belgrada še obvestilo, da jo nakazan ludi znesek zu tlakovanje cest, in sicer v iznosu 4,180.000 Din. Skupno bo letos prejel Maribor okrog 8,000.000 Din za javna dela. Vsa vsota bo nakazana iz kaldrmin-skega fonda; mariborsko gospodarstvo je to vsoto že v polni meri davno vplačalo v obliki kuldrmiii-skih dajatev. Dobiva seduj nazaj to, kar mu gre po zakonu.
Lep del mariborskih cest bo sedaj dobil novo lepšo obliko. Že čestokrat smo poročali o cestah, ki se bodo tlakovale. Delu bo Izvršila mariborska mestna občina sama v lnstni režiji ter bo zaposljevnla pri njih skozi daljšo dobo 80—100 delavcev. Materijal — granitne kocke — pa bodo dobavili naši pohorski kamnolomi Lenarčič, Grunitolom in Ehrlich iz Konjic. Tlak bo iz drobnih kock, ker se je v praksi izkazal kot najodpornejši in najboljši. Še pred tla-kovalnimi deli pa bo Izvršena nova kanalizacija Aleksandrove ceste; kanalizacijska dela bo izvršila tvrdka Nasslnibeni. Hkrnli s tlakovanjem se bo zgradilo pred kolodvorom prepotrebno podzemno
—	Toču v Mavčičah, V soboto, 16. t. m. je ob 1 popoldne prihrumela toča od OOsolnika čez Gorenjo vas in pobila močno po Mavčičah in Prašah ter stran veliko ceste. Podreča ni prizadeta, s konca nu Jami so malo pozna. Ječmen bo treba pokositi, fižol je zbit v tla. Zelniki in pesa močno poškodovani, rž pšenica in oves povaljani, žalosten je pogled na sorsko polje, kjer jo tako lepo valovilo žito, zdaj pa tako razdejanje. Drugekrati je prišla toča od Šent. Jošta, letos pa ravno od nasprotno strani.
—	Nesreča pri spravljanju sena. V Ribnici se je ponesrečila 14-letjia hči posestnika Ivanka Nosa nova. Ko so domači spravljali seno, je skočila s skednja na voz, vendar tako nerodno, da si jc zlomila desno nogo. Pripeljali so jo v ljubljansko bolnišnico.
—	Smolo je imel. Iz Braslovč poročajo: 18, t, m., par minut pred dvanajsto, pride cerkovnik Franc v cerkev, pa zapazi pri nabiralniku velikega altarja moško postavo. Stopi bliže in vidi, da je mož ravnokar opravil svoje delo: odprl dve ključavnici s ponarejenimi ključi, katerih je imel cel šop, iu izpraznil itak revno vsebino. Ključavnice so bile nepoškodovane, znamenje, da se mož razume na svoj posel. Je domačin iz Topolšjce pri Šoštanju. Takoj je prišel o tem obveščen orožniški komandir g. Šitrer s tovarišem in sta tačka spravila na varno.
smo cene vsem Oglejte si zalogo!
Ljubljana, Aleksandrova 12
—	201 uro plesal. Zagreb je imel te dni svojevrstno neumno senzacijo, ki je značilen znak propadanja našega časa. V soboto 9. t. m. je 211etni Hercegovec Peter Božič začel plesali in name-meraval plesati tako dolgo, da bi posekal svetovni rekord v nepretrganem plesanju. Plesal jc kar naprej a četrturnim odmorom vsako uro, Že drugi in tretji dan se ga je jela polaščati utrujenost, toda on se ni zmenil za to. Čez nekaj dni pa se je spet pomiril, Druga kriza jo doletela norega plesalca po šestih dneh. Zdelo se je že, da bo moral prenehati s svojo neumnostjo. In res v nedeljo ponoči ob 2 se je Božiča polotila velika utrujenost, tako da so ga morale plesalke, ki so plesale z njim, kar nosili po plesišču. Ko so ga med odmorom masirali, jim je na lepem padel v nezavest. Bil je bled kakor stena in ga niso mogli zbuditi na noben način. Prepeljali so ga na kliniko, kjer so mu nudili prvo pomoč. Zdravniki pa so ugotovili, da ima Božič neverjetno zdravo srce in zdrava pljuča. Rodi tega so ga dali kar v domačo oskrbo. — Božič je plesal vsega skupaj 201 uro. Najbrže se kaj takega ne bo nikdar več podstopil.
—	I.B/ni časnikar na nlilvirUih jezerih. Pr^d
Iremi tedni ie prišel v okolico Plitvičkih jezer neki
stranišče in obenem se bo uredila kolodvorska ram pa ter stopnišče iz Aleksandrove cesle.
Glavna pozornost pri tlukovaluih delih bo posvečena ureditvi Aleksandrove ceste. Dosedanji tlak bo temeljito popravljen, od križišča Meljske ceste dalje pa pride nov tlak do konca mestne meje pri Krcevinl. Vzporedno s tlakovanjem bo napravljen tudi nov hodnik ob južni strani ceste. Sedaj, dokler je Se čas, pa si dovoljujemo staviti k ureditvi Aleksandrove ceste predlog, ki smo ga svoječasno že sprožili. Aleksandrova cesta je po zunanjem izgledu sila zapuščena; ker je obenem gluvna prometna žila, po kateri pluje vse življenje v mesto, napravi s svojo raztrganostjo na vsakega tujca slab vtis. Sedaj bi bila ugodna prilika, da bi se cesta pravilno uredila. V Mariboru zelo pogrešamo tvorne roke, ki bi skušala popravili grehe prejšnjih generacij ler ustvariti lepšo zunanjost mesta, Kakor ima Ljubljana Plečnika, tako bi moral tudi Maribor dobiti mojstra, ki bi z ljubeznijo in razumevanjem začrtal smernice, po katerih naj se mesto obnavlja. Poskusiti bi morali z Aleksandrovo cesto, jo temeljito obnoviti ter preurediti, ue pa napraviti kako polovičarsko krparijo, glavno pa bi ostalo pri starem. Raje naj bi se opustilo zaenkrat tlakauje te ali one ceste ter bi se več potrošilo za Aleksandrovo, ker bi mesto s tem uedvomno innogo vo{ pridobilo
□	Slovesni rekviem in libera za blagopokojnim prof. Alojzijem Rozmanom bo jutri v četrtek ob 7 zjutraj v tukajšnji slolnici.
D Smrt vrlega moža. V Tomšičevem drevoredu v Lešnikovi ulici 3 je izdihnil svojo blago dušo železničar Franc L a n g o r h o 1 z , star 51 let, oče Fr. lldefourja in Fr. Kaljsta, ki sta oba bogoslovca frančiškana; razen tega žalujejo za plemenitim pokojnikom soproga vdova in dve hčeri. Rajnki Franc Langerholz je bil v svoji službi vesten in vzorno zanesljiv; skrben iu vzgleden oče ter strogo krščanski mož, Dolgo vrsto let je bil naročnik našega lisla, ki ga je prebiral z največjim zanimanjc.il. Med svojimi stanovskimi tovnriši je užival zaradi svojega tovarištva in resnobe obče spoštovanje. Pogreb dragega rajnkega bo danes v sredo ob 14 iz hiše žalosti v Lešnikovi ulici 3 na frančiškansko pokopališče. Vsemogočni bodi mu pravičen sodnik za vse dobro, kar je v življenju storil. Žalujočim svojcem pa naše globoko sožalje!
□	Pohvalne diplome za lepo okrašeno hiše. Olepševalno društvo vabi hišne posestnike in stanovanjske najemnike, da ob priliki prireditve Mariborskega tedna« kar najlepša okrasijo svoje hiše, balkone in okna s cvetlicami in da posvetijo posebno pažnjo olepšavi predvrtov Tistim, ki bodo tu okrasilna dela najlepše izvršili, bo omenjeno društvo po predlogu posebne ocenjevalno komisije izročilo pohvalne diplome.
□	Združenje trgovcev s sadjem. V hotelu »Orel« so se sestali trgovci s sadjem iz področja bivše mariborske oblasti. Sestanka sta se udeležila tudi oba okrajna glavarja, zadružni nadzornik Založnik, za Zbornico za T0| pa g. dr. Pless. Trgovci s sadjem so se združili v enotno organizacijo, ki naj uspešneje varuje njihove interese. Prvi občni •zbor združenja bo (J. avgusta t. 1.
□	Slavni gostjo za »Prodano nevesto«, Zn predstavo »Prodane neveste:' na Trgu Svobode v dneh mariborskega tedna se je posrečilo pridobiti znane goste, ki bodo nastopili v glavnih vlogah. Vlogo Kecala bo pel eden naših najznamenitejših pevcev Križaj, član zugrebške opere, Janka poje Peter Burja, bivši član mariborskega gledališča in sedaj tenorist brnsko opere. Ostale vloge pa bodo v rokah mariborskih pevcev in povk, ki so se v njih že ponovno izkazali.
P Dr. Klara Kukovcc zopet ordinira. Krekova ulica 18, dopoldne od 0—11, popoldne od 2—4.
□	Usoden padec z motornega kolesa. Znani in ugledni slikarski mojster gospod Franjo Ambrožič se je hudo ponesrečil. V Vrazovi ulici je radi defekta padel z motornega kolesa ter se močno potolkel na glavi in na desni nogi. Z reševalnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico.
□	Poceni meso. Danes v sredo se bo od 7 zjutraj naprej prodalo nn stojnici zn oporečno meso pri mestni klavnici 70 kg svinjskega mesa po 8 Din, ln sicer na osebo do 2 kg.
□	Pritožbo s Pohorsko ceste. Ob Pohorski cesti so nahajajo športna igrišča. Ob vročih dneh letajo športniki iz tgrišča kar v kopalnih hlačah na cesto do vodovodne napeljave, kjer se oblivajo z vodo. Stanovalci ob Pohorski cesli se neprestano pritožujejo nad takim početjem. Športni klub bi si lahko z malenkostnimi stroški napeljal vodovodno nn-
nrnvrn nnravrmtil nji igrišče, pil bi tllko pritožbe okoliških stanovalcev odpadle.
□	Dve smrti. Včeraj popoldne se jo vršil pogreb zasebnice gospe Cecilije Digula, ki je umrla preteklo nedeljo v bolnišnici v starosti l!<J let. — Istega dne je ugrabila smrt v bolnišnici 47 letnega delavca Simona Krivca ter so ga pokopali včeraj. Naj počivata v miru, žalujočim naše sožalje.
□	Kopalci si želijo .,. Obiskovalci Mariborskega otoka so razva jeni ter si želi jo marsikaj... Tako jih je letos prijela želja, da bi jih vozili avtobusi naravnost <lo mostu na otok, ne pa da postajajo kar zgoraj na Koroški cesti. Ker je cesta do mosta dovolj široka ter je pri mostu tudi dovoljno prostora za obračanje vozov, jc želja kopalcev upravičena in dobro bi bilo, če bi jo avtobusno podjetje upoštevalo ...
□	Kolesa iščejo lastnika, Na policiji imajo dve skoraj novi kolesi znamke Styria«, ki sla bili zaplenjeni lastnikom, ker očlvidno Izvirata iz tatvine. Prodani sta bili v Mariboru eno za 180, drugo zu 250 Din. Eno kolo ima številko 7097, ki pa je najbrže ponarejena, drugo pa 078.588. Morebitni lnnt-niki naj se zglaso na policijskem komisariatu.
□	Hud sosed in hud pos. Mala 7 letna Marija Novak, hči pismonoše, jo postala v Krčevini žrlev svoje razposajenosti in sosedove jeze. Motala se je okrog mlatičev tako dolgo, da jo je sosed prijel ter jo posadil onkraj plota tako, da si je pri pudru poškodovala desno nogo. — 8letna Antonija Nerat z, Meljske ceste pa je poslala žrtev hudega pta. Ugriznil jo jo v desno roko ter Jp hudo razmesaril. Obe deklici sla bili prepeljani v bolnišnico.
□	Pred tatovi ni nič varnega. Pred gostilno na Tržaški cesli se je ustavil izvošček ter v hladu pokril konja s kočo. Ko je prišel čez trenutek nazaj, til bilo 500 Din vredne koče nikjer. Nepoznan tatun, pred katerim zadnje čase ni nič več varnega, jo jo sunil lor urnih krafi pobrisal neznnnokam.
Cetje
d Mestna knjižnica bo zaprta od nedelje dne 24. t, m. do pondeljka 15, avgusta. V torek dne 16. avgusta se začne zopet redno poslovanje od 6 do 8 zvečer.
S3 Napredovanja v šolski službi. V VI. položajno skupino so napredovali: g, Franc Lukman, katehet na meščanski šoli, gdč. Kernova, strokovna učiteljica na meščanski šoli strokovni učitelj Mirko Kovač in učitelj gosp. Stanko Gradišnik.
er Nepreviden kolesar. V nedeljo, 17. t, m, je neki kolesar v Gosposki ulici zavozil v nočnega čuvaja Štefana Hojnlka. Zaletel se je vanj » tako silo, da je podrl Hojnika na tla in si je Hojnik pri padcu zlomil rebro na desni strani, Prepeljali ao ga z rešilnim avtomobilom v javno bolnišnico.
Pr Kolporterjc za razprodajo »Slovenca« po celjski okolici Išče podruinica uprave »Slovenca Ponudniki naj se oglasijo v pisarni uprave v Cankarjevi ulici št. 4.
■©• Celjski nogomet. V včerajšnji številki .smo poročali, da se je vršila v nedeljo 17, t. m. prijateljska nogometna tekma med SK Dobrno iz Trbovelj in celjskimi Atletiki in da se jc tekma končala z zmago Atletlkov v razmerju 3 : 0. To poročilo moramo popraviti, ker je v resnici zmagalo moštvo Dobrne v istem razmerju In ne, kakor emo nnročali "Omotonia, Atletiki. Toliko resnici na ljub<w
Dežela brez davkov
Modema daktiloskopii®
Dr. Leung, pomožni ravnatelj policijskega tehničnega laboratorija v Lyonu na Francoskem je iznašel nov način ugotavljanja prstnih odtiskov, kar omogoča pri zločinih mnogo hitrejši postop •!< in hitrejšo izsleditev zločinca. V poročilu, ki ga je izdal, omenja, da je najmanj 12 različnih načinov za ugotavljanje prstnih odtiskov na raznih predmetih. Vsi ti stari načini pa so v primeri z novim telo komplicirani. Saj zahtevajo vsi vsaj tak postopek, da se gosta plast želatine, ki je nalepljena na papir, previdno položi čez prstni odtisek. Odtisek na tem papirju se nato fotografira in od te fotografije se naredi neke vrste diapozitiv, katerega dobi v roke šele strokovnjak za prstne odtiske. Pri tem nerodnem postopku pa se zgubi marsikatera potankost, kar otežkočuje nadaljne preiskave. Njegov postopek je mnogo bolj enostaven. Nič
več ne rabi fotografskega aparata, zadošča mu zmes kolodija, acetona, etra in amil acedata, ki jo nosi lahko vsak policijski uradnik v steklenički s seboj. Poleg tega rabi še malo fino zmletega oglja. Če je treba s kakega predmeta posneti odtisek prstov, potem najpreje posuje rredmct, na katerem je zapazi! sledove prstov, s finim ogljenim prahom, nato pa polije dotična mesta, na katerih so prstni od tiski, s to zmesjo, ki jo ima v steklenici. V nekaj sekundah se ta tekočina strdi in takoj nato je že mogoče odločiti silno tenak, kot steklo prozoren film s preiskanega predmeta. Na tem filmu pa se prav natančno vidijo odiiski prstov, ki so zazuamo-vani z ogljenim prahom. Ker je film prozoren, je mogoče prstne odtiske opazovati od obeh strani. Ker je ta način izredno varčen, enostaven in hiter, je dr. Leung prepričan, da ga bodo v kratkem uvedli po vsej Franciji.
i
Tekme v letanju brezmotornih letal. Na znanem griču VVasserkupe v Nemčiji so se letos zopet začele tekme z brezmotornimi letali, ki bodo trajale od 17. do 31. julija. Prijavilo se je 95 tekmovalcev iz Anglije, Francije in Nemčije. Letanje z brezmotornimi letali je najboljša šola za dobre pilote.
čudovita nesreča. Te dni sta trčila v Berlinu dva tovorna avtomobila, pri čemer se je eden prekucnil, drugi pa je s sprednjimi kolesi skočil na prevrnjeni avto. Pri tem sta pa ostala oba šoferja
brez Doškodb.
Ocarinjeni mrliči
Najbolj strahotna carinska postaja na vsem svetu je gotovo turško mestece Kaneklin, ki leži na perzijski meji. V lem mestecu so zlasti do konca svetovne vojne carinili turški carinski uradniki le mrliče in človeška okostja. Pri tem je turška država krasno zaslužila, saj je šlo vsako leto okrog 40—60.000 perzijskih romarjev na znano romarsko pot v Kerbelo, kjer je največje svetišče perzijskih šiitov. Vsi ti romarji so morali iti seveda skozi Kaneklin, s seboj pa so nosili na stotine in tisoče mrličev.
Romanje v Kerbelo je sveta dolžnost vsakega vernega šiita. saj dobi vsak, ki se udeleži tega romanja, odpuščenje vseh svojih grehov, poleg tega pa še spoštovani naslov skerbelajt, kar pomeni isto, kakor pri muslimanih hadzi, t. j. romar, ki je bil v Meki. V splošnem pa želijo vsi šiiti, če se že ne morejo udeležiti romanja v Kerbelo, da bi vsaj njih trupla počivala na pokopališču te znane romarske poti. Zato nosi skoro vsak drugi romar s seboj tudi mrliča. Mrliče prevažajo na dolgi poti v pločevinastih krstah ali v debelih odejah, okostja pa v zabojih, košarah in vrečah. Seveda nosijo vse te najrazličnejše zavitke in zavoje konji, kamele in osli. Cesto se zgodi, da nosi ena sama mula 3 do 4 mrliče in še živega jahača. Po vojni pa je naval romarjev precej pojenjal in zato tudi cariniki nimajo več toliko dela.
Največje ameriško letalo
V Buffalu v Ameriki grade velikansko vodno letalo, ki bi bilo največje na svetu, če ne bi bilo nemškega orjaka Do X<-. Razpetina kril meri pri tem novem letalu 105 m. Američani grade to letalo zato, da ga preizkusijo, če bo moglo služiti hkrati za izvidne polete in za bombardiranje. V septembru bodo začeli ie s poskusnimi poleti.
Ovratniki v Rusiji
Vseruska konferenca mladih komunistov, ld je pred nedavnim zborovala v Moskvi, je izdala uradno dovoljenje, da smejo sovjetski delavci in uradniki, ki pripadajo komunistični stranki, zopet nositi bele ovratnike. To velikodušno dovoljenje utemeljujejo s tem, da je prišla sovjetska Rusija že v novo razvojno dobo, kjer se komunistom ni treba več bati, da bi jih radi obleke smatrali za reakcionarne protikomunistične elemente. S tem so mladi Rusi prelomili tradicijo, ki je zahtevala, da vsak pravoveren sovjet nosi ali navadno rusko srajco ali pa mornariški jopič. Pred kratkim bi še zadelo vsakega, ki bi se upal pokazali z belim ovratnikom, javno zaničevanje, danes pa je ta strah odpadel. Smešno na vsem tem je še najbolj to, da se tako revolucionarna Rusija povrača k meščanskemu ovratniku, katerega so doslej smatrali za simbol zapadne kulture, med tem ko v zapadnih evropskih državah samih opušča prebivalstvo nerodni in nehigijenični trdi ovratnik. Meščanska tradicija, ki je postala meščanom samim nemogoča in neprijetna, se je preselila v najbolj nemeščansko in revolucionarno deželo 1
Na koncertu.
Gospa svoji sosedi: »Joj, res škoda, toliko bi vam morala še povedati, pianist pa je že končal svoj koncertu
.Soseda: »Dajva, močno ploskajva, pa bo morda ponovil zadnjo točko; res, radovedna sem kakšen je konec vaše zgodbe!<
Gost natakarju: »Ali je ta restavracija dobra?«
Natakar: »O prav gotovo, gospod! — Ce naročite pri nas sveže jajce, vam postrežemo z najbolj svežim, če želite močno kavo. dobite najmočnejšo kavo, če .. .<
Gost: >Že razumem! Jaz sem pa naroČil seveda majhen zrezek .. .<
Eksplozija v skladišču. V Hildeslieiniu v Nemčiji se jo vžgala v nekem skladišču zaloga zamaškov, ki jih uporabljamo pri strašilnih pištolah. Eksplozija je bila tako silna, da se je dvonadstropno
skladišče skoro popolnoma zrušilo.
Pravda radi brade
V Parizu bo te dni sodna razprava, ki zlasti zanima francoske gledališke in filmske igralce. Je to zanimiva pravda radi brade, ki jo je izgubil filmski igralec de Nervi, po rodu Belgijec. Bil je namreč v preiskovalnem zaporu, kjer so mu proti njegovi volji obrili lepo brado. Sedaj pa zahteva od francoske države odškodnino 50 tisoč frankov, ker mu je z izgubo brade onemogočena nadaljna karijera pri filmu. Toži pa kar francoskega notranjega ministra, kateremu so podrejene vse jet-nišnice in je prepričan, da mu bo sodišče priznalo odškodnino.
Belgijski igralec de Nervi jc po vseh filmskih ateljejih v Parizu znan radi svoje lepe brade. To brado je negoval s tako ljubeznijo, kakor da bi bila njegovo največje premoženje. In to je bila v resnici. Njegova brada je bila namreč rekordna brada, najdaljša na Francoskem. In v tonfilmih je prav radi svoje dolge brade često dobro zaslužil. Ker ni imel nobene konkurence, so ga porabili skoro pri vsakem filmu. Pri tem je igral starega
Dr. Rost >an Tonuingen. ki je določen za zastopnika Zveze narodov pri avstrijski vladi, kateri bo hkrati pomagal z nasveti v finančnih zadevah, dokler ne bo odplačano zadnje posojilo, ki ga je dobila Avstrija pri Zvezi narodov.
očeta, pri drugem vagabunda, pri tretjem puščav-nika itd. Ker se je pa tudi filmske industrije lotila kriza, je de Nervi kljub lepi bradi postal brezposeln. Ker ga je trla huda stiska, je napravil nekaj malenkostnih sleparij, radi katerih so ga aretirali in potem pred sodiščem obsodili na osem mesecev ječe. De Nervi obsodbe ni sprejel in vložil priziv. Dokler prizivno sodišče ni izreklo zadnje besede, pa de Nervi ni smel zapustiti ječe. Prizivno sodišče je rešilo njegovo pritožbo le v toliko, da mu zmanjša kazen na dva meseca, pri čemer se mu je vštel preiskovalni zapor že v kazen. Vrhu tega je dobil odlok, da mora po končani kazni zapustiti Francijo in se vrniti v Belgijo.
Pravno je bil torej de Nervi ves čas, dokler ni padla odločitev prizivnega sodišča, v preiskovalnem zaporu. Vodstvo jetnišnice. v kateri je čakal na odločitev, ga je najbrž radi kakega nesporazuma dalo v ječo, v kakršne pošiljajo le pred sodiščem končno veljavno obsojene jetnike. V teh ječah pa po francoskih predpisih kaznjenci ne smejo imeti niti brade, niti brk. Ko so ga torej poslali v tako ječo, dasi je bil še v preiskovalnem zaporu, so mu kljub vsem njegovim protestom in razlagam, da še ni potrjena sodba, dali obriti njegovo lepo brado, ki je dala brivru jetnišnice mnogo dela. Ko se je to zgodilo, je ves nesrečen vzkliknil: '-Sedaj je moje filmske karijere konec, zakaj nobena filmska tvrdka me takega ne rabi več! Izgubil sem svoj zaslužek in država mi bo morala plačali odškodnino 50 tisoč frankov, da bom lahko živel vsaj toliko časa, dokler mi ne zraste nova brada.«
De NTervi je izročil pravdo mlademu in sposobnemu advokatu, ki jo je z veseljem prevzel ter vložil tožbo proti francoski državi in notranjemu ministru. V ložbi brezpogojno zahteva, da država plača 50 tisoč, frankov za eno samo brado. Ta pravda je prva te vrste v Franciji in pri razpravi bodo zaslišali strokovnjake, ki bodo morali ugotoviti, če je de Nervi s tem, da so mu pomotoma ostrigli brado, v resnici oškodovan za 50.000 frankov. De Nervi in advokat sta seveda trdno prepričana, da ' jima bo sodišče ugodilo, ker uprava jetnišnice po I sedanjih francoskih zakonih ni bila upravičena i ostrici brado jetniku, ki je bil le v preiskovalnem I zaporu.
Andora je majhna, svobodna državica na južni strani vzhodnih pirenejskih grebenov. Deželica, ki meri le 452 km® in ima 5200 prebivalcev, leži med francoskim departementom Ariege in špansko provinco Lerida. Deželica sama je obdana od visokih, s snegom pokritih gora in obstoji v glavnem iz rodovitne doline, skozi katero teče reka Balira, ki je pritok reke Segre. Prebivalci te svobodne državice so potomci Kataloncev in govore tudi katalonsko narečje. Razdeljen, so v 6 občin, v katerih imajo lepe gozdove in pašnike, železne rudnike in še celo neizrabljene vroče mineralne vrelce. Glavno delo in zaslužek jim daje poljedelstvo in živinoreja, zlasti ovčereja. Trgujejo pa z lesom, ogljem, železno rudo in volno. Lep postranski zaslužek pa jim daje tihotapstvo. Vsa njihova vlada obstoji iz 24 vladnih svetovalcev, republiki pa predseduje sedaj predsednik Roc Palleres. Pred kratkim je obiskal andorskega predsednika zastopnik ameriškega časopisja in ga našel na travniku, kjer je obračal seno. Predsednik je doživel svoj prvi intervjuv in dasi je eden najbogatejših andorskih kmetov, mu je bilo vendarle malce nerodno, ko ga je vprašal zastopnik časopisja, kaj sodi o svetovni krizi. Povedal je takole. »Zdi se mi, da nimamo prav, če trdimo, da nas je zadela Izredno huda kriza. Popolnoma jasno pa mi je, če porabijo vlade drugih držav preveč denarja, da se morajo davki povečati. Povsod drugod po svetu, razen v Andori, morajo plačevati državljani visoke davke. Pa poglejte Andoro. V naši republiki sploh ne poznamo davkov. Mogoče bomo morali vpeljati, če bo vas zunaj po svetu še bolj trla kriza, dohodninski davek. Vendar bo ta davek zelo malenkosten, tako da ga nihče v Andori ne bo občutil. Mi andorski kmetje se na noben način ne moremo navduševati za socializem. Prav posebno pa smo proti zapuščinskemu in premoženjskemu davku. Saj je vendar dolžnost vsakega človeka, da skrbi za svoja stara leta in čisto pravilno postopa, če svoje, z žulji prislužene denarje zapusti svojim otrokom. V Andori pa nismo le brez davkov, ampak tudi ne poznamo nobenih dajatev za vojsko, ne poznamo brezposelnosti, nimamo policije, niti ječ. N. pr. jaz kot predsednik andorske republike nimam nobene palače. Pač pa sem si uredil na svoji kmečki domačiji na lastne stroške potrebne uradne prostore. Šele pred kratkim smo določili za predsednika republike plačo. Dočim so bili vsi prejšnji predsedniki brez vsake odškodnine za svoje delo, bom jaz dobival letno plačo v višini okrog 1000 Din. Andora ne pozna vojakov, pač pa je vsak meščan moškega spola dolžan oskrbeti si puško in strelivo tako, da smo za vsak slučaj pripravljeni. Vendar je zanimivo, da Andora od časov kralja Karola Velikega ni posegla za orožjem. — če bi pa kljub našemu prizadevanju svetovna kriza zajela tudi nas, tedaj smo pa pripravljeni, da bomo delali še bolj pridno in da si bomo utrgali še marsikaj, kar bomo sicer težko pogrešali, samo zato, da prebredemo vse težave. • Srečna dežela!
Vodovodni stolp — spomenik r vojni padlim. Lep
in originalen spomenik so postavili v mestu Fried-berg na Nemškem. Visok vodni stolp, ki je služi) kot revervoar za vodo, so na zunaj nekoliko spremenili in predelali ter ga nato posvetili spominu v vojni padlim junakom.
Glavni dobitek —
operacija slepiča
V Ameriki so iztuhtali prav svojevrsten glavni dobitek za loterijo. Določili so namreč za glavni dobitek brezplačno operacijo slepiča. Društvo mladih mož v Tampi v Floridi je priredilo loterijo, kjer je bila ta operacija določena za glavni dobitek. Celo v Ameriki, kjer so družabne prireditve vedno kolikor mogoče zanimive in originalne, se čudijo temu dobitku. Tisti, ki bo imel srečo in zadel glavni dobitek, bo dobil potrebno vsoto dolarjev, ki mu bo omogočila, da si bo dal lahko operirati slepič. Ker se take operacije zelo različno zaračunavajo, kar odvisi v prvi vrsti od sanatorija, v katerem sc izvrši operacija, je gotovo, da je ta dobitek določen za operacijo v prvovrstnem sanatoriju in srečni igralec bo dobil lepo vsolo dolarjev. Ta svojevrstna loterija zgleda sicer smešna, vendar odgovarja amerikanskim razmeram. V Ameriki je namreč nastala moda, da se bogatejši brez potrebe in brez obolenja dajo operirati slepič, to pa zato, da sc jim potem niti vneti ne more več. Američani raje. ne čakajo, da bi zboleli, ampak onemogočujejo obolenje s tem, da si pustijo izrezati slepič. Radovedni smo, če bo tisti, ki bo zadel glavni dobitek, dolarje v resnici porabil za to, za kar so namenjeni.
Za odpravo brezposelnosti in sedanje krize
Ugledni ljubljanski trgovec nam je poslal naslednji »predlog za odpravo in sanacijo sedanje krize«. Kljub temu, da mu je osnovna idej« gospodarski etatizem, glede katerega imu tudi Jugoslavija slube izkušnje (glej žitni monopoli) iu ki ga moramo odkloniti, vsebuje marsikaj originalnega. S to rezervo ga priob-čujenio:
Držuvu nuj otvori v vsaki banovini poseben komercijulcn oddelek, sestavljen iz vladnega komisarju in treh veletrgovcev iste ba-novinc. Tu komercijulni oddelek naj sestavi
za vsako vrsto ulaga poseben konzorcij zn nakup iu pro.lu.jo v območju svoje banovine. \sak konzorcij ima svoj odbor, sestoječ i/, petih veletrgovcev ki vodijo ves promet pod kontrolo komercijulnegu oddelku. Na tem konzorciju so udeleženi vsi veletrgovci. in sicer proccntuel-no. Udeleženi trgovci se Inliko med seboj domenijo glede percentuelnega deleža le za slučaj, <la bi tuk sporazum ne bil mogoč, določi komercijulni oddelek peroentuelni delež za vsako« r člaua na podlagi povprečnega prometa, zu poslovni davek, futlrnnegu v lotili 1929, 1930 in 19>1. l'.'dlno konzorcij za nakup m prodajo blaga ima pravico zu nabavo vsega potrebnega blaga pod kontrolo komereijulnegn oddelku ter določi prodajne cene trgovcem in zadrugam v območju svoje banovine. Industrije so pr.imo-rane prodajati svoje izdelke sumu temu konzorciju. Trgovci in zadruge ter trg. družbe nu-buvljajo potrebno blago sumo pri bunovinskeni konzorciju ter ga prodajajo po določenih conah v svojem delokrogu, nikakor p« izven bn-novinskih mej. Vsak drugučen nakup ali raz-pečnvunje blngn je strogo prepovedan pod kaznijo. ki jo določi komercijulni oddelek. Konzorcij postavi prodajne cene en gros j>o sledeči kalkulaciji:
a)	cena nakupu franko skladišče Ljulitjanu. tej ceni je vručunjenu voznina in w|'iiui, oziroma trošarina ter provizija komisijskih trgovin in agentu r kakor tudi stroški manipulacije,
b)	procenti za določeni poslovni duvek,
e) procenti za brezposelne,
d)	procenti za člane konzorcija,
e)	procenti za rezervo v prid trg. insolven-fam ter starim onemoglim trgovcem,
I) na podlagi določenih en gros cen so uredijo cenp za detuilue trgovine.
Vzemimo n. pr. rlž: povprečna cenu franko skladišče Ljubljana 400 Din za HM) kg, ItK) Dni za poslovni promet, 30 Din za brezposelno, 50 Din zu člane konzorcija, jO Din za rezervo, Din 540 en-gros cona. Pri letnem prometu 2">0 vagonov riža bi odpadlo za brezposelne Din 1,250.000. Navedeni znesek za brezposelne in zn rezervo ne bi snlošno ceno podražil, ker lii se ta razlika pri skupnem nakupu doprinesla.
Obračun bi bil četrtleten in bi se moral iznos za brezposelne takoj založiti pri Kreditnem zavodu z.a trgovino in industrijo ali pri kiikein drugem denarnem zavodu v Ljubljani. Občina mora skrbeti, tla se brezposelni pravilno zaposlil jejo in predloži tozadevne račune komercijnlneinu oddelku, kateri ima pravico disponirnti čez deponirano zneske v prid brezposelnim. Pred delovanjem konzorcijev se morajo vse zaloge natančno navesti, du se določi in iKvbiru prjpadnipZ„ diferenca; za tako pln-čnnp diferenco smejo trgovci in zadruge" blago toliko dražje prodajati. Pod lako vstavljenimi pogoji bi nastali:
a) konzorcij za kolonija!no blago i. s. kavo, riž, olje milo. južno sadje, slive, ninst. testenine, špirit Itd. Sladkorja ne omenjani ker že obstoji knrtel in bi se samo še pri računal a kvota za brezposelne, b) konzorcij za moko in žito, c) konzorcij zu vino, d) konzorcij zu ma-niifakturo in c) konzorcij za usnje in usnjene izdelke.
Nn ta način bi se v vsaki banovini nabralo najmanj Din 30,000.000 letno za brezposelne, katerim bi se pa gotovina ne smela izročiti, pač pu se jim preskrbi delo, bodisi cestno, nn polju, zidarsko ali slično.
Po taki državni ureditvi bi bila vsuka tako zvuna divja konkurenca nemogoča, katera nastaja deloma vsled nadprodukcije. Dokaz v to so s cd un.j i ustavljeni obrati po industrijah iu krčenje številnih trgovin dnevne insolvence iu konkiirzi in vsled toga naraščajoča brezposelnost. Nujno potrebno ie tudi, du se takoj vstik moratorij ukine in bi s tem ves kredit in promet zopet oživel. Vsled naraščajočega prometa bi dobile državne blagajne normalni dotok s plnčili poslovnega in direktnega davka ter carin.
Žitnim letina
0 letošnjem pšeničneni pridelku v niši državi prihajajo iz žitnih krajev vesti, ki se d seboj pobijajo, tako dn si do danes še ni mogoče ustvariti o letini jasne slike. Prvotna poročilu so bila zelo pesimistična in i>od njihovim vtisom so cene pšenice šle navzgor; tako se je stara pšenica v Novem Sadu prodajala že po 105 in nova po 140 do 145. Kmetje niso z delom pri pšenici še popol-lioma dokončali in prav zaradi te okolnosii je težko postavljati zanesljive številke o letini. Vse kaže pa, da niso zadnja pesimistična poročila utemeljena in da bomo pridelali okoli 14 do 15 milijonov nie-terskih centov. Ker znaša zaloga še od lanskega leta 1.5 milijona meterskih centov, bo naša država imela za uporabo okoli 16 milijonov meter, centov.
Perspektive za izvoz naše pšenice niso pač ugodne, ker je splošno povsod letos dobra leiina in ker so se na drugi strani države zaprle z visokimi carinami. Tako računajo, da ne bosta ne Češkoslovaška ne Avstrija prve mesece povpraševale po našem žitu; Francija ima sama dobro letino, posebno Združene države in Kanada iiuajo izredno Velik pridelek. Sicer pa nekateri še vedno menijo, da ni gotovo, ali bomo imeli sploh kak presežek, določen za izvoz.
Nekateri delničarji Privilegirane agrarne
banke so obvestili banko, da so izgubili začasna potrdilu o vplačilu akcij. Ker izda banka svoje stalne delnice samo proti začasnemu potrdilu, je izdala sporočilo v Službenih tiovinah, v katerem poziva vse tiste oseba, ki imajo v svojih rokah taka potrdila, ki so ne glase na njihove ime, da do vštetega 13. septembra t. 1. prijavijo svoje delnice banki, in dokažejo, da so si jilf nabavili. Če do tega roka tega ne store, se bodo priznale delnice tistim osebam, ki so kot delničarji zabeležene v knijali banke.
Svetovna žetev. Za letošnjo svetovno letino postavljajo tele številke: zimska rž 17.9 milijona stolov (15.4 milijona lansko leto), spomladanska rž 14 milijonov (12.2); zimska pšenica 22 milijonov (19.5), spomladanska pšenica 21.4 (19.9); zimski ječmen 23.7 (22.3), pomladanski ječmen 19.6 (18); ives 18.5 milijona stolov (toliko kakor lansko leto).
Dne 19. julija.
Denar
Med današnjim prometom Je precej nazadoval Newyork, kar je morda treba pripisati izglasovanju zakona Glass-Bill na podlagi katerega se denarni obtok v Združenih državah lahko poviša za eno milijardo dolarjev prof i kritju z državnimi papirji. Praga, Pariz in Curih neizpremenjeno. Trst je za malenkost ošibel.
Liubljana. Amsterdam 2270.42—2281.'78, Berlin 1336.72—1347.52, Bruselj 781.85—785.79, Curih 1097 35—1102.85, London 200.07 —201.67, Newyork 5615 03—5643.89, Pariz 220.94—222.00, Praga 1.66.67 -167.53. Trst 2-97.35-289.75.
Curih. London 18.30, Ne\vyork 515.1375, Bruselj 71.275, Milan 20.25, Madrid 41.20, Amsterdam yoa 9>3, Berlin 12.975, Stockholm 94, Oslo 91.20, Kopenhagen 99, Sofija 3.72, Praga 15.19, Varšava 57.60, Atene 3.30, Carigrad 2.46, Bukarešta 3.05,
lielsingfors 7.70.
Dunaj. Dinar notlrn: deviza 12.30.
L.iulou Belgrad 220.45, Pariz 90.84, Newyork 355.87, Bruselj 25.675. Milen 69.71, Madrid 44.453, Amsterdam 9.1.275, Berlin 14.97, Dunaj 31.25, Stockholm 19.49, Oslo '20.08, Kopenhagen 18.535, Orih 18 295 Sofija 500, Praga 120, Varšava 31.62, Budimpešta 28.50, Atene 254.75, Carigrad 745, Bukarešta 659.75, llelsingfors 235.
Vrednostni papirji
Zagreb. 7% inv. pos. 48 den.. vojna Skoda kaša 184-187, julij 184-188- avg. 183-180, doc. 180 — 188 i% agrar obv. 22.50 den., i% Blerovo pos. kasa 37.50-39 (38, 88.25, 38.90), H% Blerovo pos. kaša 40.50 den., 7% pos. hipot. banke 40-41. 0% begi. obveznice 38-33.50 (82.50), agrar. priv. banka 203—203, Narodna banka 3950 den.
Promet: 7% Bler 8000, skupni promet brez kompenzacij 113.840 Din.
Belgrad. 7% inv pos. 51—49 (50), \% aerar. obveznice" 23.50, (i'A begi. obv. 35—34.50 (34.75, 34), vujuu škoda prompt. 190-189.50 (18o), 7%
Ptuj
Vaška bitka. K včerajšnjemu poročilu o žalostnem dogodku v vasi Destinci dodajemo: dogodek se je izvršil v nedeljo opolnoči na javni cesti. Ob tem času sta se srečali tamkaj dve nasprotni si skupini vaških fantov in sicer iz Destincev in Lo-vanjcev. Fantje so bili pijani in že je bilo izzivanje tukaj, potem prerekanje in končno pretep, ki sa je raz.il v pravcato bilko. V bližini se nahajajoči plot ao popolnoma porušili ter uporabili late za orožje. Posledica je oila. da je bilo šest udeležencev prelepa več ali manj hudo poškodovanih, med temi dva smrtno nevarno. Prvo pomoč je nudil ranjencem zdravnik dr. Potrč od Sv. Urbana. Smrtno-nevarne poškodbe sta zadobila posestnik Franc Hauptman iz Destincev, ki ima z nožem razparan trebuh, tako da so mu prerezana črevesa zlezli iz trebuha, in Jožef Pukšič, hlapec iz Levan|cev, ki ima poleg rane na stegnu globok vbodljaj v prša. Prepeljali so ju v bolnišnico; njuno stanje je obupno. Ostali sc nahajajo v domači oskrbi. Radi smrtne nevarnosti je preiskovalni sodnik dr. Muha oba hudo ranjena zaslišal.
Trbovlje
/rtev materinstva. V ponedeljek zvečer jo umrla v bolnišnici obenem z otrokom Žagar Marija, roj. Bučevec, žena rudarja in posestnika s Kleka. Zapušča štiri sirote. Rajni svetila večna luč. preostalim pa naše iskreno sožalje!
Kar dve novi izolirnici bi se naj zgradili v naši občini. Za zgradbo nove izolirnice v Trbovljah je že vse pripravljeno in sedaj «e je oglasil tudi lira-siniški del naše občine, da jo hočejo imeli tudi tam. Uotovo je dobra naprava takale bolnišnica za nalezljive bolezni, ki se ravno v industrijskih krajih rade (»navijajo, da bi pa v razdalji dobre pol ure morali biti kar dve, pa pri sedanjih gospodarskih razmerah ne moremo odobravati. Posebno ker to ne bo samo enkratni izdatek, ampak stalna obremenitev občinskega proračuna. Vsaj dokler traja sedanja kriza, ima občina nujnejše socialne naloge.
I Bler. pos. 89.80—10 (88.75), 7% pos. DHB 41.50—
41.64 (40.50), Agrar. priv. banka 206—208 (207).
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 56.75, Alpine 8.05, Trboveljska 18.22, Prager Eisen 196.
Žitni tr^
Položaj je tako glede pšenice, kakor glede ovsa in ječmena nelzpreinenjen. Ponudba pšenice je Če-dalje večja, povpraševanja pa ni. Ker je pridelek koruze izvrsten, pričakujejo, da bodo cene šle navzdol.	1
Ljubljana (slov. post. 80 dni). Koruza bač., ml. voz. 155—157.50, okrogla, ml. voz. 170—172.50, bač. nav. voz. 160—162.50, okrogla, nnv. voz.. 180—182.5'). Pšenica slav. 78 kg, ml. voz. 19!)—195, okol. Sombor 79 kg ml. voz. 200—202.50, potiska 80 kg ml. voz 205—207.50. Moka bač. 0 (franko Ljubljana kolodvor) 310—315, ban. 0 315—320.
Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad 79 kg 152.50—155, sred. 79 kg 152.50—155. gor. 79 kg 152.50—155, potiska 78 kg 155—157.50, ladja Begej 79 kg 152.50—155, ladja Tisa 78 kg 155—157.50, ban. gor. 79 kg 150—152.50, par. Vršac 78 kg 145 —147.50. nova 70 kg 135—137.50, buč., sr. nova 76 kg 137.50—140. Vs eje 2%no razen nove pšenice. Koruza bač., sr. 123—125, okol. Sombor 121—125, ban. 120—122. sr. okol. Šid 125—127.50, bač. franko vagon Sisak 130—138. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 56 vagonov.
Sombor. Pšenica bač. okol. Sombor 78/79 kg 154—155, gor. 79/80 kg 154—155. bač. 79 kg 150— 152.50, potiska 80 kg 157.50—160, ban. potiska 79 kg 155—157,50. Koruza bač. prompt. 118—120, okol. Sombor 120—122.50. Moka bač., ban. št. Og, Op? 233 —245, 2. 215—225, 5. 200—210, 6. 190—195, 7. 150 —160, 8. 105—110. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 39J4 vagona.
Živina
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Kdo are! Sahorskv & Comp., Dunaj.) Prignanih je bilo 7475 pršut-urjev in 5937 špenarjev, iz Jugoslavije 2800. Cene so bile I. špeharji 1.60 do 1.62, najboljši 1.63, II. 1.57—1.58, kmetskn 1.55 — 1.70. pršutarji 1.45—1.60. najboljši 1.95 do 2.05. Tendenca: špeharji so se podražili za 2—3 groše, pršuta rji so cenejši zn grošev.
Št. Vid pri Stični
Občutno sušo smo že imeli. V soboto 10. julija
je pa prišel hud naliv, ki je marsikatero pot raz,-drl. Proti vzhodu so vinogradi na Debelem hribu it v Mihelci. Tam je bil tako strašen naliv s točo, da je odnesel na tsoče vuz prsti. Trte po vinogradih so kar do korenin razgaljene. Brajile so podrte. Illlžuje njive, ki so pod vinogradi, so pn čevlje na debelo zasute. Vinskega pridelka letos po teh gorah ne bo skorri nič. Tatov »v iudi v naši župniji ne manjka. Prt«-kli teden so ukradli nu Utečeni vrhu nad Temenico Ignaciju Ovnu ves denar, čev lje in nekaj obleke. Domači so bili nn lijlvj. 'Tat jo prišel v hišo iu vse koto pretakal in odnesel, kar je dobil. Upati je, da ga bodo kmalu izsledili.
Spori
Šoštanj
i*rogvamt ttatšio-Liubliana s
Sreda, 20. julija: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, poročila, plošče _ 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Nasveti za domači vrt (Humek) 19.30 Literarna ura. Iz Alešovčevih zbranih spisov (čila g. Fr. Lipah, član narodnega gledališča) — 20.00 Arije iz klasičnih oratorijev, poje M. Pugelj
—	20.45 Salonski kvintet — 22.00 Čas, poročila
—	22.15 Salonski kvintet.
Četrtek, 21. julija: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 18 Salonski kvintet, — 19 Slike iz narave (Herfort); Sinji lovci.
—	19.30 Zabavno čtivo. — 20 Al. Turk: Od Bratislave do Belgrada. — 20.30 Klavirski koncerl gosp. A. Trosta: Chaconne (Bach-Busoni). Rapsodija Es-dur (Brahms). Pesmi zimskih noči (Novak). Peta sonata (Skriabin). Parafraza na slov. nar, pesmi (Trost). — 21.45 Samospevi gosp. Svetozarja Bs-novca, opernega tenorista. — 22.30 Čas, poročila, plošče.
DrtifS) procjiramii i
Četrtek, 21. julija.
ZRgreb: 22.40 Plesna glasba. — Milan: 20 Plošče, 20.30 Igra. — Stuttgarti 21,10 Razvoj nemškega godalnega kvarteta, — 21.50 Frankfurt. — 22.45 Nočni koncert. — Toulouse: 20.15 Koncert vojaške godbe. — 20.43 Operetne pesmi. — 21 Večerni koncert. — 22 Operne pesmi. — 22.15 Popevke. — 2245 Operna glasba. — 23.30 Klasična simfonična glasba. — 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 20 Igra. — 21 Frankfurt. Plesna glasba. — Belgrad: 20 Radio orkester. Plesna glasba. — Rim: 20.45 Operni večer. Igra. — Beromlinsler: 20 Sodobni komponisti. — 21 Plošče. — 21.45 Citre. — Praga: 20.30 Koncert vokalnega kvarteta. 21 Koncert vojaške godbe. 22.20 Kino-orgle. — Dunaj: 21.10 Plesi zadnjih 3. stoletij. — 22.25 Večerni koncert. — Budimoešta: 20 Lahka dlasba. Ciganska glasba.
Vrabič podlegel poškodbam. V nedeljskem »Slovencu« smo poročali o nesreči, ki je zadela uglednega posestnika Vrabiča v Skornem. Njegov najstarejši sin Ivan je preteklo sredo zvečer padel s skednja. Poškodbe so bile smrtne. V nezavestnem stanju se je ves čas boril s smrtjo, v ponedeljek jiopoldne je končno klonilo njegovo krepko mlado življenje. Dobremu mladeniču blag spomin. žalujočim pti naše iskreno sočutje!
Velik šahovski turnir priredi šoštanjski šahovski klub v nedeljo dne 24. t. m. na Ogrujškovcm vrtu. Turnir se igra po fakozvanem pokalnem sistemu: premaganci v posameznih rundah odpadejo iz nadaljnega tekmovanja, zmagovalci igrajo dalje, v slučaju neodločnega izida (remisa) odpadeta oba igralca. Podrobne propozicije bodo razglašeno v nedeljo pred turnirjem. Zmagovalec dobi nagrado. Vabimo poleg klubovih članov tudi vse druge šahiste v šaleški dolini, da se te zanimive prireditve v čini večjem številu udeležijo. Začetek turnirja ob pol 4 popoldne.
Bela krajina
V soboto in nedeljo je priredilo društvo »Bela Krajina« in zadruga »Belokranjska klet iz Ljubljane več informativnih sestankov v Metliki, Črnomlju in Semiču, Začrtala se je pot novemu bodočemu delu za gospodarsko povzdigo Bele Krajine. Sestanki so bili dobro obiskani in upati je, da so bodo ustanovile v kratkem zadruge v Beli Krajini. Gospodarsko delo v Beli Krajini je mogoče edino le po zadrugah, če hoče biti uspežlio. Najvažnejše zadruge za one kraje bodo pač vinogradniške in sadjarske, da so vnovči glavni pridelek deželice. Sistematsko delo bo vodilo do prvih uspehov, ki bodo mogoče potem le odprli oči. Zelo važna zadruga zu Belo Krajino bo brez dvoma pred kratkim ustanovljena - Belokranjska klet , ki bo posredovala prodajo najboljših belokranjskih vin iu sadja. Lanska suša je bila trda šola za marsikoga in letos kmetu,je marsikdo že malo drugače kakor preje. Jeseni naj tudi metliška vinarska zadruga krepko prime za delo in potem bodo uspehi poplačali ves trud in delo. Iz dosedanjega dela društva jBela Krajina je videti, da utegne postati za zapuščeno Belo Krajino zelo jiomembno in zato svetujemo našim rojakom, da naj lie preslišijo dobrih nasvetov in navodil, ki prihajajo od društva v Belo Krajino, ampak naj se ravnajo po njih, ker bodo s tem koristili le sebi.
Novo mesto
MADŽARSKI PLAVAM PRIDEJO V LJUBLJANO.
Nad illrijauskim bazenom so napeljane močne žarnice, znamenje, da se nam obeta plavalna tekma pri umetni razsvetljavi. Ker so bili pri dosedanjih plavalnih tekmah moteni kopalci, zato se je vodstvo odločilo, da pripravi vse potrebno za nočne tekme, kakršne prirejajo tudi v Splitu in v inozemstvu. Plavalne tekme pri umetni razsvetljavi nudijo mnogo večji užitek glodalcem iu vsa športna jnvnost čaka z zanimanjem nu prvo tako prireditev, ki bo v petek, 22. I. m. ob 20.30 Proti llirjanom bodo nastopili v plavanju in v \vaterpolu madžarski pla-vači, naši znanci od lanskega leta.
DRUGI PLAVALNI TKCAJ I LIHI JE.
/.u prvi plavalni tečaj, ki pa je priredila Iliriji na svojem kopališču, je bilo toliko interesentov, da vodstvo ni moglo vseh sprejeti; zato se prične jutri ponoven tečaj, ki jo namenjen samo mladini od 10. do 15. leta starosti. Občekoristno akcijo Ilirijo iu požrtvovalno delo starejših plavačev, ki pomagajo pri poulevanju trenerju Ulagi, moramo toplo pozdraviti. Mladini je s tem dana prilika, da se nauči jirepolrebno spretnosti — plavanja — in da se seznani z najlepšim poletnim športom. Kopališka uprava je dovolila vsem, ki se vpišejo v plavalno šolo znižano enodinarsko vstopnino. Vpisovanje so vrši danes in jutri pri blagajni kopališča, otvoritev šole je v četrtek, 21. t. m. ob 10 na kopališču.
DUNAJSKI TISK O GOSTOVANJI Vv.Vt' PO JUGOSLAVIJI.
V raznih dunajskih listih so objavili plavačl WAC svoje vlise, ki so jih dobili na potovanju in nn tekmah v Ljubljani, na Sušaku in v Splitu. Navdušeno pišejo o prijateljskem sprejemu in tudi nad organizacijo izražajo svoje zadovoljstvo. Najboljši vtis pa je napravilo nanje kopališče Ilirija, ki ga štejejo med najlepše v Evro|ii.
Plavalni materija! so jim zdi tako dober, da bo kmalu zrel za izenačen dvoboj Jugoslavija:Avstrija. Posebna točka pa so splitski sodniki zn vaterpolo. Pripisujejo jim pristranost in pravijo, da jim je sedaj jasno, na kak način je bila lani madjarska B-reprezentanca v Splitu poražena. (Ob lej priliki: znano je tudi nam, kako je sodil lani neki splitski sodnik v Ljubljani; ali je ukrenil LPZ, kakor tudi JPP vso potrebno, dn se taki slučaji ne ponovijo več? Zlasti v Sjiliiu so take stvari nevarno!)
SK Tržič. V Tržiču je tamošnji športni klub nekdanje skromno drsališče znatno razširil in preuredil v teniško igrišče. Povsem moderno urejeni prostor, ki meri 34.5X17 m se nahaja v krasni legi ravno v sredini mesta ter meji z eno strani na pobočje hriba, z druge strani na zelene vrtove. Igrišče Je igralcem, ki so sc prijavili že dalj časa na razpolago. Dne 17. t. ni. pa se vrši ob pol 10 otvoritev igrišča. Za to priliko so povabljeni športni gostje iz Ljubljane, člani teniške, sekcije SK Ilirije, ki bodo domačinom pokazali svojo igralno umetnost. Radi informacij in vpisa v teniško sekcijo naj se blagovolijo interesenti oglasiti v športni trgovini 1!. Stransky, ali pa med 7—8 zvečer na igrišču. Interesentom, povsem začetnikom bo SK Tržič rade-volje postregel z vsemi potrebnimi navodili. Za ugodni igralni urnik, kakor tudi za vse ostale potrebščine, garderobo, rekvizite itd. bo skušala upra-pri občinstvu ono pravo razumevanje, ki je predpogoj slehernega napredka in razmaha. Športni teniški prostor v Tržiču naj bi torej ne ostal shajališče posameznikov, temveč mora postati last vseh in vsakogar, ki mu je pri srcu bodočnost zdrave in krepke mladine po geslu: V zdravem duhu zdravo va ugodili kolikormogoče željam interesentov. Kakor je uprava SK Tržič neprestano in vzgledno nn delu, da zadosti vsem športnim zahtevam in potrebam našega mesta, tako pričakuje tudi, da bo našla telo.
V Krki najden mrlič. Poročali smo že, da so J pretečeno nedeljo okrog U dopoldne potegnili iz i Krke truplo starejšega moškega, v katerem so spoznali 74 letnega Potočarja Franca, brata gospe Bur-jatove iz Kandije. Ker pa je bila njegova smrt, zlasti ker so ga štiri dni pogrešali, lako zagonetna, posebno še, ker so na levem sencu našli majhno rano, katero so smatrali, da je od revolverske krogle, se ni moglo ugotoviti, gre li tu za zločin ali nesrečo. V ponedeljek ob 5 popoldne pa se jo vršila v mrtvašnici na starem pokopališču, kamor je bilo truplo prenešeno, sodno-zdravniška preiskava, pri kateri je bilo truplo obducirano. Sodno-zdravniška komisija je ugotovila, tla je pokojnega Potočarja zadela kup v trenotlui, ko je stal na bregu Krke in tako se je zgodilo, da se je, ko sc jc zgrudil zadet od kapi, prevrnil v reko. Pokojnik je bil do-bričina, ki jc rad pripovedoval svoje doživljaje v Ameriki, kjer je bil delj časa. Sveti mu večna luči
Sa počaflraice
rabite hitro izvršen entel, ažur, mono-
grame, okraske za obleke in perilo. Takoj jih dobite pri tvrdki
Male h & Miksš, Ljubljana
poleg hotela štrukelj
DEKLIŠKTŽAVOD »VESNA« MARIBOR
sprejema interne in eksternc gojenke v eno- ali dveletno gospodinjsko-obrtno šolo. V internat se sprejema tudi gojenke zunanjih šol. Dekliški zavod jc; moderno urejeno poslooje s centralno kurjavo, elektriko (plin, kopeli, telovadnice, tenis, vrt itd.), Poučujejo se jeziki in glasba. Zahtevajte prospakte!
Vsem, ki so stali na strani našemu nepozabnemu soprogu, očetu itd., go3podu
JANEZU VEHAM,
tiskarniškemu vodji
tekom njegove kratke bolezni, dalje vsem stanovskim tovarišem In mnogoštevilnim prijateljem,, zlasti pa upravnemu svetu in osobju tiskarne J. Blasnika nasl., d. d. v Ljubljani, Zvezi faktorjev za Slovenijo in vsem, ki so pokojnika vkljub skrajno slabemu vremenu v tako velikem številu spremili na n|egovl zadnji poti in mu poklonili krasno cv et jc, kakor tudi pevskemu društvu »Grafika«, ki mu je zapelo v slovo v srce segajoče žalostinke — naša globoka zahvala! Bog vsem stotero povrni!
Sv. maša zadušnlca bo v četrtek 21. jul. ob pol 7 zjutraj v trnovski župni cerkvi. Ljubljana, dne 19. julija 1932.
ŠTEFANIJA VEHAR, soproga, z otroci, za vse sorodstvo.
MAH OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka pelilno vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložili znamko.
Vsaka beseda 1 Din
Iščem službo
vajen vsakega, tudi poljskega dela. — Naslov v upravi »Slovenca« pod »Brezposeln« št. 10.723. a
llužbodobe
Vsaka beseda 1 Din
Dekle
ki je dovršilo gospodinjsko šolo, sprejme Elza Sever, Ljubljana, Gospo-svetska cesta 5.	(b)
Iščem
zdravo, pridno, pošteno kmečko dekle za vsa hišna dela — k dvema otrokoma. Plača 200 Din. Na-•lov v upravi »Slovenca« St. 10.706.	(b)
Korespondcntinjo
perfektno v nemščini in stenografiji, začetnico — išče inštalacijsko podjetje. Naslov v upravi »Slo-venca« št. 10.700. (b)
Ključavničar
kateri posodi za par mesecev 2000 Din, dobi stalno službo, eventuel. ga z večjo vsoto sprejmem kot družabnika. Ponudbe na upravo Slovenca pod .Družabnik« 10.722. (b)
V§nka beseda 1 Din
Avtotaksi
Stirisedežen — kilometer 3 Din. Lenardič, Kranj —
telefon 28.	_(f)
•------——----
\i\iTovcrni »Ford«
700 kg nosilnosti, brezhiben motor, dobra pnevmatika, sc ugodno proda. Garaža 'Express«, Vegova ulica, Ljubljana. (f)

E^EJS
mllfMHMMHMBMMBB
Vsaka beseda 1 Pln
Zastopnike
agilne in poštene se išče za prodajo jubilejne plakete. Potrebna kavcija 100 Din za predmet v originalu. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Lahek dober zaslužek« it. 10.725.	(z)
Vsaka beseda t Din
Rešite se dolgov
postavite si lasten dom z brezobrestnim posojilom »Stavbne hranilnice in posojilnice«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15 a. (d)
Vsaka beseda 1 Din
Dijakinja
srednješolka išče stanovanje z vso oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10.669.	(D)
Vsaka beseda 1 Dia
Velik lokal
s pisarno se takoj odda blizu sodnije. Ponudbe na Mlakar, poštni predal št. 256.	(n)
Vsaka beseda 1 Din
Stanovanje
dveh sob, kuhinje in kopalnice oddam za avgust. Ponudbe na upravo »Slovenca" pod -Solnčno stanovanje« št. 10.730. (č)
Lepo stanovanje
dvosobno takoj oddam v Predovičevi ulici 28, Moste. Informacije v sosedni hiši št. 30.	(č)
Prazno sobo
separirano, s stopnišča, pripravno tudi za pisarno, poleg sodišča, oddam. Tavčarjeva ulica 11/I, levo.	(s)
Dve sobi
prazni ali meblirani oddam takoj ali avgusta. Poseben vhod, razgled na vrt in cesto, elektrika. Naslov na upravo »Slovenca« št. 10.707. fs)
Kupimo
Vsaka beseda t Din
Hrastove doge
suhe, 300 do 600 litrov, kupim. Sprejmem vajenca. Josip Ramšak, sodar, Maribor, Meljska 10. (k)
6 A.-2. panjev
obljudenih kupim. Ponudbe s popisom panjev in navedbo cene na Kmetijsko društvo Doberniče.
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRA-GIH KOVIN - Ljubljana. Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Trgovska hiSa
glavna cesta Maribora, velike izložbe, z zalogo, inventarjem itd, naprodaj. Gotovina okoli 200.000 Din, banke 250.000 Din. Vprašati pod »Naložba kapitala* inseratni oddelek Sax, Maribor, Grajski.	(p)
Gozdne parcele
in travniki, katere lahko plačate z vložno knjižico katerekoli posojilnice ev. tudi z vlogo Ljubljanske kreditne banke, radi družinskih razmer ugodno na prodaj. Ponudbe na upr. -»Slovenca« pod »Ugodna prilika« 10.439.	(p)
Ji
Vsaka beseda t Din
Več parcel
po ugodni ceni naprodai. Toizve se pri Oražmu v Mostah pri LjublianL ■ p)
Gostilno ali trg. hišo
v Ljubljani ali okolici kupim. Dopise poslati na podružnico »Slovenca« v Celju pod -Primorec« št. 10.716.	(p)
•V ^v'?-:
Vsaka beseda t Din
Pomagajte
brezposelnimi Dotičnike, ki imajo srečke Loterije za pomoč brezposelnim, se prosi, da pošljejo denar za prodane srečke in kolikor mogoče intenzivno delajo na to, da prodajo še ostale srečke. S prodajo srečk te loterije boste realno pomogli svojim bratom v nadlogi, kar je prva dolžnost vsakega človeka. Cena srečke 10 Din. Srečke se naročajo: Beograd, Kosmajska 53. r
Milostljiva!
Iz novo dospele zaloge kožuhovine si nabavite po najnovejših modelih v poletnem času mnogo ceneje fin krznen plašč. Plačljivo šele jeseni. Popravila kožuhovine v pred-sezoni še za polovično ceno. Plačljivo jeseni pri prevzemu. L. Rot, Mestni trg 9, Ljubljana.	(r)
Vrtne stole
zložljive, proda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 2605.	(I)
t	Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prija-
teljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena soproga, mama, stara mama, sestra, tašča in teta, gospa
Marija Makovec
soproga pleskarja drž. železnice
danes po dolgotrajni, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v sredo 20. julija ob 5 iz hiše žalosti Predovičeva ulica št. 9, Moste, k Sv. Križu. Moste, dne 19. julija 1932.
Franc Makovec, soprog. Josipina Domian, hčerka. Josip, Leon, Oton, Milan, Franci, sinovi. Hans Domian, zet. Jolanda, vnukinja in ostalo sorodstvo.
Pogrebni zavod I. Gajšek.
Nogavice
rokavice, robce, perilo,torbice, kravate nizke cene, samo pri
PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Puhasto perje
čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82- Kemična čistilnica perja.
Nog&vice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
Šivalni stroj
čevljarski (cilinderca) — skoro nov, ugodno naprodaj. Tavčarjeva ulica 2, Oroszy.	(1)
Ajdo
za seme iu mletev proda Kmetijska zadruga v Ptuju.	(!)
Konfekcija — modal
Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14. Ljubljana.	(1)
Šivalni stroj
in kolo »Puch« ceno prodam. Sv. Petra c. 47. (1)
Meso
(volovsko, bikovo in kravje) po nizki ceni, in sicer: prednji del kg 6 Din, zadnji del kg 8 Din. Prvovrstna teletina: prednji del kg 8 Din, zadnji del kg 10 Din — se prodaja na stojnici pri Zmajskem mostu. I. Miiller.	(I)

Posteljne mreže
podložene s peresi in navadne, izdeluje najceneje po naročilu tvrdka Alojz Andlovic — Komenskega ulica 34, na Ledini. Sprejemajo se tudi popravila.
.iaio
jcžprenj, ajdovo moko
vedno s\ežo oddata m debelo eetetrrovina
A. VOLK. LJUBLJANA
Restjeva cena 24
Posteilne žične vloge
v lesenih alt železnih okvirjih. In zložljive železne postelje izdeluje tolidno ločno po naročilu Ivrdkn
Pavel Strgolec
Ljubljana, Gosposvtlska cest al.1 Zahtevajte brezplačni cenik'.
Modroce
otomane. divane, fotelje in vse tapetniške izdelke
vam nudi najceneje lcMiaci| Narobe Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu)
DRVA
Trgovina s kurivom
Iv.Schumi
Dolenjska cesta
Telefon 2951
PREMOG
•VRATNIM SA/V»VEZNICE
< t
J. L A M
MAPI
i
Dva velika, lepa lokala v Mariboru. Gosposka ulica se oddasta pod usodnimi pogoji v nalem. Pojasnila se dobe v hotelu »Zamorec" Maribor.
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno »veže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Ljubljana, Stari trg St. 32,
Malinovec
pristen, naraven s čistim sladkorjem vkuhan se dobi
na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI Ljubljana, Dunajska c. ti
Telefon 2059

Premog suha drva
Pogačnik, Bohoričeva nllaa 5
Umrla je naša ljubljena predobra mama, gospa
Barbara Vončina roj. Mesar
previdena s sv. zakramenti. Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 21. t. m. ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Gosposvetska cesta 10, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek 22. t. m. ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega oznanjenja.
Ljubljana-Šibenik, dne 19. julija 1932.
Milan, Zora in Avgust, otroci. Ljuba Vončina, sinaha in ostali sorodniki.
iz . ■	" • . iSl,v<.: v.Jgfr/.r ' ••■■■■■• ,v	\
		

Kristus Vsemogočni jc poklical k Sebi po dolgoletni bolezni našega dobrega in skrbnega moža in očeta, gospoda
Franceta Langerholza
železničarja
na ponedeljek zjutraj 18. julija v 51. letu starosti. Zaspal je vdano v Bogu.
Spremili ga bomo k počitku v sredo 20. julija ob 14 iz njegovega doma v Lešnikovi ulici 3, Tomšičev drevored, na frančiškansko pokopališče.
V Mariboru, dne 19. julija 1932.
Njegovi zvesti:
Lucija, žena; fr. Ildefour in fr. Kalist, frančiškana-bogoslovca, sinova; Marija in Milica, hčerki.

Zahvala
Za mnoge dokaze iskrenega sočuvstvovanja ob bridki izgubi naše blage soproge, matere, babice in prababice, sestre, tete in svakinje, gospe
Josipine Pučnikove
izrekamo svojo globoko in prisrčno zahvalo vsem in vsakomur. Prav posebno pa se zahvaljujemo g. dr. Jos. Beziču, ki je vso svojo zdravniško umetnost in človekoljubje do vrha izčrpal, ter g. profesorju dr. Watzlu za skrbno duhovno pripravo. Zahvaljujemo se vsem za obilne tolažilne obiske, za bogato in krasno cvetje, za lepi žalostinki sokolskemu pevskemu društvu, ter za tako častno spremstvo na njeni zadnji poti, kakor tudi za plemenite darove v prid revnim dijakom. Hvala Vam vsem, najlepša hvala! V Kranju, dne 18. julija 1932.
Žalujoči sorodniki.
k« O 1 »SS® d
• '"^vj
OO
JT. m-H
sSsoco.2
s
Son
3 = .2 •• <«
a " co 00
S S !£ "S E tc ■§3« geog
"V o -» g ..S
►	so
® --rč •• C3 N —• . ^
ijS®
O« IS ^Saš? .S
I I C |
g I o Q « £
03 i/n n
>	fO O ••
A i S S .S s
S > . -a S « .r! c
-e I
Vgd^
« -Q nS u
" §<*>q
.c-ss
SGS Eco <<0 0 !3
.
JE »—i , — >• C1
o > S«? « O C a Ž >
^go 153 i
87
Roland Dorgeles:
Leseni križi
Dospevši na piano, nas je žarki sij raket popolnoma oslepil. Začeli smo streljati. Vsak se je na obodu j jarka vrgel na tla, vseeno kam, in začel pokati. Ležeč tesno drug ob drugem, smo bili samo še kakor stroji v obratu: odboj pri strelu, avtomatična kretnja k zapi-raču: odpri, zapri! in slednjič pekoč občutek v roki i ob razbeljeni cevi. Požirali smo cele plasti smodniko- j vega sopuha. Samo ena misel: Streljati! Ob razleta- , vanju granat, ki so vsepovsod otipavale po jarkn, so j se zibala tla, a nismo se zmenili za to: nabij, pomeri, j streljaj...
»Ustavi ogenj!« je zakričal neki glas za nami.
Ricordeau se je vzpel na peščene vreče in se ozira po ravani, ki jo trgajo bliski. Ker so puške utihnile, smo bobneče eksplozije zapornega ognja bolje slišali, i Glave so se prihulile .
»Hoteli so nas samo zvabiti na piano«, je dejal j narednik. »Sedaj nas bodo vražje obmetavali s svo- j jimi lonci. Naprej, vsi možje v kritje!«
Hitro smo se zgnetli po stopnicah v stanišče. ; of|«»d oujo)n.iq z .io^r^ ur 83jAO-|g os ajRijidosuj | pehale zadnje naprej. Zbasali smo se vsevprek v stanišče, napol slepi.
»Luč, do zlomka!... Ali nima nihče vžigala?«
Sveča je razsvetlila široko in nizko jamo, ki se je, tako se je zdelo, s svojimi debelimi podpornimi tramovi upirala proti teži, ki je ležala na n jej. Gori je grmelo močneje in ob vsakem navalu betičark smo čutili, kako se je stresala zemlja.
»Ali j'e ostala gori kaka straža?« jc vprašal Ri-
cordeau, čegar dekličji obraz se je svetil v svitu sveče.
Nihče ni odgovoril.
»Saj so zunaj prisluškovalne straže.«
»To ni dovolj, en mož mora ven. Na vrsti je tvoja desetnija, Maroux.«
Korporal je zaradi načela godrnjal »to seve ...« in nas vprašal: Kdo je na vrsti?«
Takoj se jc oglasil neki novinec:
»Jaz ne ... Bouffioux še ni bil na straži.«
Bivši kuhač se je stiskal v kotu med dvema kupoma vreč.
Zakaj naj bom ravno jaz,« je ugovarjal z jokavim glasom in nam kazal svoje klavrno lice. »Saj me vendar ne boste poslali čisto samega na stražo? ... Saj skoraj nič no vidim, posebno ponoči, na eno oko sem domala slep ...«
: Nehaj, Bouffioux, ga je prekinil Ricordeaux, solzni urad je zaprt.«
Vseeno,« je .jecljal oni, omislim, da bi mogel ravno sedaj dosti več koristiti, če bi šel delat okope.«
Mali Brouckc je zaničljivo pogledal debeli kupec nesreče.
Molči, grem jaz,< je izjavil, grem jaz namesto tebe ... Vem, kaj imaš v trebuhu, ampak nič zato.«
Vzpel se je po stopnicah. Komaj je bil na vrhu, je strahovit udar bobneč pretresel ves rov in ognjeni sij eksplozije ga je razsvetlil.
Brouckc! - je v skrbeh zaklical Maroux.
Od zgoraj je mirno odgovoril glas:
»Nič hudega ...«
Granate so bile redoma, neizprosno, izstrelki so sledili brez prestanka in orali opustošeno zemljo meter za metrom. Stoječ vzravnan ob vznožju stopnic, je Ricordemix prisluškoval udarom.
150-ovka
S kakimi
»Ta ni padla daleč, nam strežejo!«
Tovariši so dvigali nosove proti tramovju nizkega stropa:
: Kaj deste, ali bi 210-ovka udrla skozi?«
»Kam pa misliš, saj jc nad štiri metre zemlje tu gori.«
Nič zato. Njihove težke betičnice, ki se šele. kasneje užigajo...«
Ali imaš šc malo detelje? moja tobačnica je prazna.>
»Ne boš imel časa, da si eno zviješ.c Ha to more trajati še celo uro. To bi morala katera udariti že čisto naravnost
gori.«
»Najsi. Pam sem bil videl enkrat, pri Vauquo-is-ju.,
Spodaj smo slišali samo zamolklo bobnenje, in včasih je treščilo bliže, da se je razleglo tudi po rovu. Maroux je planil, se zagnal po par stopnicah in zakričal:
Broucke!«
Zamolkel glas je odgovoril:
»Že prav, že prav ...«
Ob tem peklenskem obstreljavanju smo postajali od časa do časa čisto topoglavi. Potem smo obupno obždeli, z rokami med koleni, v glavi vse prazno in gluho. V pločevinasto konzervno posodo, ki je šla iz rok v roke, smo opravil potrebo. Potem smo začeli zopet razburjeno govorili, hitro in vedno hitreje. Norčevali smo se s suhimi usti: »Ta je prezgodaj vstal... Ta jc moral dobiti od Kruppa novo pošiljatev! ... Kaj deš, ali bo vojna? ... Ce bi bil to vedel, bi bil šel spat v hotel...«
Za Juffoplnvsnaka tiskarno I Lhihljanf: Karel Ce*.
Izdajatelj; Ivan Rakove«.
U^dnik: Franc Kremžar.