ÌE^er, Cena 150 lir Leto XXX. Št. 210 (8916) TRST, nedelja, 8. septembra 1974 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edim tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Izjava SKGZ o novem urbanističnem načrtu devinsko - nabrežinske občine Devinsko - nabrežinska obči-na je bila kot najzapadnejša slovenska občina na Tržaškem v cel°tnem povojnem razdobju najhujšim raznarodoval-n®1 pritiskom. Najprej z begunskimi naselji v odkriti ob-kki prisilnega spreminjanja et-nicnega značaja njenega ozem-Ja, kasneje in tudi sedaj z nekontrolirano gradnjo. Ta pro-068 se vedno bolj zaostruje. V Prvih povojnih letih so Sloven-ci Predstavljali 87 odst. prebivalstva občine, leta 1961 se je njihov delež znižal na 50 odst., leta I97i pa samo na 38 odst. Zaradi tega je tudi razum-Pvo, da se je okrog popravkov regulacijskega načrta, oziroma o novem načrtu, vnela široka razprava. V najrazličnejših pritiskih so prisotne tudi Sloven-cem nenaklonjene sile, ki bi rade dosegle zazidavo celotne-|a obalnega področja in tako Slovence dokončno oddaljile od ttterja. Iz tega morda izvirajo Poskusi, da se obravnava prenese s krajevne ravni in da o načrtu razpravlja, kot da Pr šlo za vprašanje pokrajin-skega, deželnega in celo vsedržavnega značaja. Obravnava devinsko - nabre-zinskega načrta mora temeljiti na, doslednem spoštovanju vo-in interesov celotnega pre-. valstva in od vseh političnih sil večkrat uradno poudarjene obveze, da je treba prenehati z raznarodovanjem, do katerega Prihaja v raznih oblikah in torej tudi v takih, ki z na videz Pojektivnimi ukrepi pospešuje-J° naseljevanje tujcev. Celotno devinsko - nabrežin-sko občino je treba obravnavati kot celoto, ker urbanistični posegi na nekem delu področja nujno vplivajo na druge. Zato rti mogoče pristajati na stali-da se dva dela devinsko-nabrežinske občine obravnavata. ločeno, posebno še, če se Prepusti vpliv na obalno pod-r°0je italijanski, na naselja v Zatedju pa slovenski narodnost- tti skupnosti. Nujno je torej potrebno uveljaviti načelo, da je treba omejiti nove naselitve v občini in da je zaradi tega treba tudi do skrajne mere omejiti pod-tPčja, ki so za gradnjo stano-Vanjskih hiš. Iz istega vzroka Se ne sme podvojiti ezulsko ribiško naselje in je njegovo širjenje dopustno samo v skladb z naravnimi potrebami v Naselju živečega prebivalstva. V . °kvir spada tudi zahteva, da te treba razpoložljive prirodne tepete in prirodne možnosti «koristiti v najboljši možni ob-tiki za turistični razvoj in za razvoj trgovskih dejavnosti, za katere obstajajo v devinsko -habrežinski občini ugodni po-Soji. še zlasti pa je pomemben *n nujen razvoj dveh športnih tn rekreacijskih centrov za do-mačine in za zunanje turiste. Pri projektiranju turističnih °bjektov je treba upoštevati Predvsem zahtevo, da se turi-sdčni objekti v nobenem pri-hieru n® morejo spremeniti v stanovanjske hiše kakršnekoli vrste. v tem primeru ne gre Samo za razmetavanje naravnega bogastva, ampak predvsem Za nov špekulantski napad na Narodnostni značaj slovenskega ozemlja. Posebno in zelo pomembno Poglavje predstavlja razvoj kra-skih vasi. Izkušnje dokazujejo, da ostra zapora ne rešuje o-nranitve značaja naselij, ker siti domačine, da zapuščajo svojo domove in tako vasi s svojo značilnostjo propadajo. Zato je tinjno potrebno omogočiti naraven razvoj vasi v skladu s Potrebami krajevnega prebival-stva, kar je treba urediti na tistrezen način z regulacijskimi Posegi in normami ki pa morajo hkrati onemogočiti grad-Nue novih naselij. Seveda pa vsa ta vprašanja Ne spadajo samo v okvir obravnave urbanističnega načrta, tomveč so sestavni del vsakodnevne urbanistične in gradane problematike in torej tu- di bistveno vprašanje politične usmeritve devinsko - nabrežinske občine. Vsekakor ni mogoče vsega urediti, predpisati in preprečiti s splošnimi načrti, temveč gre tudi za vsakdanjo prakso uprav in njih odločitve. Slovenska javnost v teh dneh posebno pozorno spremlja razprave o regulacijskem načrtu devinsko - nabrežinske občine in je razumljivo, da bo še zlasti s posebno občutljivostjo zasledovala nadaljnji razvoj. Pozornost pa je še posebej na mestu, kadar gre za krajevno prebivalstvo in to še s posebnim poudarkom, ko se razpravlja o usodi kraških vasi. Sodelovanje ljudi in demokratično posvetovanje nikakor nista prazna termina in sta tudi glede urbanističnih, torej zelo kočljivih vprašanj, dokazala svojo u-pravičenost in učinkovitost. Slovenska kulturno - gospodarska zveza meni, da je njena dolžnost, da glede tega tako važnega vprašanja opozori slovensko javnost, slovenske in italijanske demokratične politične sile, na nekatera načela, ki morajo prevladati pri obravnavi in odločitvah regulacijskega načrta devinsko - nabrežinske občine, da bodo prišli do izraza resnični interesi vsega prizadetega, torej tudi slovenskega. prebivalstva občine. Slovenska kulturno-gospodarska zveza SREČANJE FINANČNIH MINISTROV BOGATEGA ZAHODNEGA SVETA POSVET 0 INFLACIJI IN DENARNIH TEŽAVAH KI PRITISKAJO NA SVETOVNO GOSPODARSTVO Na posvet so povabili tudi italijanskega zakladnega ministra in guvernerja «Banca d’Italia» NE BOMO POZABILI! (Otok Vis pred 30 leti) PARIZ, 7. — Srečanje finančnih ministrov ZDA, Zahodne Nemčije, Velike Britanije, Francije in Japonske se je začelo danes popoldne v gradu Camps Sur Marne, kakih 20 km od Pariza. Zanimanje za srečanje ministrov, ki imajo v rokah denarne zadeve v petih najbolj bogatih državah na svetu, je v Parizu izredno veliko. Ministri bodo zasedali danes in jutri. Zasedanje je danes potekalo v polni tajnosti. Z ministri sedijo za mizo tudi guvernerji državnih bank. Takoj ob začetku zasedanja, ki se je začelo pod predsedstvom francoskega finančnega ministra Fourcaleja, so sklenili povabiti na posvet tudi italijanskega zakladnega ministra Colomba in guvernerja «Banca d'Italia» Carlija. Colombo in Carli sta že nocoj odpotovala v Pariz. Pre-videvajo, da se bo konferenca končala jutri popoldne in da bodo imeli finančni ministri takoj nato tiskovno konferenco. Francoska policija je zaprla vse ceste in poti, ki vodijo v grad, kjer zasedajo ministri in guvernerji narodnih bank. Nihče se ne sme približati gradu, niti časnikarji. Po nekaterih vesteh, naj hi se pred začetkom konference sestala francoski finančni minister Fourcale in finančni minister ZDA Simon. Ker ni nobenih uradnih vesti o vsebini pogovorov, pariški finančni, in gospodarski strokovnjaki menijo, da se lahko pričakuje, da se bodo na tem posvetu finančni ministri in guvernerji narodnih bank dogovorili o pobudah, ki bi jih bilo treba sprejeti, da se o-mogoči svetovnemu gospodarstvu, da vzdrži sedanjo krizo, zlasti pa še obdobje, ki bo potrebno, da se poskrbi za porazdelitev mednarodne denarne likvidnosti. Obe- iiiiiiiiinimmiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiifiiiiiiiHiiiiMiHiniinniiiuimifiiiiiiiiiiiiuiuiaMMiaMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiv PO POGAJANJIH MED LIZBONO IN V0MTEUI FRELIM0 V Lusaki podpis sporazuma o neodvisnosti Mozambika LUSAKA, 7. — V velikem salonu rezidence zambijskega predsednika Kaunde sta danes ob 12.30 po krajevnem času portugalski zunanji minister Mario Soares in voditelj fronto za osvoboditev Mozambika - FRELIMO Samora Machel podpisala sporazum o priznanju popolne neodvisnosti Mozambika. Ta država, ki je bila približno pet stoletij pod Portugalsko, bo postala neodvisna 25. junija prihodnjega leta. V prehodnem obdobju bo državo upravljala začasna vlada, ki bo ustanovljena prihodnji teden in v kateri bo imel FRELIMO odločilno težo. S sporazumom, ki je bil danes podpisan, je bilo tudi uvedeno premirje, ki je takoj stopilo v veljavo in je napravilo konec več kot desetletni krvavi vojni med portugalskimi oboroženimi silami in partizani osvobodilnega gibanja. Sporazum predvideva tudi imenovanje visokega komisarja za Mozambik, ki ga bo izbral portugalski predsednik Antonio De Spinola. Ministre nove vlade bodo sporazumno izbrali predstavniki FRELIMO in portugalski visoki komisar. Nova vlada bo štela devet ministrstev, ne bo pa imela ministrstev za obrambo in za zunanje zadeve, kajti ta dva resorja bosta v prehodnem obdobju ostala v portugalski pristojnosti. Sporazum predvideva tudi ustanovitev mešane vojaške komisije, ki bo nadzorovala nad spoštovanjem premirja. Začasna vlada bo sestavila nacionalni policijski organ, ki bo skrbel za vzdrževanje reda. Portugalska pa se je s sporazumom obvezala, da bo vojaško pomagala osvobodilnemu gibanju v prehodnem obdobju za zaščito teritorialne integritete Mozambika. To pomeni, da bo morala Portugalska vojaško intervenirati v sicer dokaj neverjetnem primeru, da bi eden od rasističnih režimov Južne Afrike poskusil oborožen napad na Mozambik. Sporazum so podpisali na kratki svečanosti, ki ji je predsedoval tudi zambijski predsednik Kaunda. Sam Kaunda se je ob podpisu sporazuma zjokal, nato pa v kratkem nagovoru poudaril važnost sporazuma, ki je bil podpisan v Lusaki, ter pozval osvobodilna gibanja Angole, naj se združijo, češ da je to edini pogoj za dosego neodvisnosti, ki ga je Portugalska pripravljena priznati tudi Angoli. Kaunda je izrecno .poudaril, da Portugalci niso krivi, če v Angoli še ni takih sil, ki bi bile sposobne nadomestiti staro kolonialno oblast. Tudi portugalski zunanji minister Soares je v kratki izjavi omenil vprašanje Angole, ki po priznanju neodvisnosti Gvineje Bissau in Mozambika stopa seveda v ospredje. Soares je dejal, da položaj v Angoli ni še zrel za začetek pogajanj, da pa so bili že navezani tajni stiki z vsaj enim izmed osvobodilnih gibanj Angole. Soares je tudi poudaril, da je portugalska vlada sprejela načelo dekolonizacije, ki velja tudi za Angolo. nem poudarjajo, da se mora Evropa vztrajno prizadevati, če hoče preživeti gospodarsko krizo, da obdrži v svojih blagajnah vsaj del petrodolarjev, da bo lahko vzdržala konkurenco New Yorka na denarnem trgu. Kljub temu pa bi to ne zadostovalo, če ne bi znale zahodnoevropske države razpolagati z denarno likvidnostjo, ki se ustvarja z nakupom oziroma prodajo nafte tudi v obliki dolgoročnih posojil. Vse to se zdi seveda zelo zapleteno. Dejstvo pa je, da morajo zahodnoevropske države dati velik del svojih valutnih rezerv ali pa se celo zadolževati za nakup nafte. Če ta denar beži iz Evrope, je razumljivo, da ostane v evropskih blagajnah velika praznina, ki jo večina gospodarstev evropskih držav ne more dopolniti z večjo proizvodnjo in večjim izvozom. Ministri in guvernerji se bodo gotovo tudi spopadli z vprašanjem inflacije, ki narašča iz meseca v mesec in ki razjeda temelje tudi najbolj trdnim gospodarstvom na Zahodu. Do sedaj, se je vsaka posamezna država zase, na svoj način spoprijela z bojem proti inflaciji. kar je rodilo sorazmerno malo uspehov. Poskus boja proti inflaciji, s tako imenovano «drsečo» vrednostjo valut je v bistvu propadel, ker so se ga sčasoma okoristili predvsem mednarodni denarni špekulanti in s tem v posameznih državah še bolj zaostrili razvrednotenje valute. Zato. menijo pariški finančni strokovnjaki, je treba iskati nove dogovore in začeti reševati vprašanje mednarodnih denarnih odnosov, ker je tradicionalni zahodni denarni sistem sedaj že popolnoma odpovedal. V tej zvezi je pričakovati, da se bodo na posvetu dogovorili, kako bodo nastopili na prihodnjem zasedanju mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, ki bo v Washingtonu od 28. septembra do 4. oktobra. Delegacija ZKJ v Bolgariji BEOGRAD, 7. — Danes dopoldne je pod vodstvom člana predsedstva SFRJ in predsedstva ZKJ Stevana Doronskega odpotovala v Sofijo državna partijska delegacija Jugoslavije. Delegacija se bo udeležila proslave 30. obletnice osvoboditve in ustanovitve Ljudske republike Bolgarije. Z istim letalom je na vabilo «Otečestvene fronte» Bolgarije odpotovala na proslavo tudi delegacija Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Na sofijskem letališču so delegacijo pozdravili član politbiroja CK KP Bolgarije, podpredsednik bolgarske vlade Pano-colov in drugi visoki partijski in vladni funkcionarji. bisk delegacija zunanjepolitičnega odbora Bundestaga pod vodstvom predsednika odbora dr. Gerharda Schroederja. Delegacijo, v kateri so poslanci vseh treh strank zastopanih v Bundestagu, so na beograjskem letališču pozdravili predsednik odbora za zunanjo politiko zveznega sveta skupščine Mihajlo Javorški, podpredsednik zveznega sveta skupščine in član odbora Bogdan O-solnik in drugi. Člani delegacije se bodo med bivanjem v Beogradu razgovarjali z delegacijo odbora za zunanjo politiko zveznega sveta skupščine SFRJ in sestali z drugimi jugoslovanskimi političnimi osebnostim. Zastopstvo Bundestaga na obisku v SFRJ BEOGRAD, 7. — V Beograd je danes prispela na štiridnevni o- 0B 30-LETNICI VOLITEV PRVIH ODBOROV LJUDSKE OBLASTI Po kapitulaciji Italije septembra 1943 so Nemci hiteli zasedati Dalmacijo, da bi čimbolj zavarovali pomembno prometno zalo, ki je vodila k njihovim vojaškim posadkam v Grčiji. Za sedaj so puščali ob strani velike srednjedalmatin-ske otoke, od koder so vodile poti na osvobojeno ozemlje južne Italije. V začetku oktobra 1943 je prispela v Bari prva jugoslovanska partizanska misija. Otok Vis je postal za dalmatinske partizane nadvse pomembna preskrbovalna baza. Nemci so začutili, da postaja dalmatinska obala manj in manj vama. Z otokov so vpadali na obalo partizani, rušili komunikacije in napadali nemške posadke. Zato so Nemci sklenili, da zasedejo srednje-dalmatinske otoke. Sredi decembra 1943 so se iznenada izkrcali na Korčuli, ki so jo poleg dalmatinskih partizanov Družba je dolžna pomagati zaostalim partizanskim Brkinom To sta poudarila Branko Babič in Aleš Bebler na proslavah v Materiji in Bregarju, kjer sta bila odkrita spomenika dvema partizanskima junakoma Francu Segulinu - Boru in Rudiju Mahniču - Brkincu V okviru proslav ob 30-letnici volitev v narodnoosvobodilne odbore v južnoprimorskem okrožju, ki se bodo zaključile danes ob 9. uri dopoldne z izročitvijo prometu prvega odseka slemenske ceste skozi Brkine in nato ob 10. uri z množičnim zborovanjem na Tatrah, kjer bo govoril predsednik ljudske skupščine SR Slovenije dr. Marijan Brecelj, sta bili včeraj dve slavji. V Bregarju so odkrili spomenik nekdanjemu o-krožnemu sekretarju za južnopri-morsko okrožje, narodnemu heroju Rudiju Mahniču - Brkincu, ki je kot komisar 3(). divizije padel novembra 1943 v Topolovem v Beneški Sloveniji, v Materiji pa so odkrili spomenik domačemu, brkinskemu revolucionarju, sekretarju okrožnega komiteja za Trst Francu Segulinu - Boru. Slavja ob odkritju spomenika Francu Segulinu - Boru v Materiji se je poleg prebivalstva Materije in okoliških vasi, številne mladine in častne čete udeležilo tudi veliko nekdanjih borcev in aktivistov, ki so delovali v južnoprimorskem okrožju. Slavnostni govor je imel Bran- ko Babič - Vlado. Borov soborec in aktivist, predvojni komunist, ki je prikazal lik človeka, kateremu so odkrili spomenik. Prikazal je Borovo skromnost in razgledanost, zavzetost in predanost v boju, njegove velike zasluge pri strnjevanju slovenskih antifašističnih sil in pri povezovanju teh z italijanskimi antifašističnimi silami v Trstu v onih odločilnih dneh, ko se je bil odločilen ooj proti nacifašizmu. Svoj govor ie Branko Babič nadaljeval takole «Sredi tega neumornega dela je padel. Padel je v zasedo gestapa in italijanske fašistične policije. Padel je kot žrtev izdajstva 5. novembra 1944. Prijeli so ga in odgnali v gestapovske zapore, kjer je bil strahotno mučen ne da bi bil karkoli izdal. Ostal je revolucionar do kraja. Dva meseca in pol je trajalo mučenje. Gestapo do konca ni ugotovil njegove prave identitete. Bor je končal v Rižarni v drugi polovici januarja leta 1945 pod imenom I-van Ribica, pod imenom torej, ki ga je imel na ponarejeni osebni izkaznici, ki so jo pri njem div bili ob aretaciji. Tako je ugasni- .....................................m II III ............... Danes osrednja proslava na Visu (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 7. — Na Visu se je danes pričela dvodnevna proslava 30. obletnice prihoda vrhovnega štaba narodnoosvobodilne vojske, centralnega komiteja KP Jugoslavije in Tita na otok. Začetek proslave je bil obeležen s slovesno sejo občinske skupščine, katere so se med drugim udeležili odposlanec predsednika republike, tajnik izvršnega komiteja predsedstva CK Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc, delegacija zveze pod vodstvom predsednika skupščine SFRJ Kira Gligorova, delegacija socialistične republike Hrvaške pod vodstvom predsednika CK ZK Hrvaške Milke Planinc, delegacija Jugoslovanske ljudske armade, kateri je načeloval namestnik zveznega tajnika za ljudsko obrambo generalni polkovnik Miloš šumanja, in druge ugledne osebnosti. Na seji je namestnik predsednika občinske skupščine Irko Žitko govoril o pomenu otoka Visa v narodnoosvobodilni borbi ter prikazal zgodovino in povojni razvoj otoka. Žitko je med drugim poudaril, da se je v partizanskih enotah borilo nad 1000 prebivalcev otoka, od katerih je 236 dalo življenje za svobodo in neodvisnost. Vis je bil v osvobodilni vojni baza, preko katere se je vzpostavila zveza z zavezniki. Preko otoka je bilo evakuiranih 35 za borbo nesposobnih ljudi in 12 ranjencev. Prav tako so se preko Visa vrnile v domovino brigade, prva letalska eskadrila in prva tankovska brigada. Osrednji del proslave bo jutri, veliki ljudski zbor, na katerem bo govoril odposlanec predsedstva republike Stane Dolanc. B. B. Začetek proslav na Visu. Na sliki prihod tajnika izvršnega biroja predsedstva ZKJ Staneta Dolanca na Vis ......................................................................... Požar uničil sežansko «Iskro» tesni povezavi s proizvodnimi programi Iskrinih tovarn. Kakorkoli že, ognjeni zublji so s sobotnim divjanjem uničili srce tovarne. Danes dopoldne se je sestalo tudi vodstvo tovarne ter predstavniki družbeno oolitičnih organizacij v tovarni in sklenili, da bo treba zastoj v proizvodnji čitnprej normalizirati. Organizirali so devet ekip, ki bodo noč in dan skušale upepeljeno halo usposobiti za nadaljnjo proizvodnjo. Do takrat se bo proizvodni proces odvijal v starem delu tovarne, seveda, če je še kakšen stroj, ki ni poškodovan. VOJKO KRPAN SEŽANA, 7. — Začelo se je daniti, ko je v Sežani sirena naznanila velik požar. Nekaj po 4. uri zjutraj je izbruhnil požar v sežanski «Iskri», v tovarni radijskih sprejemnikov, kjer so ognjeni zublji upepelili novo proizvodno halo, ki meri 1.000 kv. m. škoda znaša — neuradno seveda — okrog eno milijardo starih dinarjev. Sežanski gasilci ter številni člani kolektiva «Iskre» so v slabi uri uspeli lokalizirati požar. Na kraj nesreče je prišla posebna komisija ter izvedenci uprave javne varnosti, ki raziskujejo oziroma poizvedujejo o vzroku požara, ki pa še niso izdali uradnega poročila. Kot smo že omenili je zgorela nova proizvodna hala, ki je začela o-bratovati v začetku letošnjega leta. Upepelila se je hala, v kateri se je odvijal glavni proizvodni proces sežanske «Iskre», kjer so bili postavljeni številni novi dragoceni stroji. Prav gotovo pomeni požar za 500-članski kolektiv veliko škodo, saj je z lansko rekonstrukcijo in sanacijami prišel na zeleno vejo, kajti do lani se je sežanska «Iskra» nahajala v finančnih težavah. Velik požar pa ne bo pomenil samo ogromno škodo za sam kolektiv, v Sežani, temveč tudi za ostale organizacije združenega dela «Iskre», saj so polizdelki sežanske tovarne v lo njegovo mlado in obetavno življenje tako rekoč na pragu svobode.» «Ko te dni — je nadaljeval Branko Babič — ob prazniku Brkinov odkrivamo to in podobna zgodovinska obeležja, se spominjamo vseh, ki so dali svoja življenja za našo svobodo. Spominjamo se sijajnega brkinskega ljudstva, ki je v NOB tako množično sodelovalo in dalo velike žrtve. Ni je bilo vasi ne hiše v Brkinih, kjer bi ne bil partizan sprejet in nahranjen. Na stotine brkinskih fantov in mož je bilo v NOV in se borilo na raznih bojiščih naše domovine. Spominjamo se sijajnih brkinskih deklet. ki so kot kurirke in obveš-čevalke bile vedno pripravljene sprejeti in izvršiti katerokoli nalogo, pa če je ta bila še tako težka. Težko je pozabiti te sicer težke, vendar pa veličastne dni. Od tega je minilo že tri desetletja. V tem času ie naša domovina dosegla velik razvoj na vseh področjih družbenega življenja. Brkini pa niso šli v korak s tem razvojem. Zaostali so v svoji nemoči, da bi sami obvla dali objektivne težave, ki so jim stale na poti in ki so jih pripeljale v določeno gospodarsko in kulturno izolacijo, če je to tako in očitno je, da je tako, potem je skrajni čas, da družba kot celota priskoči na pomoč, da bi se te objektivne ovire in težave premagale. Ne gre za to, da bi Brkinom nekaj podarili. U-stvariti je treba pogoje, ki jim bodo omogočili, da bodo sami z lastnim delom ustvarjali in si gradili lepšo prihodnost. Saj Brkini niso daleč, nekje na robu sveta, kot se temu pravi. Blizu so razvitih središč, le nekaj desetin kilometrov, kar danes ne predstavlja nobene daljave. Odpreti je treba Brkine tem središčem in narobe. Zato je treba pozdraviti sedanjo pobudo obalnih in kraških občin ter akcijo za pomoč Brkinom, želeti je le. da bi ta pobuda ne ostala na pol poti in da bi vzpodbudila še širšo družbeno skupno,st, vso slovensko javnost, podobno kot jo je akcija za Kozjansko. S tem ne bomo samo gospodarsko in tudi drugače valorizirali ta prelep košček domovine, ampak se bomo tudi oddolžili Brkinom za vse, kar so dali v narodnoosvobodilni vojni zase in za vso našo skupnost», je zaključil svoj govor Branko Babič. Po odkritju spomenika in po položitvi vencev pred spomenik, ki ga je napravil akademski kipar _ Jože Pohlen, je inž. Stane Renčelj s kratkim nagovorom sprejel četo domače mladine v teritorialno partizansko enoto, kulturni program sta izvajala godba na pihala iz Kopra ter mešani pevski zbor iz Divače, gledališka umetnica Milena Godina, sestrična Franca Segulina - Bora pa je pred spomenikom recitirala M. Bora «Mater», vtem ko je prej častna četa JLA izstrelila tri častne salve. (Nadaljevanje na 3. strani). branili tudi prekomorci. Oboji so utrpeli težke izgube. Morali so se umakniti z otoka. Močne ofenzivne akcije so Nemci sprožili tudi proti drugim otokom. Skupaj s tisoči civilnega prebivalstva so se začeli partizani organizirano umikati na otok Vis. Ta umik pa je že bdi sestavni del vojaškega načrta, ki je veleval, da je treba otok Vis braniti zia vsako ceno. Na otok Vis sta se takrat umaknili tudi 1. in 2. prekomorska brigada, ki pa sta se v začetku januarja 1944 pri Pakoštanih prebili na celino in od tam krenili v Bosno. Nemci so pravilno ocenili pomen otoka Visa. Pripravljali so se, da ga napadejo in zasedejo. Zgodilo pa se je, da niso imeli dovolj ladjevja za tak napad. Zato so ga odlagali in se omejevali na bombardiranje otoka. Obramba Visa je bila poverjena XXVI. diviziji NOV Jugoslavije. Ta pa se je zlasti močno okrepila po prihodu na otok 3. prekomorske in 1. tankovske brigade, nadalje številnih artileristov, prako-morcev in pa letalskih enot. Otok Vis je branilo 16.000 dobro oboroženih borcev skupaj z oddelki partizanskih mornariških enot. Med njimi je bilo nad 5000 prekomorcev, po večini primorskih Slovencev. Ob nemškem desantu na Drvar so enote narodnoosvobodilne vojske z otoka Visa napadale bližnje otoke z okupatorskimi posadkami in jim na ta način preprečevale premik na druga območja. Otok Vis je bil edino jugoslovansko ozemlje, na katero ni stopil nemški okupatorski škorenj, nanj so stopili Nemci le kot vojni ujetniki. Dne 7. junija 1944 je prispel na otok Vis tovariš Tito. Na otok so se takrat preselili tudi vrhovni štab NOV Jugoslavije, CK KPJ in nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije. Pomen otoka Visa je tedaj še močno porasel. Vis je postal središče živahne diplomatske dejavnosti. Z otoka Visa je tovariš Tito odletel v južno Italijo na razgovore z britanskim premierom Winstonom S. Churchillom in generalom H. M. Wilsonom, komandantom zavezniške vojske v Sredozemlju Odnosi med novo Jugoslavijo in zahodnimi zavezniki so se takrat poslabšali, ker so le-td v vprašanju Primorske in Istre kazali več naklonjenosti italijanski vladi kot pa upravičenim zahtevam jugoslovanskih narodov. Tako je prvič stopil v ospredje njihov oster boj za pravične meje. V tej zvezi je tovariš Tito ob 2. obletnici ustanovitve 1. dalmatinske brigade 11. septembra 1944 na velikem zborovanju na Visu izrekel znane besede: «Tujega nočemo, svojega ne damo!» Po prihodu tovariša Tita na Vis se je začel vrhovni štab narodnoosvobodilne vojske pospešeno pripravljati na, veliko ofenzivo proti okupatorju. Močno je okrepil VIII. korpus, tako da je prerasel v IV. armado. Na Visu se je začel njen zmagoviti pohod skozi Dalmacijo, Liko, Istro, Trst, Primorsko in se končal na Koroškem s polnim porazom bežeče nemške vojske. Nekoč smo vedeli za Vis le zaradi velike pomorske bitke pred 108 leti v njegovi bližani, ko sta se udarili avstrijska in italijanska mornarica. Danes vemo o Visu veliko več in cenimo ga kot še nikdar doslej. Tisoči Primorcev in Istranov nam pripovedujejo, kako so ga med NOB spreminjali v trdnjavo, a hkrati izražajo tudi ponos, da so v odločilnih trenutkih tudi oni sami prispevali pomemben delež v skupnem boju jugoslovanskih narodov za osvoboditev domovine. Zato je razumljivo, da je tudi na Primorskem in pri zamejskih Slovencih v Italiji veliko zanimanje za osrednjo proslavo na otoku Visu 7. in 8. septembra, ki bo posvečena bivanju Tita, CK KPJ in NKOJ na Visu. Na oddaljeni otok na Jadranu bodo tokrat pohitele delegacije iz vse Jugoslavije. Ob tej priložnosti se spominjamo velikih uspehov jugoslovanskih narodov in veselimo ob misli, da uživa Jugoslavija v svetu velik ugled. Z novo ustavo je državljanom SFRJ omogočeno, da soodločajo pri graditvi domovine. Vse to krepi v nas zamejskih Slovencih trdno voljo, da bomo še bolj vztrajali v boju za naše pravice, ki nam jih sicer italijanska ustava priznava, vlada pa ne potrudi, da bi jih dosledno uresničevala. S. L PnmoršličilSIneviiile 2 8. septembra TRŽAŠKI DNEVNIK ^ ZASEDANJE DEŽELNEGA KOMITEJA KPI KOMUNISTI ZAHTEVAJO IZREDNO SKLICANJE DEŽELNEGA SVETA Propad politike leve sredine in z njim povezana resna gospodarska kriza zahtevata temeljite spremembe Deželni komite KPI je pod predsedstvom tajnika Cuffara razpravljal o političnem položaju, ki ga označuje obsežna in globoka kriza leve sredine v številnih občinah in v deželni upravi. V posameznih primerih prihaja do različnih vzrokov za krize, ki pa imajo v resnici skupni imenovalec v propadu politike leve sredine, ki je temeljila na zahtevah KD, da ima na vsak način monopol oblasti in odločanja. Tako so se njeni zavezniki znašli v podrejenem položaju in ni bilo mogoče reševati odprtih vprašanj. Zaradi tega je tudi prišlo do staln??* poslabšanja stanja z naraščanjem cen. poslabšanjem življenjske ravni in dramatičnim sta njem v nekaterih predelih. Sedaj so prišla do izraza številna nerešena vprašanja, ker se je tolikokrat odločalo, ko se je govorilo eno, delalo pa drugo in zaradi česar so socialisti prisiljeni odkrito zah tevati preverjanje izvajanja spora z umov o levi sredini. Stališče socialističnih tovarišev potrjuje pra-vdnost linije KPI, ki so se uprli odločitvam deželnega odbora glede decentralizacije, podpore industriji, o stanovanjski gradnji jn o prometu. Deželni komite KPI nadaljuje, da je treba izvesti resnično preosnovo in bistveno spremembo ciljev, kar pa pomeni moralizacijo celotnega javnega življenja in spremembo metod. Vse to ne samo z besedami, saj je treba osredotočiti sredstva in določiti stvaren vrstni red posegov, da se onemogoči razpršitev sredstev in ustvarjanje velikih pasivnih ostankov ter da se doseže sodelovanje delavcev. V tem okviru ima lahko svoj pomen pobuda PSI. da pride do novih stališč, ki naj premoste nepravilne odločitve preteklosti. Nujni pogoj za nekaj takega pa je novi odnos med vsemi demokratičnimi in ljudskimi silami v deželi zaradi česar je treba zavrniti izsiljevanje KD, ki zahteva, da bi prisilila vse — kot je to primer Pordenona — da zapro do komunistov in da se ohrani njena nadoblast. Uradno poročilo nadalje omenja bistvene spremembe, do katerih je prišlo v nekaterih krogih PSDI in v važnih katoliških silah. Pooblašča se deželna skupina, da zahteva ta-1 časno pa so vložili tudi prošnjo za kojšnje sklicanje deželnega sveta, dodelitev finančne podpore na katerem naj pride do politične razprave o gospodarski in o po litični krizi v naši deželi. Člani PD Primorec iz Trebč čestitajo svojemu tajniku Renatu Kralju in ženi Anici ob rojstvu drugorojenca LUKE Danes se poročita MORANA ŽAGAR in SERGIJ FERLUGA Prosvetno društvo «Slovan» in š z. Gaja jima želita mnogo sreče in zadovoljstva na novi življenjski poti. Vabilo Uredniški odbor Odbora za postavitev spomenika padlim v NOB iz Križa pripravlja posebno publikacijo z naslovom «Križani v boju proti fašizmu», ki bo izšla ob odkritju spomenika. Odbor prosi zato vse Križane in tudi druge, ki imajo kakršen koli spomin na čase protifašističnega boja pred in med drugo svetovno vojno, morebitne dokumente ali ki lahko nudijo kakršnakoli pričevanja o protifašističnem delovanju v Križu, da to sporočijo uredniškemu odboru na telefon 220363 ali 38136. Želja uredniškega odbora je. da bi bilo v publikaciji zbranega čimveč gradiva in pričevanj, pomembnih za vaško in narodno zgodovino Slovenski oktet bo nastopit drevi v prosvetnem domu na Opčinah Včeraj se je v Prosvetnem domu na Opčinah začel «ljudski praznik», ki ga prireja sekcija PSI za vzhodni Kras. Osrednji, tako politični kot kulturni del manifestacije pa bo danes, ko bosta nastopila zbor «Rdeča zvezda» iz Saleža in zlasti svetovno znani Slovenski oktet iz Ljubljane, govorili pa bodo organizacijski tajnik socialistične sekcije za vzhodni Kras Vojko Kocman, pokrajinski tajnik FGSI Carbone in podpredsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni. Nujno obvestilo gojiteljem oljk Zato pozivamo vse pridelovalce oljk iz dolinske in miljske občine, ki so člani Kmečke zveze in ki so se tudi v prejšnjih letih obrnili za usluge do patronata INAC, da se nepreklicno do 10. septembra zglasijo v pisarni patror.ata Kmečke zveze INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62785, • Prihodnjo nedeljo bo v Pradi-boscu blizu Vidma risarski ex tempore za člane deželnega sindikata u-metnikov in deželnega združenja u-metnikov. Vpisnine za ex tempore, o katerem smo že poročali, sprejema tajništvo sindikata na Trgu Papa Giovanni 6 (soba 32) najkasneje do jutrišnjega dne. ker je na razpolago le nekaj mest. PRVI DAN ŠTUDIJSKIH DNI M DRAGI AKADEMIK BRATKO KREFT 0 CANKARJU IN SLOVENSTVU Pozdrav deželnega odbornika S. Colonija ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV sporoča, da bo danes. 8. t.m.. ob 17. uri pri spomeniku na bivšem strelišču pri Bazovici SPOMINSKA SVEČANOST ob 44. obletnici ustrelitve mučenikov Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. Soorganizatorji svečanosti so borčevske in antifašistične organizacije ANP1. ANPPIA in ANED. Govorila bosta Duško Udovič v imenu mladine in predsednik ANPPIA Giovanni Postogna- Patronat Kmečke zveze INAC obvešča pridelovalce oljk iz dolinske in miljske občine, da je letos stopil v veljavo nov zakonski odlok po katerem lahko zainteresirani kmetovalci predložijo prijave o gojitvi oljk nepreklicno do konca prve polovice meseca septembra. Prejšnja leta je potekel rok za predložitev prijave veliko pozneje, ko so imeli kmetovalci pridelek že pod streho, isto- ill&uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiii,, V TOREK NA SEJMIŠČU Pomembno srečanje ekonomistov za analizo perečih vprašanj Deželni odbor bo zastopal Fabio Mauro V torek bo v prostorih avtonomne i bo vodil odbornik za industrijo in ustanove za tržaški velesejem posebno srečanje o industrijskih vprašanjih in o tem, kako reagira industrija na gospodarski zastoj v raznih državah. Srečanja, ki ga organizira tržaški sejem, se bodo udeležili ugledni tuji in italijanski e-konomisti. Srečanje, ki bo trajalo ves dan, se bo pričelo ob 8.45 z raznimi predavanji, medtem ko bo popoldan posvečen razpravam o učinkovitosti sedanjih reakcij na gospodarski zastoj v Italiji in v drugih državah. Govor bo torej o važnih ekonomskih problemih, ki tarejo svet. Prav zaradi aktualnosti vprašanj, o katerih bodo razpravljali in zaradi odličnih ekonomskih izvedencev, ki se bodo srečanja udeležili, vlada za torkovo srečanje veliko zanimanje. Svojo udeležbo so že zagotovile številne organizacije, ustanove in podjetja iz našega mesta in iz ostalih krajev Italije. Na srečanje pa bodo prišle tudi razne avtonomne ustanove za sejme kot ustanove iz Padove, Verone, Ancone, Firenc in Hamburga. Naša dežela na dunajskem sejmu Naša dežela bo tudi letos uradno sodelovala na 100. dunajskem velesejmu, ki se bo začel v sredo, 11. septembra. Odborništvo za industrijo in trgovino je v sodelovanju s trgovinsko zbornico in luško ustanovo pripravilo spored za več poslovnih srečanj s predstavniki avstrijskega gospodarstva. Pogovorov na Dunaju se bo udeležil tudi zastopnik tržaške občine, odbornik Faraguna. deželno odposlanstvo pa VABIMO vse preživele borce Istrskega odreda, da se udeležijo proslave, ki bo danes, 8. septembra, ob 30-letnici vohtev v NOO južnopri-morskega okrožja v Brkinih. Spored je naslednji: NA TATRAH — 8. 9. oh 10. uri osrednja proslava v počastitev 30. obletnice volitev v NOO za območje Južne Primorske. Govoril bo predsednik skupščine SR Slovenije dr. Marjan Brecelj. Sodelovali bodo pevski zbori, recitatorji in godba na pihala. Borcem Istrskega odreda ne bomo pošiljali posebnih vabil. Odbor Istrskega odreda trgovino Stopper. Praznik komunističnega tiska v Trebčah Danes se bo' v killturnem domu v Trebčah nadaljeval praznik komunističnega tiska. Dopoldne bo odbojkarski turnir, popoldne pa podeljevanje nagrad. Nato bo koncert godbe na pihala iz Pridvora in pevskih zborov Vesna in Primorec. Ob 19. uri bosta govorila Arturo Calabria in Stojan Spetič. Praznika komunističnega tiska bosta danes tudi v Ljudskem domu v naselju S. Sergio in na stadionu v Miljah. Akademik Bratko Kreft je sinoči na otvoritvenem predavanju študijskih dni v Dragi govoril o «Cankarju in slovenstvu» in z njemu lastnim žarom prepričljivosti in prizadetosti o-risal preroška Cankarjeva stališča o jugoslovanski federativni republiki m o nujnosti socialne preobrazbe, da se to doseže. Akademik Kreft je pri tem izhajal iz podrobne analize Cankarja kot marksističnega misleca, ki se je časovno istočasno, povsem samostojno izhajajoč iz svojega slovenstva povzpel do misli kot Lenin, da si mora vsak narod začrtati pot v socializem v skladu s svojimi posebnostmi, s svojo osebnostjo. še zlasti je bil zanimiv poseg v zgodovino, kjer je akademik Kreft podčrtal izreden pomen protestantskih piscev in kmečkih uporov, kot tudi povezava Cankarjevih preroških misli in zmagovitega narodnoosvobodilnega boja. Bratko Kreft je svoja izvajanja zaključil z optimizmom, da smo si Slovenci utrdili svoj položaj in da smo bili v tisočletnih bojih tako prekaljeni, da ni bojazni za našo bodočo usodo. Devete študijske dni je otvoril predsednik prof. Peterlin, ki je pozdravil vse navzoče in med njimi še posebej jugoslovanskega konzula Kosorja. deželnega odbornika Colonija. pokrajinskega odbornika inž. Sosiča deželnega svetovalca Štoko, predsednika SKGZ Raceta, predsednika Slovenske prosvete Maverja, škofovskega vikarja msgr Škerla in druge. Nato je spregovoril deželni odbor- ; nik za finance in splošna vprašanja Coloni, ki je poudaril velik pomen mednarodne konference o manjšinah in nato obravnaval položaj Slovencev v Italiji, pri čemer je izhajal iz zgodovinskega dejstva fašističnega preganjanja in nasilja. Dejal je, da je bilo — po njegovem mnenju — po vojni precej narejenega in da predstavlja obstoj dežele primerno obliko za — tudi postopno — reševanje teh vprašanj. V zaključku svojega izvajanja j? Coloni govoril o italijanski manjšini v Jugoslaviji, zavračanju načela recipročnosti, vendar pa o obstoječi psihološki povezavi in političnem realizmu pri obravnavanju teh vprašanj. Prisotne je nato pozdravil v imenu pokrajinske uprave odbornik inž. Sosič. Zbinden (Švica), bo morala do prihodnjega ponedeljka pregledati skoraj sto simfoničnih skladb. Na tem natečaju sodeluje tudi več tujcev, ki so poslali svoje kompozicije tajništvu natečaja, ki ga vodi Silvano Pesel. Razglasitev zmagovalcev in nagrajencev bo v ponedeljek, 16. septembra. VPISOVANJE GOJENCEV V ŠOLO GLASBENE MATICE Vpisovanje gojencev v glasbeno šolo v Trstu traja do 13. 9. 1974 od 10. do 12. ure v. pisarni Glasbene matice. Ul. Manna 29 — tel. 418-605. Vpisovanje gojencev v podružnico glasbene šole v Dolini bo 12. 9. 1974 od 18. do 20. ure. Vpisovanje gojencev v podružnico glasbene šole v Trebčah bo 13. 9. 1974, od 18. do 19. ure. Vpisovanje gojencev v podružnico glasbene šole na Proseku bo 10. 9. 1974 od 18. do 20. ure. Vpisovanje gojencev v podružnico glasbene šole v Nabrežini bo 11. 9. 1974 od 10. do 12. ure. Vpisovanje gojencev v podružnico glasbene šole v Devinu bo 9. 9. 1974 od 11. do 12. ure. Ravnateljstvo ZA «NAGRADO MESTA TRST» Jutri na «Tartiniju» ocenjevanje skladb Jutri se bo na konservatoriju «G. Tartini» v Ul. Ghega sestala komisija simfoničnega natečaja za «Nagrado mesta Trst». Komisija, ki ji 'predseduje ravnatelj tržaškega konservatorija Orazio Fiume, in ki jo sestavljajo mednarodni glasbeni strokovnjaki Dobravko Detoni (Jugoslavija), Xavier Montsalvatge (Španija), Manuel Rosenthal (Francija), Armando Renzi (Italija), Mario Zafred (Italija) in Julien - Francois Lidiji in Ediju Godniku se je rodila hčerka IVANA Prijatelji in znanci jima čestitajo, mali Ivani pa želijo obilo zdravja in sreče v življenju. ■ Illllll — Umetnostna galerija «Il Tribbio» otvarja umetnostno sezono 1974-75 z osebno razstavo madžarskega slikarja Arnolda Grossa. V Tržaški knjigami razstavlja do 30. septembra Marija Vidau. Na ogled so tržaške narodne noše in skice za gledališke kostume v raznih tehnikah. V prostorih Avtonomne letoviščar-ske in turistične ustanove devinsko -nabrežinske obale je skupinska slikarska razstava Silve Fonde, Elettre Metallinò in Fride de Reye. V občinski galeriji na Trgu Unità bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo del umetnika Domenica Pigna-torija. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TR3T - ULICA F. FILZI 1C - ZB! B1-AAB URADNI TEČAJ BANKOVCEV 6. septembra 1974 Ameriški dolar 662,25 Funt šterling 1531,— Švicarski frank 222,50 Francoski frank 136,75 Nemška marka 247,60 Avstrijski šiling 34,95 Dinar: debeli 39,50 drobni 39,50 MENJALNICA vseh tujih valut Miramarski park — Predstave «Luči in zvoki»: 20.30 «Der Kaiser-traum von Miramare» (v nemščini) Miramare» (v italijanščini). Jutri: ob 20.30 «Maximilian of Mexico an emperor s tragedy» (v angleščini) in ob 21.45 «Il sogno imperiale di Miramare» (v italijanščini. Avtobus iz Ul. Beccaria ob 19.30 in 20.45 iz miramarskega parka ob 21.45 in 23.00. Predstave do nedelje, 15. septembra. Ariston I.N.C. 16.00—22.00 «Il portiere di notte». Igrajo D. Bogarde, C. Rampling in F. Leroi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Nazionale 15.00 «Le avventure di A-lice nel paese delle meraviglie». Barvni film. Ivcelsior matineja: 10.00—11.30 «Pinocchio». Barvna risanka. Excelsior 15.00 «Professore venga accompagnato dai suoi genitori». Barvni film. A. Maccione, Jacques Dulfilho. Grattacielo 15.30 «Per amare Ofelia». Barvni film. Igrajo Francoise Fabian. Renato Puccelli, Giovanna Valli. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice matineja: 9 30—11.30 «Più forte ragazzi». Igrata T. Hill in B. Spencer. Fenice 15.00 «Uomini duri». Barvni film. Igrajo Lino Ventura. Issac Hayes. Fred Williamson. Eden 15.00 «Flavia la monaca musulmana» .Barvni film. Igra Flo-rinda Bolkan. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 15.00 «Dinamite Agguato pistola». Barvni film. Igrajo Jim Brown, Fred Williamson, Jim Kelly. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 15.30 «Un tipo che mi piace». Barvni film. Capito! 15.30 «Quattro marmittoni alle grandi manovre». Barvni zabavni film. Cristallo 16.00 «Butch Cassidy». Barvni film. Glavno vlogo igra Paul Newman. Impero 14.30 «Jesus Christ Superstar». Barvni film za vse. Filodrammatico 15.00 «Amore mio scaldami...». Barvni film. Igra Sandra Jullien. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno Zaprto zaradi popravil. Ideale 15.00 «Il richiamo delia foresta». Ban/ni film. Igra C. Hes-ton. Vittorio Veneto 15.15 «L’uomo che non seppe tacere». Barvna kriminalka. Volta - Milje 15.00 «1999 conquista della Terra». Barvni film. Igrajo: Rudi McDuwal, Don Muray, Riccardo Montalban. Astra 15.00 «Cinque matti allo Stadio». Barvni film. Igrajo I Char-lots. Abbazia 15.00 «H magnate». Barvni film- Igrata J^ndp Buzzanca in Rossana Schiamna OBIŠČITE NOVO TRGOVINO j*\vi.cci 1Sij’ 10 za t*s*;e dijake, ki ni-redno obiskovali šolskega pouka, s P® so osvajali predpisano šolsko krat S privataim študijem, največ-l ,. aanii in le v redkih primerih s sno inštruktorsko pomočjo. To-m ,ce. Je uspeh rednega dijaka na jp, uri Pomemben življenjski dogo-_ ' Prav zaradi gornjih razlo-v še toliko pomembnejši za privar t sai iahko v življenju pri-nstov skoraj vedno odkrivamo 7i„ilmiv°, največkrat dokaj trnovo Zlvljenjsko pot. tnlf^a ie t>ita — lahko rečemo — mJ ^ tatošnjega privatista na ijantetnih izpitih na slovenskem ZrtaJ-U V .fmtu — Pavla Ferluge. t,lrii mn i® že 38 let, a jih na ma-gov SP°*1 ni kazal, saj je bilo nje-0 obnašanje povsem podobno, ostaru Ce*° anako, obnašanju vseh „„ ’n maturantov. Spremljala sta v navdušenje in strah obenem, kot s» -e®a t8 ali 19-letnika. Popolnoma kot'16 vklju«l v šolsko vzdušje in (re, vsi ostali dijaki iskal prepo-na moralna podpore pri mnogo si '^t .sovrstnikih. Istočasno pa , je tudi sam prevzel vlogo tolažni-■t !n svetovalca. Komisija je bila pfdnn izredno zadovoljna, saj je ne ^2a široko obzorje zanimanja tpr,.za Predpisano šolsko snov, 2„tnVec tudi za splošno kulturo, vieni, te bila tudi njegova ocena doseže' 'cakr®no Privatisti le redko nip^ dnevi sem ga obiskal na stM£?vem domu v Briščikih. že v ih fi^nia' te objame prijaznost PavSk°t . ri ie jasno, za kaj se v najbolj zanima. Stene njego-nip^brajemna sobe krasijo slike — J gov izdelek. Knjižnica je dobro tiin?Zena s filozofskimi in znanstve-mu razpravami, kar samo potrjuje mpluV0 široko angažiranost. Po- PreS, Pa te’ da Ì£ te knji8e tudi študiral. V nasprotnem kotu je Podstcivku lep akvarij in pod Za -i clovveška lobanja. Zanimanje rp - riovaško paleontologijo je nam-aden njegovih glavnih hobijev. ži ac®la sva pogovor o njegovem hiat en^U nasPtob in nato prešla na tetnUr° ter na njegove pomaturi- ae namene. Ohi?-6'od .mladih |e(. sem bolehal na J C1b, je pripovedoval Pavle. Ko h,,,""i"lllIlllllll...............mn............Hlinili DRUŽBA naj pomaga ZAOSTALIM BRKINOM (Nadaljevanje s 1. strani) sem bil star 14 let, sem že bil v sanatoriju v Forliju, pozneje sem moral na zdravljenje v Fiero di Primiero. Bolezen me je mučila tja do 20. leta. Pozdravil sem se šele v Ljubljani in kasneje v Se Žani. Toda takrat že nisem več hodil v šolo. Življenje se je žal tako zasukalo, da sem se moral preživljati. Poiskati sem si moral službo. Potem sem se poročil in imel otroke. Za šolo ni bilo več časa. O-pravljal sem razna dela, največ v zavarovalnicah. Nekaj časa sem bil celo v pristanišču zaposlen na ladji Raffaello. To je bilo zame gotovo najtežje obdobje. K sreči sem kmalu dobil službo pri nekem lesnem podjetju, preden pa sem se zaposlil na občini, sem bil še pomožni de lavec pri nekem gradbenem pod jetju. Kot veš, sem sedaj poljski čuvaj na Opčinah.» Pogovor je nato stekel o teža vah, ki spremljajo povratek k študiju po daljšem presledku. «Pravzaprav se nisem popolnoma povrnil k učenju nasploh, ampak le h klasičnemu študiju. Ves čas so me namreč zanimale in me še zanimajo razne panoge znanosti. Najbolj me še vedno privlačujejo arheologija, paleontologija človeka ter razna filozofska vprašanja. Mnogo sem ves ta čas prebiral in si s tem nabiral miselno kondicijo. Vendar pa to ni bilo tako lahko, kot se ti mogoče zdi. Zlasti ne za znanstvene predmete, kot sta matematika in fizika.» «Zakaj pa si se potem odločil za maturo na liceju?» «Nujno potrebujem diplomo, ker ne nameravam ostati le poljski čuvaj, pač pa želim radikalno spremeniti svoje življenje. Mnogi so gledali skeptično na mojo odločitev, zlasti še ker so vedeli, da se nameravam po maturi vpisati na univerzo. In veš, kdaj je v meni dozorela ta odločitev? Ko sem hodil na tečaje o človeški paleontologiji na u-niverzo, sem spoznal ljudi, katerih večina je obiskovala medicinsko fakulteto. Mnogi od njih so začeli študirati, ko so bili celo 5 ali 6 let starejši od mene. Prav pri njih sem dobil prvo spodbudo, ko sem pomislil, da vendarle tudi zame še ni vse izgubljeno. Danes sem o tem bolj kot kdaj koli prepričan. Sicer pa je na mojo odločitev vplivalo še precej drugih dejavnikov.» «Toda zakaj si si za nadaljnji študij izbral ravno medicino, ko pa je med najtežjimi in tudi najdaljšimi?» «Povedal sem ti že, da sem bil bolan na pljučih. Bolezen sama me je nekako silila k temu, da sem se začel zanimati za fiziologijo človeka in za razne bolezni. Veliko sem bral o tem in ravno poglabljanje v snov me je privedlo do današnje odločitve. Zdravniški poklic je moj ideal in tudi življenjski cilj.» Povrnila sva se k maturi. Zanimalo me je, kako se je lahko nanjo pripravljal. «Težko. Sicer pa je najbrž vedno tako, ko se moraš učiti tudi tiste predmete, ki so ti odvratni. Na izpitu me ni nikoli zapustil občutek, da sem najstarejši. Morda so bili prav zato moji odgovori precej zmedeni, zlasti pri slovenščini in filozofiji, kjer bi lahko nedvomno pokazal veliko več. Razumel boš tu- vpIUd‘ v Pregarjah se je zbralo raj popoldne veliko bivših bor- , ' m aktivistov OF, ki so se l^j. z bratom in sestro Rudija p ani^a ' Brkinca, prebivalstvom e^rij in okoliških vasi, pred-litj^kov občinskih družbeno-po-JT j01*1 organizacij in častno četo udeležili slovesnosti ob od-\ aiu spomenika padlemu junaku. . Slavnostni govornik je bil dr. in6» Bebler - Primož, ki je v IMk-'. besedi orisal lik Rudija anniča - Brkinca, skromnega, a '° sposobnega aktivista in re-eiucionarja, ki je nadvse uspeš-a opravil nalogo organiziranja «Ipora v Brkinih. Brkinov — je poudaril Bebler ni bilo treba spodbujati k u-fOdh. treba je le bilo strniti po-i, e upornosti v mogočno reko, I haj odplavi okupatorja.» Ginjen ob spominu na dobrega n zvestega tovariša, ki je prera-ao Padel v boju proti nacistom fašistom, je Aleš Bebler le s jokavo obujal spomine nanj in na hkinsko prebivalstvo, ki je bilo boju proti okupatorju vzor vse-*gu slovenskemu narodu. «Prav aradi te zavednosti — je pouda- II govornik — in zaradi dejstva. da so bili Brkini blizu pomembnih prometnih žil, pa imate vi Brkinci tudi žalostno prvenstvo: največje število žrtev v osvobodilnem boju». Tri desetletja so minila od tistih težkih dni in Slovenija ter splošno Jugoslavija je naredila velike korake na poti modernizacije in gospodarskega razvoja, razvoj Brkinov pa ni šel v korak z napredkom države. Zaostali so zaradi subjektivnih in objektivnih razlogov, zato pa je še toliko bolj hvalevredna pobuda treh občin, da sestavijo posebni odbor za razvoj Brkinov. V tej zvezi je Aleš Bebler - Primož poudaril, da bi bilo za razvoj Brkinov pomembno, da se Brkinci konstituirajo v interesno skupnost in nastopajo sami kot «pravna oseba» pri sestavljanju načrtov za razvoj tega področja. Po odkritju spomenika in položitvi vencev so učitelji osnovne šole na Pregarjah seznanili vaščane s sklepom, da poimenujejo šolo po padlem junaku Rudiju Mahniču - Brkincu, predstavniki družbeno političnih organizacij pa —- sprejeli četo domače mladine teritorialno partizansko enoto, koncu slovesnosti je častna četa JLA izstrelila tri salve v počastitev padlega junaka. so v Ob VISOK JUBILEJ PROSESKE GODBE Sedemdeset let plodnega delovanja za dvig kulture in narodne zavesti Danes na Proseku slavnostni praznik ■ Prve vaje pri «Puntarju» leta 1904 di, da mi ni bilo prav lahko uskladiti z učenjem svoje delo in družinske probleme. K sreči me je pri tem vsaj nekoliko ščitil zakon za delavce — študente, ki daje tem pravico do prilagajanja delovnih ur študiju. Hvaležen sem občini, ki mi je šla precej na roko. Skratka sploh ni bilo lahko, toda znal sem biti dovolj odločen, da ne rečem trmast, ker sem verjel, da bom uspel.» «Kako pa kaj s tvojim hobijem — slikarstvom?» sem še naprej silil vanj. «Zadnje mesece sem slikarjenje skoraj popolnoma zanemaril. Toda ne nameravam ga opustiti, saj me priteguje že od mladih nog, največ po zaslugi takratnega mojega profesorja risanja akademskega slikarja Bogdana Groma. Sprva sem risal za lastno zabavo. Razstavljati pa sem začel šele po nagovarjanju prof. Ubalda Vrabca, na katerega me je vezala tudi ljubezen do zborovskega petja. Dosegel sem že tudi precej uspehov. Omenim naj ti samo srebrno kolajno iz Firenc, kjer sem sodeloval na državnem tekmovanju, katerega se je udeležilo nad 250 slikarjev. Kot lahko razbereš iz mojih slik, sledim nekako sim-boliritičnemu surrealizmu, rad pa i-mam tudi kraško motiviko.» Najin razgovor se je bližal koncu, toda Pavel je hotel, naj zapišem še tole. «Presrečen sem bil, ko so me mnogo mlajši dijaki sprejeli kot e-nega izmed njih. Hvaležen sem vsem, ki so mi kakorkoli materialno in moralno bili ob strani s posojanjem knjig, zapiskov in z nasveti. Tudi profesorjem sem hvaležen za razumevanje.» Ker poznamo Pavlov značaj, smo prepričani, da bo današnji poljski čuvaj uresničil svoje namene in da bomo tako dobili še enega vestnega zdravnika oplemenitenega še ptVnembnima kulturnima hobijema. kot sta slikarstvo in zborovsko petje. ll■llllllllllllllllllruHlllllllllllllllllllllllllllllllII1llllnllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll1lllllllllllllllllllllllllllllllll^lllllllllllllllu>•■■l•l■■HUIlllllllllllllllllllll Prosek praznuje danes visoki jubilej domačega godbenega društva: proseška godba slavi 70-letnico ustanovitve. V ta namen bo danes popoldne v vasi slavnostni praznik, na katerem bodo poleg jubilantov sodelovali še štiri godbe in trije pevski zbori. Godbeno društvo na Proseku je bilo ustanovljeno leta 1904. V nekaterih krajih so godbe delovale mnogo prej. V Mavhinjah (1879), Križu (1882), Skednju (1885), Nabrežini (1887). Pri ustanovitvi godbenega društva na Proseku je imel največ zaslug učitelj Drago Starc, ki je bil navdušen godbenik. Ugajale so mu godbe in zato se je večkrat pogovarjal s prijatelji, kako naj bi na Proseku ustanovili godbeno društvo. Obdobje je bilo kritično, denarja ni bilo od nikoder. Zato je zamisel, oziroma želja Starca naletela vedno na gluha ušesa. Nekega dne v mesecu maju se je Starc udeležil pogreba visokega avstrijskega častnika v Trstu. Na pogrebu je od glavne bolnišnice do Goldonijevega trga igrala vojaška godba 97. regimenta. Ob koncu je godba zaigrala nekaj koračnic, med temi tudi znano «Mladi vojaki». Ta skladba je tako ganila Starca, da si je zastavil cilj, da mora ustanoviti godbeno društvo na Proseku. Na svoj dom je 23. maja 1904 povabil približno 50 vaščanov, katerim je sporočil svojo željo. Vsi so zamisel sprejeli in, ne da bi zgubljali čas, so istega dne izvolili odbor. Tajne volitve so dale sledeči izid: Drago Starc predsednik, Alojz Šonc (učitelj) podpredsednik, Ivan Nabergoj (poštni uradnik) tajnik, Jakob Škabar (kamnosek) blagajnik, Janomir Bizjak, Štefan Cibic, Ivan Rebula in Friderik Guštin odborniki. V nadzornem odboru sta bila Josip Kapun in Anton Puntar. V društvo se je vpisalo 32 delujočih članov, ki so morah plačati 10 kron vpisnine in petdeset stotink na teden. Podporni člani, ki jih je bilo 24, pa so plačevali 10 kron vstopnice in dve kroni letno. Deset dni po ustanovnem občnem zboru so začeli z rednimi vajami pri «Puntarju». Starc je bil hkrati ustanovitelj, predsednik in prvi u-čitelj godbe. Godala ni še dobro poznal, saj se je zučil le nekaj klavirja. Zato je razumljivo, da je bil začetek težaven. Godbeniki niso imeli pojma o glasbi, odborniki so zbirali denar za instrumente, Starc pa je moral posredovati glasbeno znanje mladim godcem. Starc je bil res navdušen godbenik. V popoldanskih urah je zahajal v mesto in se učil glasbe, zvečer pa je pridobljeno znanje posredoval ostalim. To je trajalo do leta 1905, ko je vodstvo godbe prevzel učitelj Ferdo Majcen. S tem je godba vidno napredovala in imela krstni nastop 1. maja 1905, nekaj mesecev pozneje pa je nastopila že v novih krojih. Temu je sledila še cela vrsta nastopov po raznih krajih in vaseh, kot tudi v domači vasi. Ob 25-let-nici domačega pevskega zbora Haj-drih 25. avgusta 1912 je godba zjutraj spremljala pevske zbore z železniške postaje na Proseku v vas. Popoldne pa je na čelu sprevoda igrala vesele koračnice do «Golega vrha», kjer je bila slovesnost, na kateri je sodelovalo nad 1000 pevcev. Tudi občinstva je bilo mnogo (3000). kar je za tiste čase predstavljalo res presenečenje. Leta 1914 se je godba pripravljala na proslavo 10-letnice delovanja. Določen je bil že datum. Toda izbruhnila je prva svetovna vojna in člani godbe so morali obleči vojaške suknje. Delovanje je utihnilo za dobrih 51 mesecev. Po končani vojni so se člani godbe takoj zbrali in 8. novembra imeli prvi sestanek v prostorih Gospodarskega društva na Proseku. Dva dni pozneje, in sicer za sv. Martina (proseškega patrona) so se godci zbrah ob 14. uri TE DNI NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH JESENSKI POPRAVNI IZPITI ZA 130 SLOVENSKIH DIJAKOV Največ kandidatov na trgovski akademiji Di Natale omenil, da je bilo v Furlaniji - Julijski krajini konec lanskega leta 29.218 obrtniških podjetij, pri katerih je bilo zaposlenih 73.045 delovnih moči. Od ustanovitve januarja leta 1966 do danes je ESA naložila 6 milijard 850 milijonov lir. _ • Jutri, 9. septembra, ob 18. uri bodo v občinski galeriji na Trgu Unità odprli razstavo slikarke Editze Loke, ki bo odprta občinstvu do 17. septembra z naslednjim umikom: ob delavnikih od 10. do 13. ure ter od 17. do 20. ure, ob praznikih pa smo od 10. do 13. ure. Med pismeno izkušnjo na znanstvenem liceju Nad 130 dijakov slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta opravlja te dni jesenske popravne izpite. Nedvomno ni to lahka stvar, posebno za tiste ne, ki bodo morali odgovarjati na več predmetnih izpitih. Največ dijakov z izpiti (66) je na trgovski akademiji. V četrtek 5. septembra se je pričelo s pimeni-ma nalogama iz slovenščine in italijanščine, v petek sta bili na vrsti nemščina in trgovsko računstvo, v soboto pa angleška naloga. Jutri bo na sporedu matematika, medtem ko bodo naslednji dan izpiti kar iz treh predmetov: knjigovodstva, trgovinstva in stenografije Od srede do vključno četrtka, 13. septembra pa bo ustno izpraševanje. Na znanstvenem liceju, kjer o-pravlja izpite 36 dijakov, so najprej pisali nalogo iz slovenščine. V petek je bila vrsta na italijanščini, v soboto pa je na programu latinščina. Prihodnji teden bo najprej pismena naloga iz matematike, nato bo na vrsti tuj jezik. V torek bo popravni izpit iz risanja (en sam kandidat), obenem pa bodo ustno izpraševali dijake iz prvih razredov. Naslednji dan bodo ustni izpiti za druge in tretje razrede, zadnji dan, 13. septembra. pa bodo odgovarjali še dijaki iz četrtega razreda. Na učiteljišču dela popravne izpite 27 dijakov. Program je zelo podoben sporedu na znanstvenem liceju, edina razlika je ta, da bodo prej pisah nalogo iz tujega jezika kot pa iz matematike. Ustni izpiti za vse razrede pa bodo prihodnji četrtek in petek. Na klasičnem liceju so vse zaključili že včeraj. V četrtek so pisali grščino (trije dijaki), včeraj pa je bilo na sporedu ustno izpraševanje vseh 5 dijakov. Ob koncu bi še zaželeli vsem dijakom, ki imajo iz kateregakoli razloga popravne izpite, da bi se čimbolje odrezali ter se nato odpočili za novo šolsko leto. Delo deželnih organov Predsednik deželnega odbora Co-melli je včeraj slovesno odprl 21. razstavo gospodinjske in stanovanj ske opreme v Vidmu. Odbornik za obrtništvo Mauro je včeraj, prav tako v Vidmu, umestil nov upravni svet Deželne ustanove za razvoj obrtništva ESA. Ob tej priliki je predsednik ustanove •‘»IIIII................................................................................................................lil,..,,.,,,,.....«m.......................m........m.»............................n,............................................................. in začeli igrati po vasi vesele koračnice. Vsi vaščani so navdušeno pozdravljali godbenike, katerim niti vojna ni strla ljubezni do godbe. Kmalu nato je pristopilo nekaj mladih članov. Odbor je takoj poskrbel za novega dirigenta in sicer je bil to Ivan Lavrenčič. Pod njegovim vodstvom je imela godba skoraj vsako nedeljo koncerte v raznih krajih. Lavrenčič pa je 5. januarja 1922 umrl in s tem je godba dobila hud udarec, saj je bil pokojni priljubljen in sposoben učitelj. Vodstvo godbe je bilo nato poverjeno domačinu Ivanu Rebuli, ki je bil zelo natančen in strog dirigent. Pod njegovim vodstvom so godbeniki s Proseka doživeli 24. avgusta 1924 v Sežani fižični napad fašistične drhali. Godba je igrala koračnico «Slovenec in Hrvat», ko so pridrveli fašisti in jim razmetali vse note in ranili tudi tri godbenike, enega pa so priprli. Dne 7. septembra so godbeniki slavili 20-letnico delovanja. Proslave so se udeležile godbe iz Nabrežine, Barkovelj, Velikega Repna in Vrhovelj, pevski zbori «Haj-drih», «Danica» in zbor iz Barkovelj. Proslava je imela velik uspeh in pomen, kajti kljub fašističnemu terorju je znova zadonela slovenska pesem. Med vso dobo fašističnega režima, kljub temu da so morali mnogo pretrpeti, so godbeniki vzdržali kljubovali fašizmu in s tem budili narodno zavest. Igrali so doma in po Krasu. Ko obujajo spomine se starejši čudijo, kako so mogli zdržati. Večkrat so igrali po 10 ur zaporedoma, mnogokrat pa od večera do jutra. Izbruhnila je druga svetovna vojna in delovanje proseške godbe je spet utihnilo do maja 1945. Takrat so se spet zbrali in sodelovali po raznih proslavah in sprevodih. Med-ter, se je Ivan Rebula preselil v Jugoslavijo in zapustil godbo. Njegovo mesto je prevzel domačin Zdravko Kante, znani harmonikar igralske skupine IX. korpusa. Pod vodstvom mladega dirigenta je godba nadaljevala bogato godbeno tradicijo doma in v sosednih krajih od Trsta do Postojne. To je privabilo mlajšo generacijo, da je zamenjala starejše člane, ki so postopoma zapuščali godbo. V tem obdobju je godba slavila še dva pomembna jubileja, in sicer 50-letnico- 1. avgusta 1954 ter 60-letmco 2. avgusta 1964. Na proslavi leta 1954 so sodelovale gòdbé iz Križa, Nabrežine, Trebč, Ricmanj, Boršta in Barkovelj ter pevski zbori s Proseka - Kontovela iz Križa. Barkovelj in oktet s Proseka. Proslavo so zaključili s skupnim nastopom vseh godb in pevskih zborov s skladbo «Hej Slovani». Na proslavi 60-letnice pa je sodelovalo pet godb in dva pevska zbora. V nedeljo bo v zgodovino godbe napisan še en jubilej. Nič koliko težkoč, grenkih trenutkov in veselih dni je preživela godba v tem obdobju. Ni se vdala fašističnemu režimu in prebrodila dve svetovni vojni. Zato je razumljivo, da poleg godbenikov so vsi vaščani po nosni na ta visoki jubilej proseške godbe, ki danes kot pred 70 leti krepi in bogati našo kulturo in narodno zavest. B. R. unii tiitiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiMiHiiimiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiminimMiiiiiiiiiimiiiimiiimiiiiiii NABREŽINA Rozalija Colja 90-letnica ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU ki,Van Tretjak 5.000 lir, Dominik Sedmak (Trst) 2.000 lir, Emil Ko-aa (št. 211) 2.000 lir. . v spomin ob drugi obletnici po-ojnega moža Josipa daruje Ana rlančič 10 0(X) lir' «rib io. obletnici pokojne matere fprije Košute darujejo hčere in •nova Marija, Gizela, Petrina, Nine Viktor 25-000 Ur. 70b 2. obletnici pokojnega brata osipa daruje sestra Justina z mo-ern Ivanom 5.000 lir. ,48 sklad Primorskega dnevnika JJaruje dr. Emilio Lenchi iz Vigeva-ha 10.500 lir. Namesto cvetja na grob Rudolfa Darovi in prispevki Parovela darujeta Anton in Zmaga Petaros 5.000 lir za PD Slovenec. Namesto cvetja na grob Marije Glavina daruje teta Justina Sedmak (Boršt 23) 10.000 lir za PD Slovenec. Namesto udeležbe pri delu balinarskega igrišča daruje M. D. 20.000 lir za ŠD Polet. Za tržaško folklorno skupino da ruje Cvetka - Fiorella Hrovatin 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Rudolfa Parovela darujeta Vlasta in Žarko Družina 5-000 lir za PD Slovenec iz Boršta in 5.000 lir za ŠD Breg. Ob 5. obletnici smrti drage in nepozabne mame Ivane Žagar se jo spominja hči Štefanija z družino in daruje 5.000 lir za ŠD Zarja iz Bazovice. Na učiteljski konferenci osnovne šole pri Sv. Jakobu so učitelji zbrali 20.000 lir. ki jih darujejo za sklad «Andrej Budal». Za Tržaški partizanski pevski zbor daruje podporni član dr. Karel šiškovič 10.000 lir. Namesto cvetja na grobova Rudolfa Parovela in Marije Glavina daruje Olga Pečenik iz Boršta 4.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor. V počastitev spomina pok. Rudolfa Parovela daruje družina Žerjal (Boršt št. 74) 3.000 lir za PD Slovenec. Namesto cvetja na grob Josipine Žagar (šubrove) darujeta Matilda in Andrej Križmančič 4.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor. V počastitev spomina pok. Josi-pine Žagar daruje Zora čač z družino 2.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor. V počastitev spomina pok. Rudolfa Parovela in Mariie Glavina daruje družina Hrvatič (Boršt št. 27) 2.500 lir za PD Stovenec iz Boršta in 2.500 lir za tržaško folklorno skupino. Če bi tujec sodil po hitri hoji, migajočem jezičku in neusahljivem spominu, bi ji ne prisodil te visoke starosti. Jubilantka Rozalija, suhljata ženica, prav gotovo nima videza 90-letnice, saj je še urna kot srna. Tudi po trikrat dnevno jo primaha iz svojega stanovanja v še precej oddaljeni center vasi. Domačini ji prerokujejo, da bo še smrt prehitela in res, Rozalija ni do današnjih dni potrebovala ne zdravniških receptov, niti lekarniških «medežij» ter ji je tuje vsako poležavanje. Doma vse sama opravi: tudi pri kuhi, pranju in ostalih hišnih opravilih je nadvse ekspedi-tivna. Jubilantka Rozalija Colja roj. Žerjal je zagledala luč kraškega sveta 5. 9. 1884 v Gabrovici pri Komnu. zibelka ji je stekla v revni kmečki hiši, kjer je bilo veliko ust. katerim je bil kruh nevsakdanja slaščica. Že kot nHoras j dekle je morala iti s trebuhom za kruhom ter si ko dninarka po bližnjih in oddaljenih kraških vaseh služila najpotrebnejše za preživljanje sebe in domai 'i. katerim je pomagala, da so imeli v «joti» kak krompir več. Pri «imovitejših» družinah, kjer je kraljevalo tudi kakšno «pra-se». katerega je mesarjev nož kmalu rešil stradanja, je bila vedno dobrodošla delavka. Ko se je, oprtana z raznimi kmečkimi dobrotami, vračala v Gabrovico, je rada prisedla na kak «škalir», ki je kolovratil po tedanjih luknjastih cestah v njeno smer. V takem delovnem elanu se je Rozalija spoznala s pok. možem Lojzetom, ki je tedaj že klesal kamenje po nabrežinskih «javah». Konč-noveljaven «ja», ki je naši jubi-lantki odprl novo stran proletarskega življenja, sta si izrekla leta 1906, ko je po naših kamnolomih začela doba delavske zavesti. Pok. Lojze je še pred novo svetovno vojno postal vnet aktivist tedanje socialdemokratske stranke, kar je kmalu pritegnilo tudi Rozalijo. Leta 1918 sta se preselila v Nabrežino, kjer je mož nadaljeval s svojo vnemo v progresivnih vrstah delavstva. Bil je na indeksu črnih mogotcev, ki so ga zapirali in preganjali, a ga niso odvrnili od njegove začrtane poti. Žal ni dočakal svobode; že proti koncu vojne je bil zaprt v Coro-neu, ter je zaključil svojo muče-niško pot v Rižarni. Smrt dragega moža ni strla slavljenke, ki je s pogumom, ki ga premore marsikatera kraška žena, sprejela družinsko breme na svoje rame. Sin Srečko je še pred vojno stopil na pot pokojnega očeta in postal znan aktivist, zapiran in kon-finiran ter je sedaj upoštevan predstavnik PSI v obč. odboru. Naj bo dovoij te Kronike ter poglejmo v bodočnost, v kateri naj bi jubilantka še mnogo let cepetala v sedanji hoji, glede zdravja pa ji svetujejo občani, naj se drži starih receptov: mnogo gibanja a lekarna kraške narave naj ji nudi vsa zelišča za razne čaje, ki naj ji pomagajo doživeti še stoto leto! Tem željam se pridružuje tudi uredništvo našega dnevnika! Vaščan L0NJER ANA GRGIČ VD. GLAVINA SLAVI DANES 90 LET Med novicami, dogodki in vestmi, nam je vedno najbolj prijetno, ko beležimo visoko obletnico kakega znanca, kajti redki so tisti možje in žene, ki prekoračijo devet ali več križev, čeprav se je življenjska doba v zadnjih desetih letih krepko podaljšala in starih očancev in starih žena je nekoliko več kot jih je bilo nekoč. V zadnjih časih smo tudi v našem dnevniku imeli več takih primerov. Danes je na vrsti Ana Grgič vdova Glavina, ki se je rodila prav na današnji dan pred devetdesetimi leti in sicer 8. septembra 1884, in sicer v Padričah v kmečko - delavski družini, kot tretja hčerka med šestimi otroki. Najstarejša hči je Marija, ki je stara 94 let in še živi na Kolonkovcu. Druga hčerka oziroma sestra je bila Karla, ki je u-mrla pred leti tudi v lepi starosti 87 let. Kakor vidimo, izvira naša slavljenka iz prave in trde kraške korenine. Vrnimo se k današnji slavljenki. Mnogo bi lahko zapisali o tej zvesti kraški korenini. Njeno življenje je bilo, lahko bi rekli, nepretrgan delovni dan ter je potekalo v velikih skrbeh za družino. Najprej za družino, kjer se je rodila, po poroki pa za svojo družino. Še kot otrok je morala vsak dan pešačiti iz Padrič v šolo v Bazovico. Ko je Ana dokončala šolo, se je morala takoj vpreči v pravo vsakdanje delo, da pomaga številni družini. Dolga leta je vsako jutro na vse zgodaj iz Padrič preko Drašce pešačila v mesto, kamor je nosila mleko. V hudi zimi, ko je bila steza na Drašci poledenela, so Ana in druge njene sovaščanke, sedle na kos pločevine in se drčale navzdol po ledu in snegu do Svetega Ivana. Seveda v tej akrobatski in dokaj nevarni poziciji je morala paziti tudi na vrče mleka. Leta 1907 se je Ana omožila z Josipom Glavino iz Lonjerja, po domače od «Johanevih», ter se preselila s Krasa v to vas. V zakonu je Ana povila devet otrok, od katerih je še šest živih. Skupno z možem je vzgojila svoje otroke v zavedne Slovence, delovne ljudi in v ljubezni do materinega jezika. Tudi po poroki je Ana vedno delala. Dolgo let je kot skrbna mati, prala perilo za tržaško gospodo, da pomaga družini. Posebno pa od leta 1930, ko je zgubila moža, je morala skrbeti za sedem takrat živečih otrok, od katerih je bilo nekaj mladoletnikov, saj je najmlajša hči bila stara komaj dve leti. Mater Ano so fašisti za nekaj dni odpeljali v zapor, ker sin kot zaveden in napreden Slovenec ni hotel obleči fašistične uniforme. Za časa narodnoosvobodilne vojne je tudi današnja slavljenka in vsa njena družina bila v vrstah OF in pomagala in delala po svojih močeh v borbi za naše pravice. Dva sinova, Dušan in Pepi, sta se borila kot partizana ter se ob koncu vojne srečno vrnila domov. Medtem ko Pepi živi v Trstu, živi Dušan z družino v Piranu. Čeprav je današnja slavljenka nekaj časa v svetoivanski bolnišnici, se počuti kar dobro, se spominja vseh in se zanima za vse, kar se dogaja ne samo v Padričah ali v Lonjerju temveč tudi po svetu. Kot v mladih letih je naša slavljenka, kljub visoki in častitljivi starosti, še vedno veselega značaja. Čestitkam otrok, vnukov in vseh sorodnikov se pridružujemo tudi mi in ji želimo še mnogo zdravih in srečnih let. M. M. OBVESTILO Tržaško podjetje ACEGAT razpisuje javno izbiro za sprejem v službo 20 LINIJSKIH ŠOFERJEV ki morajo, poleg drugih, imeti naslednje pogoje: Starost: na dan tega razpisa morajo biti stari najmanj 21 let, na dan sprejema v službo pa ne smejo prekoračiti 35. leta starosti. Vozniško dovoljenje: kategorija «D» ali kategorija «D-E» za vožnjo javnih sredstev, če je bilo pridobljeno pred 21.3.1974, ali pa vozniško dovoljenje kategorije « D » ali kategorije « D - E » z vključ-nim spričevalom za poklicno usposobljenost IV. vrste, kot zahtevajo veljavni predpisi, če je bilo pridobljeno po 21.3.1974. Dovoljenji mora kandidat imeti v trenutku, ko predloži prošnjo. Zainteresirane osebe morejo dobiti ustrezen razpis — kjer so razvidni med drugim tudi drugi ustrezni zahtevani rekviziti — sleherni delovni dan od 9. do 30. septembra v času od 7.30 do 13.30 na personalnem oddelku podjetja v Ulici Bellini l/d II. nadstropje soba štev. 48, kjer bodo zainteresirane osebe dobile tudi sleherno morebitno informacijo. Rok za predložitev prošenj, zapade nepreklicno na dan 30. septembra. Plača, ki jo bodo dobili tisti, ki bodo sprejeti v službo — na temelju državne pogodbe ter pogodbe podjetja za osebje, zaposleno v avtomobilskem, železniškem in tramvajskem prevozu — predvideva: — mesečno plačo, vštevši doklade in premije itd. v skupnem kosmatem znesku 230.120 lir, poleg morebitnih družinskih doklad v smislu veljavnih zakonov; — eno trinajsto mesečno plačo na leto; — eno štirinajsto mesečno plačo na leto; — dveletni 5-odstotni periodični povišek minimalne konglobirane plače do najvišje mere 40 odst. GENERALNI RAVNATELJ Trst, 8. septembra 1974. SREDIŠČE ZA POKLICNO USPOSABLJANJE E. N. A. I. P. TRST ■ ISTRSKA VIKA 57 ■ TU. 79(134 BREZPLAČNI DNEVNI TEČAJI ZA POKLICNO KVALIFIKACIJO Šolsko leto 1974-75 Začelo se je vpisovanje za naslednje stroke: RADIOTEHNIKI — TV TEHNIKI ELEKTROAVTO - ELEKTRIKARJI AVTOMEHANIKI — ELEKTRONIKI Učbeniki, orodje ter učni material brezplačen — Menza za gojence — Gojencem, ki stanujejo izven mesta, se vrnejo potni stroški. Vpisovanje v tajništvu od 9. do 12. ter od 15. do 17. ure. 4 GORIŠKI DNEVNIK KAKO UTRIPA ŠTANDREŽ OB NASTANKU VELIKEGA GRADBIŠČA Urejanje sedeža za narodne potrebe na Pilošču navdaja z zadovoljstvom razgibano vaško skupnost Ob sodelovanju vseh zainteresiranih živih si! je nosilec akcije za izgradnjo objekta prosvetno društvo «Oton Zupančič» ■ Priprave na ustanovitev rajonskega sveta, ki se bo moral soočati s številnimi družbenimi vprašanji Na Pilošču, kjer bodo imeli štan-drešči novi sedež za svoje kulturno-prosvetne, športne in rekreacijske potrebe, stoji visok žerjav, ki s trga moli svojo gred globoko na dvorišče: žnak, da gre tokrat zares. Staro poslopje, ki ima za seboj zanimivo preteklost, se spreminja: leseni trami so prepustili mesto montažnim podom in tudi ostrešje, veliko delo pokojnih tesarskih mojstrov, polagoma izginja, da bi imela zgradba solidno streho. Znaki velikega gradbišča so vidni tudi na dvorišču. Razumljivo je torej, da so se vaščani vsedli za mizo in se pogovorili, kako naj poteka gradnja, kako bodo uporabili prostore, ko bo gradnja končana, kako doseči v vasi čim večjo vsestransko podporo za uspešno izpeljavo te pobude, ki bo — to velja podčrtati — vasi dala prvi objekt, ki bo resnično služil njenim skupnim potrebam, kar se ni dogajalo niti v času samostojne štan-dreške občine in niti kdaj pozneje. Spričo tako pomembne odločitve je predsednik prosvetnega društva «Oton Župančič», Stano Pavlin, sklical na sedežu društva, kjer so razobesili načrte, sestanek odbora prosvetnega društva, ki je nosilec akcije za izgradnjo sedeža, ter predstavnike ostalih društev in dejavnosti v vasi kot so borčevska organizacija, kmečko društvo, športno društvo Juventina, da bi uskladili svoje potrebe. Nastal je vaški odbor, ki se je doslej dvakrat sestal (na sejah je sodeloval tudi avtor načrta arh. Cej) ter izbral iz svoje srede ožji operativni odbor. Predsednik prosvetnega društva Stano Pavlin nas je seznanil z doslej opravljenim delom na dveh širših sestankih, kjer so z vseh strani osvetlili pomembno akcijo, ki se začenja z urejanjem prostorov, ter pri tem ugotovili, da bo pomenil novi sedež mejnik v delovanju PD «Oton Župančič» in prelomnica za ostala društva, tako da bo narodno življenje v vasi boljše zaživelo. Nastal bo pomemben pripomoček za ohranjanje naše skupnosti prav v tem delu periferije, ki se vedno hitreje spaja z mestom ter zato občuti vse večji raznarodovalni pritisk. Govoreč o mladini je predsednik Pavlin izrazil željo, da bi novi sedež postal privlačen tudi zanjo in da bi v njem našla priložnost za zadovoljevanje svojih potreb. Danilo Nanut, načelnik ožjega odbora za gradnjo «Doma Andreja Budala» (za to ime so se v društvu dogovorili že pred časom) vidi v novem objektu pomembno pridobitev za vse zamejske Slovence, ker se gradi na zelo izpostavljenem kraju. «Ne pozabljajmo, da so v Standrežu v teku razlastitve zemlje in da se nam zemlja odtujuje zaradi gradnje avtocestnih priključkov, industrijske cone, av-toporta, mejnega prehoda, kar bo našo vas v kratkem času obkolilo in sila spremenilo,» ugotavlja Danilo Nanut ter takole nadaljuje: «Dela na Pilošču so sedaj stekla, kar nas navdaja z zadoščenjem in nas hkrati obvezuje, da združimo sile in sredstva, da bi jih čimprej dokončali.» Potem ko je govoril o funkcionalnosti zgradbe, je dejal, da bodo prostor na Pilošču dodo- » • i 'zo Irlnn- sko delovanje, pevske vaje. delovanje ostalih društev in organizacij v vasi, najpomembnejši pa je prostor na dvorišču, kjer bo mogoče prirejati poletne prireditve in razvijati športno dejavnost. «Starejši so imeli pripon.be, ker ne bomo imeli velike dvorane, toda dvoranica, ki je na dvorišču, bo docela ustrezala našim potrebam, za večje prireditve pa bomo itak imeli goriški Slovenci Kulturni dom v Gorici,» je še povedal. «Če bo delo hitro steklo, kot nam zagotavlja podjetje Sgubin, potem bomo spomladanski praznik, ki smo ga letos priredil prvič, imeli že v novem sedežu — se je v pogovor vključil gospodar Klavdij Ožbot. Upamo, da bo naš sedež služil širšim namenom in nam omogočal povezovanje z rojaki z Goriškega, Tržaškega, iz Benečije in iz domovine. Z nekaterimi dejavnostmi kot je na primer šah, ki ga uspešno gojimo, pa se bomo lahko srečavali tudi s pripadniki večinskega naroda. «Slišali smo, da bi si mladi na podstrešju radi uredili prostore za svoje delovanje, kako ste se o tem zmenili?» smo vprašali predstavnika mladih, univerzitetnega študenta Diega Mar vina. «O tem smo se pogovarjali in mislim, da je dogovorjeno, da moramo mladim omogočiti razvijanje njihove dejavnosti. dino ni vabljivo tradicionalno pro- štva Oton Župančič ter se pogo-svetno delovanje, zanima jo šport, varjamo tudi o zadevah, ki jih živ-zabava. Razmisliti bomo morali, ka- j Ijenje vsak dan potiska v ospred-ko doseči njeno sodelovanje. Že je. Danilo Nanut je navedel grad- sedaj spoznavamo, da obstajajo različne možnosti. V vasi imamo dosti mladine, ki bi se rada glasbeno vzgajala in bomo morali odpreti podružnico glasbene šole,» je rekel Marvin. Nadzornik Franc Lupin pričakuje, da bodo tudi starejši vaščani dobili svoj kotiček v novem domu. «Dolgo smo pričakovali novi sedež, saj smo bili vedno pod tujo streho. Kar se jaz spominjam, smo se vsaj 20-krat selili. Stiskali smo se v tesnih sobicah, včasih pa še tega nismo imeli in smo se vadili kar v zasebnih stanovanjih. Niti takrat, ko smo imeli svojo občino, ni bilo nič boljše, ker je občina skrbela za druge potrebe.» Lupin in Danilo Nanut sta nam povedala zgodovino zgradbe na Pilošču, ki je bila nekoč last Terezije in Jožeta Lutmana. Pred prvo vojno je bil v njej «mlin na bencin in trgovina jestvin.» Po vojni, med katero je bila cerkev delno porušena, so bila v njej cerkvena opravila. V pogovor se je vklju- njo otroškega vrtca, telovadnice odprtje poštnega urada, postavitev partizanskega spomenika ter nagrobnika pisatelju Andreju Budalu na vaškem pokopališču. Ubadajo pa se tudi z gospodarskimi vprašanji, ki našo skupnost postavljajo pred vsakodnevne preizkušnje. Kako njim streči, če hočemo vaško jedro ohraniti takšno kot je in ga razširiti? Vtem ko smo se na sedežu prosvetnega društva pogovarjali o enem sklopu vprašanj, si ogledovali načrte ter z zanimanjem brali grafikon, ki ponazarja udeležbo pevcev na vajah in njihova gostovanja, so se v spodnjih prostorih, v gostilni srečali predstavniki druž-beno-političnih sil. Občinska svetovalka Vilma Brajnik, Karlič Nanut, Aleš Hoban in drugi z njimi so razpravljali o sestavi rajonskega sveta, ki naj se sooča z vprašanji nadaljnjega razvoja te skupnosti. Vas je torej ustvarjalno prisotna pri iskanju odgovorov na vprašanja, ki jih rojeva naš vsakdan. čil tudi drugi gospodar v ožjem od- j Vaščani polagajo dosti upov v učin-boru Alojz Paškulin: «Spominjam \ kovitost rajonskega sveta. V tej se, da je bil med obema vojnama | sredini bo potrebno poiskati nači-v zgradbi italijanski otroški vrtec, i ne, kako naj to predmestje, sloven- potem pa dveletna nadaljevalna Morda še najbolj važno pa je, ka- j šola, ki sem jo obiskoval.» ko jih pritegniti. Za današnjo mia I Sedimo okoli mize na sedežu dru- ska vas, dobi priznanje za huda bremena, ki jih prenaša za razvoj celotne mestne skupnosti. Praznovanje v Novi Gorici Danes se bodo v Novi Gorici začele proslave tridesete obletnice u-stanovitve pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje in Trst. Na današnjem slovesnem zborovanju v Solkanu bo spregovoril nekdanji podpredsednik narodnoosvobodilnega odbora Branko Babič. Za prihodnji teden pa so najavljene številne druge svečanosti in proslave. Osrednja proslava pa bo prihodnjo nedeljo v Novi Gorici, kjer bodo v središču mesta odkrili spomenik predsedniku NOO in pisatelju Francetu Bevku. Kip je delo solkanskega rojaka Borisa Kalina. Spregovoril bo Bevkov prijatelj in sodelavec dr. Joža Vilfan. Istega dne se bodo proslave nadaljevale v Anhovem, kjer bo predsednik centralnega komiteja ZKS France Popit izročil prometu nov most čez Sočo. V Kanalu pa bodo odkrili spomenik 41 padlim vaščanom v NOB. Spregovoril bo sekretar republiške konference Milan Kučan. Proslave bodo v raznih krajih novogoriške občine do konca septembra. MEDNARODNA FOLKLORNA REVIJA Danes ob 16. uri v Gorici pestra parada narodnih noš Sledilo bo nagrajevanje folklornih skupin, ki so nastopile v petek in soboto Zvečer ob 21. uri zaključni nastop zmagovalcev iz posameznih skupin V petek dopoldne se je v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu zaključil 3. mednarodni kongres o folklori, ki je obravnaval temo: «Vloga natečajev pri ohranitvi ljudskih izročil», ki je prišel do zanimivih zaključkov. Istega dne zvečer ob 21. uri pa se je začela v kotalkarski dvorani v dolini Korna 5. mednarodna folklorna revija, na katero se je priglasilo kar 20 folklornih skupin iz Italije, Slovenije, češkoslovaške, Madžarske, Avstrije, Nemčije in Fran-cije. V petek zvečer je bil predviden nastop osmih skupin, pa se je njih število skrčilo na pet, ker zaradi tehničnih ovir niso prišle skupina «Zalaszentgroti» iz Madžarske, ki bi morala nastopiti s stilistično folkloro. ter skupini iz Oristana in Ta-gliacozza v Italiji. To je povedal tudi napovedovalec Valter Birsa. Številno zbrano občinstvo in folklorne skupine je pozdravil goriški župan Pasquale De Simone, ki je želel dobrodošlico domačim in tujim skupinam in obilo uspeha pri tekmova-nju. ,, . Med številnim občinstvom, ki je napolnilo dvorano, so bili med pred bra izkoristili ter bo služil za klub- ....................................... v OKVIRU «GORIŠKEGA SEPTEMBRA» Priprave na shod o petju in zborovsko tekmovanje Na shodu bodo sodelovali strokovnjaki iz 13 držav - V razsodišču za pevsko tekmovanje bo tudi Peter Lipar iz Kranja Živimo v mesecu, ki je nasičen s prireditvami. Pravkar se izteka folklorna manifestacija, prva pomembna nik za vzgojo in kulturne dejavnosti Bernardo Dal Mas. Izvršnemu odboru predseduje deželni odbornik Cocianni. Shodu o zborovskem petju bo pred- prireditev v okviru «Goriškega ^ VltoLevi, glasbeni tembra«, pa smo že pred novo shodom o pomenu zborovskega petja in pred pevskim tekmovajem «Seghiz-zi». Po dosedanjih podatkih se bo trinajst držav udeležilo shoda o zborovskem petju. Predstavniki ministrstev, glasbeni ustvarjalci in kritiki se bodo shajali v sobanah palače Attems na Karnu in primerjali svoje poglede na zborovsko petje, pomemben evropski pojav, ki nas povezuje • preteklostjo ter je vtisnilo viden pečat našemu vsakdanu. Lansko srečanje je bilo posvečeno odnosom med zborovskim petjem in mladino, tokratno pa tehniki in didaktiki madrigala v 16. stoletju. Osnovno izhodišče letošnjega razpravljanja temelji na prepričanju, da se preteklost neločljivo zrašča s sedanjo-st jo. Vodstvo zborovske manifestacije so zaupali odboru, v katerem so vidni predstavniki javnega življema iz Gorice ter mu predseduje deželni odbor- ŠD «Juventina» iz Štandreža vabi vse člane na XXI. OBČNI ZBOR ki bo v četrtek. 12. t.m„ ob 20.30 na sedežu društva. Odbor kritik in skladatelj Kar zadeva pevsko tekmovanje naj omenimo, da bo letos predsedovala razsodišču (po smrti mojstra Lipizer-ja) Cecilia Seghizzi, sestavljali pa ga bodo še Vito Levi iz Trsta. Piero Pezzè iz Vidma, Giacomo Bellucci iz Rima, Peter Upar iz Kranja, Miroslav Kosler iz Prage, Semouil Vi-das iz Sofije, Robert Pepert iz Nemčije in Tibor Szabo iz Budimpešte. Manifestaciji bosta trajali od 17. do 19. septembra. «Sopfemhrski praznik» 14. in 15. septembra v Doberdobu Katoliško društvo «Hrast» iz Do berdoba priredi prihodnji teden že drugo letošnje praznovanje na odprtem. Kot za velikonočni ponedeljek bo tudi tokrat prireditev na dvorišču župnijskega oratorija in bo v soboto, 14. in v nedeljo, 15. septembra. Naslov prireditve je «Sep tembrski praznik», program pa vsebuje nekaj zanimivih kulturnih in športnih točk. V soboto zvečer bo običajno tek movanje v briškoli in izločilni del turnirja v odbojki. Za nedeljo popoldne pa je najavljen finale v od bojki. koncert, znanega ansambla «Ottavia Brajka» iz Izole ter tekmovanje v vlečenju vrvi. Oba večera bo ples z narodnozabavnim ansamblom «Igo Radovič» iz Nabrežine. stavniki krajevnih oblasti goriški nadškof Cocolin, predstavniki prefekture, občinske in pokrajinske u-prave ter predstavniki raznih kulturnih ustanov. Kot prva je nastopila folklorna skupina «Pretoka» iz Preloke v Beli krajini. Iz skupine originalne folklore je podala pet belokranjskih plesov ob spremljavi prav tako o-riginalnih, glasbil, «ned katerimi so bile tudi tamburice in bisernice. S svojimi pestrimi narodnimi nošami in živahnim izvajanjem je ta skupina vzbudila splošno odobravanje. Druga je bila na vrsti, prav tako v izvirni folklori, skupina iz Sancerre v Franciji, ki je podala dva ljudska plesa ob spremljavi zelo originalnih godal. Tretja je nastopala skupina iz San Marci dei Cavoti iz pokrajine Benevento, ki je v originalnih kostumih zaplesala dva plesa, «mazurca caperchia-ta» in «tarantella paesana». V stilizirani folklori pa je nastopila folklorna skupina iz Trenčina na češkoslovaškem, ki je navdušila občinstvo s svojimi pisanimi slovaškimi kostumi in živahnim ter preciznim izvajanjem dveh folklornih plesov. Prav tako je bil deležen odobravanja njihov godbeni ansambel, pri katerem so prevladovale violine in klarinet. Kot zadnja je nastopila skupina >z Gliene na Sardiniji z izvirno folkloro in v zanimivih sardinskih narodnih nošah. Na začetku in pred zaključkom petkovega nastopa je sodeloval tudi godbeni ansambel folklorne skupine iz Gorice z vrsto poskočnih Avsenikovih valčkov in drugih skladb na folklorne motive. Posebna mednarodna ocenjevalna komisija, pri kateri so sodelovali predstavniki vseh udeleženih držav, je ocenjevala posamezne skupine v treh kategorijah: izvirna folklora, reproducirana folklora in stilizirana folklora, s posebnim poudarkom na narodne noše, plesno izvajanje, izvirnost inštrumentov in glasbe. V komisiji so bili tudi predstavniki iz Jugoslavije in zamejskih Slovencev. Me dnjimi so bili prof. Anita Furlani, prof. Radoslav Hrovatin, dr. Marija Makarovič, inž. Bruno Ravnikar in Pavle Merkù (iz Trsta), noie predstavnikov iz Romunije, Avstrije, Francije, Madžarske in Nemčije. Drugi nastop je bil včeraj popoldne ob 17. uri. Na njem so kot prvi zaplesali plesalci «Ruske YMCA» iz Munchna v Nemčiji, ki so v pestrih stiliziranih ruskih narodnih nošah izvajali nekaj značilnih plesov iz ruske folklore. Za njimi je nastopilo še več drugih folklornih skupin z izvirnimi ali reprodukciranimi ljudskimi plesi, med katerimi je bila poleg folklornih skupin iz raznih pokrajin Italije tudi avstrijska folklorna skupina iz Lienza z dvema tirolskima plesoma. Zvečer ob 21. uri je bil nastop še tretje in zadnje skupine, v kateri so nastopili «Rezijanska skupina» iz Rezije z dvema originalnima plesoma iz te doline, dalje «Veseli pastirji» iz Maribora, ki so imeli na sporedu «Pustni ples» in «Štajerski ples», ter še folklorna skupina iz Doline Aoste v It-diji ter skupina «Edelweiss» iz Celovca s po dvema izvirnima ljud skima plesoma. Pozno zvečer pa je zaključil sobotno prireditev «praznik prijateljstva» pri katerem je sodelovalo poleg folklornih skupin tudi vse prisotno občinstvo v pravem ljudskem rajanju. Danes popoldne je na programu z začetkom ob 16. uri pisana folklorna parada, pri kateri bodo so- delovali zastavonoše «sbandieratori» iz Ferrare, zastave vseh držav, ki sodelujejo pri tej prireditvi, dalje zastave goriške občine, pokrajine in dežele. Za njimi pa se bodo v pisanem sprevodu razvrstile vse nastopajoče folklorne skupine. Sprevod se bo razvil, z izhodiščem na Trgu Julia, preko goriških korzov ter se zaključil na prireditvenem prostoru ■v dolini Korna, kjer bo sledila 'podelitev nagrad zmagovalcem letošnje folklorne revije. Zvečer ob 21. uri pa bo v dvorani v dolini Korna še zaključek z nastopom zmagovalcev folklorne revije, ki bodo še enkrat pokazali zanimivosti svojih plesov, pestrih narodnih noš, originalnost svojih glasbil in svoje ljudske glasbe. I. M. Jiilri zvečer v Sovodnjah seja občinskega sveta Jutri ob 20. uri se sestane v Sovodnjah občinski svet. Odobril bo izdatke za šolske podpore na podlagi deželnega zakona, prevzel kritje stroškov za prevoz srednješolskih dijakov z Vrha v Gorico, stroškov za prevoz osnovnošolskih otrok iz Gabrij v Sovodnje in stroškov za prevoz otrok z Vrha v vrtec v Ru-po. Odobriti mora dodatna sredstva za nakup vozila za pobiranje smeti, spremeniti pravilnik za osebje, ratificirati nekaj sklepov občinskega odbora ter prevzeti strošek za vzdrževanje neke občanke. Potrebnim občanom bo še razdelil deželni prispevek. IZ PEVME Umrla je zavedna domačinka Vera Uršič V Pevmi bodo danes ob 15. uri pokopali Vero Uršič, zavedno in priljubljeno vaščanko, ki je umrla v petek v starosti 52 let. Bila je hči vdove Marice, katere mož je padel v prvi svetovni vojni. Brat pokojne Vere Jožko se je pridružil osvobodilnemu gibanju in je kot partizan padel v Brdih. Zaradi svoje privrženosti osvobodilnemu gibanju so okupatorji Vero aretirali in jo odpeljali v taborišče v Nemčijo, od koder se je vrnila oslabljena in je vseskozi bolehala. Ko je pred letom dni izgubila edinega sina Jožkota, se ji je bolezen poslabšala in v veliki meri vplivala na njeno prezgodnjo smrt. Pokojnica je bila naša zvesta naročnica. Zapušča mamo in moža Lojzeta, katerima vsa Pevma izreka globoko sožalje; pridružuje se tudi naš list. DEŽURNE BENCINSKE ČRPALKE Danes so dežurne naslednje bencinske črpalke: Gorica: Esso, Ul. Brass; Fina, Kor zo Italija; Shell, Ul. Manzano: Total, Trg Municipio in Agip, Ul. Aquileia. Tržič: Total, Ul. S. Marco; Shell, Ul. IV. novembra in Agip, Ul. Va-lentinis. Krmin: Esso, Ul. Venezia Giulia. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO DEŽURNI ZDRAVNIKI Danes sta za Gorico, Sovodnje in števerjan dežurna zdravnika: Giuseppe Frandolic, Ul. Borsi 10, tel. 83703 in Rodolfo Genovese, Ul. Fatebene-frateili 5, tel. 2902. Za Doberdob in Ronke: Felice Giacconi, Ul. Mazzini, tel. 77535. Za Tržič: dr. Bon. VRNILI BODO OBISK IZ LANSKEGA LETA Prosvctarji društva «Oton Župančič» danes na prijateljskem srečanju na Vrhu Društvo «Danica» bo nagradilo učence, ki so letos končali peti razred - Slovesnosti bodo pred spomenikom padlih in na šolskem dvorišču Danes popoldr* bodo člani prò- I med prebivalci obeh vasi. Vrh, nek-svetnega društva «O. Župančič» iz J daj najbolj odročna slovenska vas OB ZAKLJUČKE MLADINSKEGA SEMINARJA V BOHINJU Ugotovljena potreba po ustanovitvi široke mladinske organizacije Mladinski krožek je opredelil svoje stališče tudi glede odnosov med levičarsko in katoliško mladino S seminarja v Bohinju se je vrnila številna skupina članov Mladinskega krožka iz Gorice. Med štiridnevnim razpravljanjem o različnih temah, ki se nanašajo na manjšinsko problematiko, vlogo mladinskega gibanja, mednarodni položaj Jugoslavije ter na odnose med skupinami mladih znotraj norodnostne skupnosti, to udeleženci sprejeli stališče o dveh pomembnih vprašanjih, ki jih naša mladina živo občuti. V njih so se opredelili glede vprašanja organiziranega mladinskega delovanja in pa sodelovanja med levo usmerjeno in katoliško mladino. Njihovo stališče, sprejeto 30. avgusta se glasi: «Člani Mladinskega krožka Gorica, zbrani na idejno-političnem seminarju Bohinju, ugotavljajo, da je raven mladinskega delovanja v zamejstvu nezadovoljiva. Zato sprejemamo sledeče stališče : Naša zamejska mladina potrebuje široko mladinsko organizacijo. Orga- Razna obvestila Jamarska skupina «Kraški krti» priredi od 9. do 29. septembra ja marski tečaj, ki bo razdeljen na dva dela: teoretični in praktični. Teoretični del bo v Kulturnem domu v Sovodnjah, praktične vaje pa bodo ob nedeljah v raznih jamah na goriš kem Krasu. Vpisujejo na sedežu SPD v Ulici Malta 2, v Gorici, pri Bogdanu But kovičv v Sovodnjah, pri Dominiku Grilu na Vrhu, pri Jordanu Vižinti nu v Dolu. pri Stanku Kosiču v Do beidobu. Zainteresirane! naj pohitijo z vpisom, ker je število tečajnikov omejeno. Zaradi počitnic, bo občinska knjižnica v Doberdobu zaprta od 18. septembra do 1. oktobra. 5. in 6. oktobra bodo v Sovodnjah svečanosti ob petdesetletnici ustanovitve Zveze slovenskih športnih društev. športno društvo v Sovodnjah vabi vse člane domačega športnega in prosvetnega društva na sestanek, ki bo drevi, v petek, 6. septembra, ob 20.30 v Kulturnem domu. Vsi občani, ki niso še prijavili nizacija naj bi imela svoj enoten odbor, v katerem naj bi bile zastopane razne mladinske skupine s Tržaškega, z Goriškega, iz Beneške Slovenije in iz Kanalske doline. Organizacija bi bila vključena kot avtonomen član v SKGZ. Njena poglavitna naloga bi bila organizirati in povezovati že obstoječe mladinske skupine in reševati najbolj pereče probleme, ki so z mladinsko stvarnostjo v zvezi. Posvečala bi se tudi kadrovanju* Na seminarju v Bohinju smo sprejeli tudi stališče, ki govori o odnosih med levo usmerjeno in katoliško mladino. Stališče je sledeče: Pri reševanju problemov naše narodne skupnosti v Italiji smo Prl‘ pravljeni sodelovati s katoliškimi nu® dinci, ob spoštovanju antifašističnih in narodnoosvobodilnih tradicij našega slovenskega naroda.» psov na občinskem uradu v Sovod njah, morajo to storiti najkasneje do petka, 20. septembra letos. Občina pripominja, da je za neprijavljene pse v veljavi državni zakon, ki določa stroge kazni lastnikom. 11. in 12. septembra bo od 8. do 12. ure na občini v Sovodnjah redni pregled i^Jig^aqjc meril, tehtnic in uteži, s katerimi poslujejo vse trgovine in podjetja. Vsaki dve leti mora namreč državni izvedenec s suhim pečatom potrditi točnost in brezhibnost tehtnic in meril. Razstave V galeriji «Il Torchio» v Ulici Ma-meli je odprta razstava goriškega rojaka, slikarja Rudolfa Sakside. Kino Štandreža vrnili obisk vrhovskim tovarišem, ki so bili na lanskem jesenskem prazniku v Standrežu. Za prisrčen sprejem in prijateljsko počutje skrbi domače prosvetno društvo «Danica», ki si tudi prizadeva poglobiti medsebojne vezi. Sprejem bo ob 16. uri pred spomenikom padlim v NOB, kjer bodo gostje iz štandreža položili venec. Srečanje se bo nadaljevalo na šolskem dvorišču, kjer bodo prosvctarji imeli zakusko. Ob tej priložnosti bo predsednik «Danice» izročil učencem, ki so letos dokončali osnovno šolo, izkaznico društva, predstavnik Slovenske prosvetne zveze pa bo novim članom podaril knjigo Alojzija Vremca «Veliki punt». V spomin na srečanje bodo učenci prejeli še brošuro o spomeniku padlim na Vrhu. Prireditelji si nadejajo, da se bo čimveč Štandrežcev odpravilo na to srečanje. Iz vasi se bodo odpeljali ob 15.30 v avtomobilski koloni. Tudi današnje srečanje hoče utrditi vezi, ki se tkejo med našimi vasmi, poglobiti prijateljstvo med mladimi in uveljaviti medsebojno razumevanje. Povezava med Vrhom in Štandrežem se je pričela pred leti, ko so štandreški mladinci prirejali enodejanke in z njimi nastopali doma in tudi po drugih vaseh. Vrhovci so bili med prvimi, ki so jih povabili v goste, in od takrat dalje so bili štandrežci z otroškimi igricami petkrat na Vrhu. Potem so sledili obiski pevskega zbora, ki je nastopil tudi na pikniku, sedaj pa so se oblike razrasle do takšne mere, da prihaja do srečanja na Krasu, tako znova dokazuje svojo življenjskost, svojo močno voljo po sodelovanju in povezovanju z ostalimi vasmi. Gonilna sila te vzpodbudne dejavnosti pa so aktivni člani prosvetnega društva «Danica», ki — kakor imamo pogostoma priložnost zapisati — presenečajo s svojimi uspelimi pobudami. Izleti SPD sporoča, da bo javljeni družinski izlet 15. septembra. Podrobnejša pojasnila na sedežu v Gorici, Ul. Malta 2. Združenje goriških krvodajalcev priredi 28. in 29. septembra izlet z avtobusom v Bologno, Firence, Sieno in S. Geminiano. Vpisovanje na sedežu v Ulici Morelli 18. v Gorici do petka. 13. t.m. Pokrajinska delavska zveza CGIL v svojem potovalnem odseku ETU v Gorici in Tržiču vpisuje za večdnevne novoletne izlete na Madžarsko, v Alžirijo. Češkoslovaško, Egipt, Indijo, Sirijo in Sovjetsko zvezo. Ob obletnici oktobrske revolucije pa v Moskvo in Leningrad. Gorica VERDI 15.15—22.00 «Appassionata» G. Ferzetti, O. Multi. Barvni film Prepovedano mladini pod 18. letom MODERNISSIMO 15.15—22.00 «La clas se dirigente». Peter O'Toole in A Lowe. Barvni film. CORSO 15.30—22.00 «E’ una sporca faccenda tenente Parker». J. Wayne in D. Muldor. Barvni film. VITTORIA 15.30-22.00 «La ragazzina». G. Guida. P. Carlini. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18 letom. CENTRALE 15.00—21.30 «Le armi segrete del generale Fiascone». R. Kirsch, M. Jobert. Barvni film. Tržič AZZURRO 18.00—22.00 «Daniele Maria». Barvni film. EXCELSIOR 17.30-22.00 «Cleopatra Jones, licenza di uccidere». Barvni film. PRINCIPE 18.00— 22.00 «Un rantolo nel buio». Barvni film. SAN MICHELE 17.30-22.00 «1999: Con quista della terra». Barvni film \ova Gorica SOČA «Zakaj te očka pušča samo», ameriški barvni film, ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «Lady poje blues», ameriški barvni film, ob 16.00, 18.00 20.00. * DESKLE «Kapetan Slaughter». ameriški barvni film. ob 17.00 in 19.30. RENČE «Danes meni, jutri tebi», italijanski barvni film, ob 16.00 in 20.00. PRVAČINA «Prepovedani Decameron», italijanski barvni film, ob 16.00 in 20.00. «5. in 6. oktobra v SOVODNJAH zaključna slovesnost SLOVENSKEGA ŠPORTA V ITALIJI 1924 - 1974 SLOVENSKI DIJAŠKI DOM «SIMON GREGORČIČ» GORICA Ul. Montesanto 84, tel. 834-95 Obveščamo vse interesente, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1974-75. Prošnje je treba vložiti na tajništvo doma vsak delavnik od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo KREDITNA BANKA KOPER EKSPOZITURA NOVA GORICA ZA PRAZNIK OBČINE NOVA GORICA ČESTITA VSEM OBČANOM Kreditna banka KOPER sprejema hranilne vloge odpira devizne hranilne knjižice odpira in vodi devizne račune odpira tekoče ali žiro račune daje vse vrste kreditov NUDIMO VAM: hitro, natančno, varno in zaupno bančno poslovanje DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes je ves dan in ponoči dežurna lekarna Provvidenti na Travniku, št. 34, telefon 2972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Ves dan in vso noč je odprta lekarna San Nicolò — Ul. I. Maggio 94. tei. 2972. A G0ST0L ČESTITA vsem občanom novogoriške občine za njihov praznik 9. september. PROIZVAJAMO: opremo za prehrambno industrijo in livarne ter vse vrste ulitkov po naročilu. GORICA 5 - 6 - 7. - 8. SEPTEMBRA 1974 5. MEDNARODNO FOLKLORNO TEKMOVANJE «GORIŠKI GRAD» DOLINA KORNA 5. septembra — Folk aniambel «Stella di Romagna» z Rito Moreno 6. - 7. septembra — 5. Mednarodno folklorno tekmovanje «Goriški grad» V CENTRU MESTA TER DOLINI KORNA 8 septembra — IX. MEDNARODNI FOLKLORNI SPREVOD ‘Jr1 v v \ 9 Ù v KULTURA SREČANJE S TEORIJO IN PRAKSO Seminar o skupinski dinamiki za vzgojitelje dijaških domov Letošnji seminar je bil v Celovcu, vodila pa ga je prof. Danica Marionora Udeležili so se ga vzgojitelji dijaških domov iz Trsta, Gorice in Celovca že tretje leto lahko poročamo J™ tem času o strokovnem semi-za vzgojitelje slovenskih dijaških domov v zamejstvu. Glede jla nujnost, koristnost in priprav-jenost po stalnem strokovnem P°polnjevanju naših vzgojiteljev, W tudi glede na izredno zani-ivo temo seminarja in ne na-zaradi dobrih rezultatov gojnega dela v domovih, smo amenili nekoliko več prostora ® informacijo o delu in proble-s katerimi se soočajo in a reševanje katerih se morajo «Posobiti vzgojitelji naših dija-“Kih domov. Prva dva seminarja sta poteka-v ci ,^rs*;u *n Gorici, letošnji pa Slovenskem dijaškem domu v plovcu. Slušatelji vseh treh seminarjev so bili vzgojitelji in ravnatelji tržaškega doma Srečko «osovel goriškeea «Simon Gre- tujimi mnenji in stališči, za socialno kooperacijo, za razreševanje konfliktov in pridobivanje izkušenj v samoopazovanju. človek namreč najbolje spoznava samega sebe ob racionalnih in čustvenih interakcijah z drugimi ljudmi, ob socialnih kontaktih v različnih skupinah. Te pobude so dobrodošle in dragocene zlasti v naši družbi, kjer smo sprejeli načelo neposredne samoupravne demokracije, za katero pa moramo biti tako posamezniki kot skupine pripravljeni ne samo intelektualno, ampak tudi čustveno, skratka tako, da se kot zrele osebnosti, lahko soočimo z mnenji, stališči in reakcijami drugih ljudi in da bomo tako v skupini pripravljeni ustvarjalno in hkrati odgovorno sodelovati in odločati. Končno bo ta publikacija dobrodošla vsem tistim pedagoškim de- Slovenski dijaški dom v Trstu z notranjega dvorišča gorčič» in Slovenskega dijaškega doma v Celovcu. Naj navedemo ■ da slovenskima domovoma v «aliji omogoča obstoj podporno društvo Dijaška matica v Avstri-Pa Slovensko šolsko društvo. ža vse tri domove skrbi torej Manjšina sama tako pri nas kot v Avstriji, z izjemo mikroskopskih Prispevkov iz javnih sredstev oa-jdnta dvema domovoma. Za stro-*Cvno pomoč so naši vzgojitelji 2aProsil Republiški zavod za šol-s‘vo SRS, ki je z vsem potrebnim razumevanjem dal na voljo u-strezne strokovnjake. Vse tri dni, kolikor je seminar ‘rajal, je petnajstčlansko skupino y°dila prof. Danica Marionova, ki J® s seminaristi obdelala tehniko skupinske dinamike v teoriji in | prakso. Prof. Marionova je v Sloveniji opravila že 18 takih se-Pdnarjev, ki so jih obiskali vsi ^gojitelji in ravnatelji dijaških domov. Predavateljica, ki je pridan strokovnjak na tem področju v Sloveniji, je umetnost skupinske dinamike proučevala na študijskih srečanjih številnih evropskih dr-?av in v ZDA. Leta 1972 je iz-pri DZS njen prevod knjige Tobiasa Brocherja Skupinska dinamika in izobraževanje odraslih. V uvodu te zanimive knjige piše Prof. Marionova med drugim tudi tole; *Med pojavi, ki jih prinaša di-Hamika družbenega in znanstveno-tehnološkega razvoja, je za človekov napredek najpomembnejše venehno, permanentno izobraževa-nje. Zaradi novih znanstvenih ^Poznanj, ki prehitevajo druga drupo naše znanje, ki smo si ga Pridobili v mladosti ob rednem šolanju, hitro zastareva, zato postajata izobraževanje in učenje *0 sodobnega človeka «nujnost in Vačin sodobnega življenja». Ob tako množičnem izobraževa-nju, ki zajema vse širše plasti odraslih, pa ne bi smeli zanema-riti vprašanja, kako naj poteka vzgojnoizobraževalni proces, kate-re učne oblike in metode so u-spešne in primerne za boljše uspehe pri izobraževanju in za boljše Vzgojne učinke. Sodobna andragoška spoznanja vse bolj pogosto o-Pozsfrjajo, da klasične frontalne oblike pouka s predavateljskimi inetodami in zato z zgolj enosmernimi komunikacijami vedno ne u-strezajo, ker udeležencem ne o-vurgočajo sodelovanja in jih obsojajo na pasivno-receptivni način sprejemanja novih spoznanj in zato tudi na bolj ali manj spominsko reprodukcijo znanja. Tako zasnovan učni proces tudi ne razvija dovolj človekovih intelektualnih sposobnosti, hkrati pa ne zadovoljuje čustvenih in socialnih potreb udeležencev ter jih postavlja v vlogo nedoraslih in nevednih otrok. Zaradi raznolikosti problemov ?e skupinska dinamika kot delovna metoda priznana povsod tam, kjer želimo humanizirati medsebojne odnose, razreševati neogibne napetosti in konflikte ter doseči večje delovne učinke Zlasti so dragocene pobude, ki jih avtor nakazuje za področje družbeno politične vzgoje in izobraževanja, kjer se tudi pri nas ne bi smeli zadovoljiti zgolj s Posredovanjem intelektualno teoretičnega značaja, ampak moramo iskati možnosti za konfrontacija s lavcem, ki v svoje vsakdanje vzgojno delo ustvarjalno vnašajo nova spoznanja in so v skupinskem pouku našli možnosti za razumevanje slehernega učenca pa tudi razrednega kolektiva kot socialne skupine». Iz spodaj navedenega okvirnega programa nam ni težko spoznati, da je bil seminar pravi «tour de forcè»: I. UVOD V , TEORIJO SKUPINSKE DINAMIKE: socialno-psihološke in sociološke osnove skupinske dinamike; pojav skupine, njena definicija, vrste skupin; konstitutivni elementi skupine; osnovne zakonitosti skupinske dinamike. II. NOTRANJA IN ZUNANJA DINAMIKA SKUPINE; procesi interakcije v skupini; intelektualni in emocionalni procesi v skupini; skupine v socialnem okolju, odnosi med skupinama, in. POSAMEZNIK V SKUPINI: faza socialnega razvoja; status in vloga posameznika in njegov vpliv na skupino; pomen čustvene atmosfere v skupini za njeno intelektualno uspešnost; vpliv skupine na posameznika; odnosi v skupini; .sociometrična metoda in sociogram. IV. OPAZOVALNA TEHNIKA; splošno opazovanje; metoda posamičnega opazovanja; ak-togram kot grafični prikaz skupinskih procesov; načela evolucije. V. VODENJE SKUPINE: avtokratski stil vodenja; demokratski stil vodenja; lais-sezfaire stil vodenja; posebnosti demokratičnega vodenja; osebnostne karakteristike vodje skupine. VI. TEHNIKE SKUPINSKEGA DELA: osnovne značilnosti komunikacijskega procesa; skupinska razprava in njene značilnosti; razprava v malih skupinah (diskusija 66). VII. TEHNIKA SKUPINSKEGA DELA: simpozij in njegove značilnosti; panel diskusija in njene variante; priprava in izvedba predavanja pred manjšo skupino; priprava in izvedba predavanja pred večjo skupino; priprava sestanka. Vm. TEHNIKE SKUPINSKEGA DELA: igranje vlog v socialni drami (sociodrama) ; dialog kot skupinska tehnika ; intervju kot skupinska tehnika. Pri nekaterih poglavjih so seminaristi izbrali naslov in vodjo razprave. Tako so v vrsti zastavljenih diskusij, ki so bile časovno omejene odlično obdelali tudi temo VLOGA DIJAŠKIH DOMOV V ZAMEJSTVU in VLOGA VZGOJITELJA. Za primer navajamo zaključke razprave o vlogi vzgojitelja: ..... — vzgojna funkcija vzgojitelja, — spoznavanje dijakov, — spremljanje gojenca glede učnega uspeha in osebnostnega zorenja, — dokumentacija o gojencu, — odkrivanje interesov in usmerjanje dijakov, — stiki in sodelovanje s starši in šolo, — angažiranost vzgojitelja, njegov odnos z družbenim o-koljem. Koroški kolegi iz celovškega doma so za večerni oddih z njim pristno ljubeznijo do koroške zemlje omogočili obisk in poklon prelepi Koroški pri knežjem kamnu na Gosposvetskem polju, v torek zvečer pa še večerjo v hotelu Korotan ob Vrbskem jezeru. Večerje so se udeležili dr. Franzi Zwi-ter, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, inž. France Einspieler predsednik Slovenskega šolskega društva v Celovcu, in vodja sektorja za dijaške domove pri Zavodu za šolstvo SRS prof. Franjo Klojčnik, ki so v svojih zdravicah izkazali največjo pozornost in priznanje za delo v dijaških domovih in v imenu svojih organizacij dali naj-spodbudnejša jamstva za premagovanje vsakovrstnih ovir pri normalnem poteku dela in razvoja plemenitega poslanstva dijaških domov. Jutri popoldne bo v Prosvetnem domu na Opčinah v okviru socialističnega ljudskega praznika nastopil tudi sloviti Slovenski oktet iz Ljubljane. Za to priložnost bo svoj tradicionalni repertoar, ki obsega renesančne, umetne in narodne pesmi ter pesmi drugih narodov, izpopolnil z vrsto slovenskih partizanskih pesmi. Slovenski oktet je sicer že star znanec naiega občinstva, toda njegovemu petju vedno rad vsakdo še in še prisluhne, saj slovi za enega najboljših interpretov in ambasadorjev slovenske pesmi po svetu MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiafiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii NOVO NA SLOVENSKIH KNJIŽNIH POLICAH Od prve slovenske povesti do nadrealizma v umetnosti Stiri novosti v zbirki Kondor založbe Mladinske knjige v Ljubljani Vsakih nekaj mesecev poročamo o novih izdajah v zbirki Kondor, ki jo, kot to že dobro vemo, izdaja založba Mladinska knjiga. Tudi zdaj imamo pred seboj štiri nove zvezke. Zadnji nosi že številko 145, kar dokazuje, kako vztrajna je ta zbirka in najbrž tudi najdalj trajajoča knjižna zbirka pri nas. Zvezek z oznako 141 prinaša prvo slovensko povest, SREČA V NESREČI, ki jo je napisal Janez Cigler, in ki predstavlja prvi spomenik slovenskih prizadevanj po vzpostavitvi slovenske pripovedne proze. V času, ko je nastala ta Ciglerjeva proza, so se sicer tudi drugi lotevali pisanja slovenske povesti. Znano je, da je Vraz poskušal s tem, da -je obljubljal povest napisati tudi Prešeren. Toda od Vrazovih prizadevanj so ostali le odlomki, od Prešernove obljubljene proze ni ostali ničesar in tako je Ciglerjeva povest, ki je prvikrat izšla leta 1836, prvi primer slovenske proze. Zgodba o sreči v nesreči Svetlinove družine, očeta in dveh sinov dvojčkov, je danes sicer preveč preprosto berilo, da bi mu mogli priznati bralno vrednost. Toda z zgodovinsko literarnega stališča je delo pomembno in je zato prav, da je našlo svojo objavo v zbirki, namenjeni študentski mladini. Za sedanjo objavo je delo pripravil Matjaž Kmecl, ki se je pri objavi teksta oprl na izdajo Ci-glerjeve povesti iz leta 1936 in seveda na prvo izdajo sto let prej. Poleg opomb k tekstu je napisal tudi tehtno spremno besedo, v kateri je vsestransko razčlenil vsebino. značaj in pomen te prve slovenske povesti. Roman o Tristanu in Izoldi izpod peresa Josepha Bédiera, je obsežen v 143. zvezku Kondorja. Res je trajalo precej dolgo, da smo ta tekst dobili v slovenščini. Šele zbirka Kondor je morala najti mesto zanj, čeprav bi najbrž moral že prej doživeti slovensko izdajo. Saj je roman o dveh ljubimcih, ki ju vseobvladu-joča ljubezenska strast neizprosno žene v propad, ena najlepših ljubezenskih zgodb vse svetovne književnosti. Zgodba o Tristanu, ki je na Irskem spoznal lepo Izoldo, pa je na poti domov, kamor naj bi jo pripeljal za ženo svojemu stricu Marku, z njo skupaj spil usodni ljubezenski napoj, da je kljub Izoldini poroki s stricem o-stal njej zvest in na koncu u-mrl skupaj z njo, je bila napisana v več verzijah, od katerih prve izvirajo iz 12. stoletja in so bile napisane v verzih. Za sodobne bralce je zgodbo priredil v prozi francoski pisatelj in proučevalec srednjeveške književnosti Joseph Bédier konec preteklega stoletja. To njegovo verzijo zgodbe o Tristanu in Izoldi smo dobili tudi zdaj v slovenskem prevodu Janeza Negra. Obširen uvod je knjigi napisal Andrej Capuder. Knjiga je tudi likovno opremljena s petimi ilustracijami Marija Preglja in z miniaturami iz rokopisa, pa je zato še toliko bolj ena najzanimivejših izdaj te zbirke zadnjega časa. Nič manj ni kulturno pomemben zvezek z oznako 144 in naslovom NOČ BLISKOV, ki prinaša izbor francoskih nadrealističnih besedil v slovenskem prevodu. Nadrealizem v umetnosti se je razvil po prvi svetovni vojni zlasti v Franciji, začel pa se je že pred prvo svetovno vojno. Slovenci ga praktično ne poznamo, saj se v slovenski literaturi ni nikoli mogel udomačiti. Zato doslej tudi nismo imeli nobenega izbora nadrealistične literature v slovenskem prevodu in je izdaja v Kondorju pravcati podvig. Izdaja, ki jo je kot urednik pripravil Aleš Berger, (kot prevajalca pa poleg njega še Kajetan Kovič in Maja Žaucer) se omejuje na francoske pripadnike nadrealističnega gibanja in sega načeloma do leta 1930, u-poštevana pa so tudi nekatera kasneje objavljena pa prej nastala besedila. V prvem izboru je okrog Brétonovega Manifesta, temeljnega teoretičnega besedila gibanja, zbranih še nekaj tekstov, ki so rezultati prvih aplikacij nadrealistične misli. V drugem delu pa so prikazani najpomembnejši nadrealistični pisci prve generacije z besedili, ki jih danes že razbiramo kot bolj ali manj literarne. Nadrealizem skuša biti v knjifti prikazan z vseh zomih kotov. Predstavljeni so André Bré-ton. Louis Aragon, Paul Eluard, Robert Desnos, Antonin Artaud in Philippe Soupault, Benjamin Pe-ret in Réné Char. če zapišemo še misel Jožeta Javorška, da je škoda, da nadrealizma Slovenci nikoli nismo imeli, ker bi prevetril našo provincialnost, sprostil naše pesniške kvalitete in odpihal našo navezanost na nemštvo, potem je res koristno, da smo v Kondorju dobili vsaj izbor primerov francoske nadrealistične proze. Geoffrey Chaucer (1340-1400) je eden najpomembnejših angleških književnikov tedanje dobe in e-den najbolj izrazitih predstavnikov v eni najbolj plodnih dob angleške poezije. Med njegovimi povestmi so posebno znane tudi Cantenburyske zgodbe, katerih izbor nam v slovenščini posreduje Kondor v 145 zvezku. Te Cantenburyske zgodbe so zbirka 22 povesti v verzih in dveh proznih vstavkov. Povesti, ki si jih pripovedujejo ljudje na romanju niti niso popolne, niti niso v njih predstavljeni vsi slogi angleške družbe, zastopani med udeleženci romana, vendar pa je v njih pesnik najbolj, z rahlo ironijo in duhovito, izpovedal veliko o svojem času in njega ljudeh. V slovenski izdaji so vsebovane tri povesti, ki jih je prevedel Marjan Strojan. Ta je celotno izdajo tudi pripravil kot avtor izbora in pisec opomb. Tako nam je zbirka Kondor posredovala še eno zanimivo delo stare angleške književnosti, čeprav le v izboru. Sl. Ru. I IZ TRŽAŠKIH GALERIJ Jedkani listi Bruna Madere K Trstu se je odrasli ljubitelj umetnosti mogel slikarsko usposobiti nekoč le na svobodni risarski šoli muzeja Revoltella, po tej vojni pa tudi v grafični šoli, ki jo je vodil slikar Carlo Sbisa in ki nosi sedaj po njem ime. Iz nje je izšla večina tržaških ustvarjalcev jedkanic in med temi tudi Bruno Manderò, ki razstavlja v občinski galeriji dvaintrideset svojih listov. Ob njegovem prvem nastopu na skupinski razstavi ENDAS smo že zaslutili v njem možnost dobrega razvoja, v čemer nas na vseh poznejših razstavah resnično ni razočaral. Tudi sedanja je nov mejnik njegovega razvoja, ker se nam razen z velikimi listi z že znano motiviko podvodne lepote morja, osredotočene na prav omejene izreze iz življenja rastlin in školjk, Bruno Manderò tokrat predstavlja še z manjšimi listi drugačne tehnične, drugačne izvedbe in tudi motivike. Na njih namreč podaja edinole Kras, ki pa se najavlja že v prvi obilnejši skupini jedkanic, obogatenih z akvatinto, s katero doseže mojstrske učinke rahlosti senc a tudi barvnih odtenkov v tistih «Kraška erozija» in~ «Kraški cveti». Oba pa se povezujeta še na umišljeno lepoto skoro abstraktno razgibane oblikovnosti že omenjenih morskih motivov, dočim raste na drugi strani oblikovanje sveta v malih listih v pravo resničnost. Ta pa izstopa tudi v nagnjenju k stvarno otipljivi podobi, kot posledica novih tehničnih prijemov, ki niso kemično jedkanje, marveč edino le globoko izgrebavanje kovine s primemo izdelanimi rezili, tako kakor pri lesorezih, ter se tiskajo kot taki, le z večjim pritiskom, ki povzroči izstopanje belin, izbočenih v otipljive oblike. Zato se zdi drevje in narava sploh okoli Doberdoba. Bazovice in Re-pentabra kot da bi bila pokrita z blestečo prhavo slano, izreden slikarski učinek — pravi hladni ognjemet. Milko Bambič Prejeli smo BRKINI 74. Ob tridesetletnici volitev v narodnoosvobodilne odbore na južnem Primorskem. Uredili: Anica Božič, Albin čotar, Silvo Fatur (glavni urednik). Milan Guček, Jože Žnidaršič. Ovitek; Marino Kon-telj. Založil odbor za proslavo pri občinski konferenci SZDL Sežana. Natisnila tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani v 5000 izvodih. Knjižica prinaša na 191 straneh okrog 30 prispevkov bivših udeležencev NOB v Brkinih od začetkov v letu 1941 do osvoboditve. Med sodelavci so tudi nekateri prvoborci na tem področju. Uvodno besedo je napisal Ivan Renko v imenu odbora za proslavo 30-letnice. ,,,,,,m,,,,ll,,,,,,,,,,,,",,l,,",l,,",l""',,,'nm,''»»ntmiiiiii!iiiniiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiininiiiiiinmi........ PO INFORMATIVNEM SESTANKU Z IGRALCI IN SODELAVCI Slovensko amatersko gledališče vstopa v svojo četrto sezono Na sporedu prvi slovenski uprizoritvi farse Daria Foja «Nezgodna smrt anarhista) in Bertolda Brechta «Izjema in pravilo) S četrtkovim informativnim sestankom z igralci in ostalimi sodelavci gledališča je Slovensko amatersko gledališče, podobno kot druge kulturno-prosvetne ustanove, pričelo svojo četrto gledališko sezono, ki se bo zaključila 31. maja 1975. Vstop v novo sezono je kakopak pozitiven podatek, saj moramo pomisliti, da je SAG tako rekoč zraslo iz niča ali bolje brez kakršnekoli gledališke ah vsaj kulturno prosvetne tradicije, Samo je raslo in doraslo v to; kar danes je. Pomemben činitelj v kulturnem sno- Poslopje slovenskega dijaškega doma v Gorici ...m.............................m..........m...»..mm........in.,.,,.......mm»......m...........................„„„„„„.. Počitniško srečanje s Fini Več-Friganovič prevajalko Gregorčičevih pesmi v nemščino Čez dober mesec (15. oktobra) se bomo spominjali 130-letnice smrti našega Goriškega slavčka. Čeprav je od njegove smrti preteklo že mnogo let (nov. 1906), še živijo ljudje, ki so se udeležili njegovega nepozabnega pogreba. Gregorčič ostaja eden nam najdražjih pesnikov, saj je najtesneje povezan z žitjem in bitjem našega naroda. Prav gotovo je slog Gregorčičevega pesnjenja današnjemu času popolrwma odmaknjen, še zmeraj pa je živa in pristna človeška razsežnost njegove poezije: v njej sta namreč spoznanje in občutje ljudstva, ki je skozi dolga obdobja trpelo in se prizadevalo za dosego svoje popolne prostosti. V Gregorčičevih pesmih je zajeta bolečina, ki jo je občutil slovenski človek, v njej je upor občutljivega srca proti vsakemu nasilju, v njej tudi žari junaška bojevitost za pravične ideale. Zato pa tudi ni čudno, da smo Gregorčiča najbolj slavili prav v času narodnoosvobodilne borbe, ko je ,kot je rekel in zapisal France Bevk, «cena njegove poezije rasla z veličino našega trpljenja»; tedaj (1944) skoraj ni bilo vasice na osvobodilnem ali na pol osvobojenem ozemlju naše Primorske, ki ne bi bila prepravi-la proslave za Gregorčičevo stoletnico. V takih mislih sem se utapljal, ko sem v bovškem modernem hotelu Kanin želel spoznati prevajalko Fini Več-Friganovič. Iz južnotirolskega Bočna (Bolzano) prihaja sem pod Julijce že nekaj let, da v bližini Gregorčičevega «planinskega raja» doživlja lepoto naše gorske narave in ob urah navdiha piše pesmi, ki bodo po vsej verjetnosti ostale le v njenih zvezkih in albumih, ter prevaja Gregorčiča v nemščino, ki pa bo morda zares izšel v nemški knjigi. Gospa Fini Več-Friganovič je hči nekdanjega kobariškega zdravnika dr. Hinka Veča, ki je v Kobaridu zdravil v letih 1909-1919. Njen oče je bil zaveden Slovenec, mati pa «trda» Nemka s češkega. Fini, ki ima najlepše spomine na mlada leta v Kobaridu in na neštete obiske Pomolčeve (Gregorčičeve) domačije na Vršnem, je vztrajala v slovenstvu, medtem ko njeni sestri mnogo bolje leče nemška materinščina. Fini Več-Friganovič živi v Bocnu in deluje v raznih mednarodnih dobrodel- nih organizacijah. Z njo se je prav lepo pogovarjati. Brez zadrege mi je povedala, da ima 72 let (nosi jih pa res dobro!), a ob njeni siceršnji skromnosti sem le s težavo zvedel od nje, da je med drugim tudi doktor psihologije. Skratka, simpatična oseba, ki je kljub dolgi ločitvi (60 let) od Kobarida ostala zvesta slovenstvu. Pesniško se izraža v nemškem jeziku njene pesmi so kljub pri-godništvu (piše v glavnem rimane štirivrstičnice), a vendar vsebinsko in figurativno dovolj izvirne. na višini avstrijske tradicionalistične lirike preteklega časa. Te pesmi seveda piše bolj zase in jih nikomur ne ponuja. Svojo rodno zemljo in boj za njeno osvoboditev opeva v pesmi, ki jo je posvetila bratoma Andreju in Janiču Manfredi, kobariškima rodoljuboma. Pozornost kulturnih dejavnikov pa bi predvsem zaslužilo njeno prevajanje poezij Simona Gregorčiča. Doslej jih je prevedla že okrog 130-150, kar je vsekakor lepo število. Zdi se, da je njeno dobro poznavanje nemščine ob pesniški intuiciji in še ob sozvočnem razumevanju pesnika Soče zadostno zagotovilo, da bi prevodi dostojno predstavljali našega «Slavčka» germanskemu svetu. Prevajalka jih je že oddala ustreznim slovenskim strokovnjakom (germanistom), da izrečejo svoje mnenje. Želeti je torej, da bi Gregorčič prišel nekoč tudi do nemških bralcev. Tomaž Pavšič vanju naše narodnostne skupnosti v Italiji. Res pa je tudi, da SAG vstopa v novo sezono z istimi nerešenimi problemi organizacijskega in finančnega značaja, ki so bili prisotni že ob ustanovitvi in se bolj ali manj občutno vlečejo skozi vsa ta leta. Med ta vprašanja ne gre prezreti niti čiste kulturne specifike, ki naj bi jo to gledališče imelo v sklopu naše skupnosti Dinamična in nekonvencionalna repertoarna izhodišča, smotrnost repertoarnega izbora, načrtno u-vajanje sodobnega gledališkega prepričanja (s katerim smo se seznanjali in soočali med samim delom, kot tudi v končnem izsledku, se pravi ob realiziranih predstavah), porast obiskovalcev in končno dokaj številčne predstave, so nemara najzgovornejši podatki, ki pričajo o tem, da je bila pravkar minula sezona Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu, edinega in osrednjega nepoklicnega gledališča slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, v primerjavi s prejšnjima, uspešnejša. Pravkar izražena ugotovitev bo nemara našla potrditev v podatkih. Podatki so kakopak nadvse zadovoljivi. hkrati pa opozarjajo tudi na to, da bo v prihodnje nemara potrebno še trdneje in načrtneje delati, saj si ne moremo odmisliti kvantitete od kvalitete, ki pa je predpogoj za katerokoli delo. V pravkar minuli sezoni je SAG obiskalo s svojimi predstavami 19 krajev na Tržaškem, Goriškem, Koprskem, v sežanski občini in v ostali Sloveniji Med pomembnejše gostovanjske uspehe velja omeniti naslednje: prvo gostovanje na Goriškem (v Gorici in v Sovodnjah), izredno človeško in u.*., a gledališko topel sprejem v orto- I luzzi in drugi. pedski bolnišnici v Valdoltri, udeležba na «Tednu slovenske drame» v Kranju, dve organizirani prdstavi za dijaško mladino (v Trstu in v Kopru), nastop SAG v gostilni «Križman» v Repnu, kjer že 20 let niso imeli gledališke predstave in je bil zategadelj nastop gledališča pravi pravcati kulturni dogodek ter končno u-spešno sodelovanje na L področnem srečanju gledaliških skupin Slovenije v Idriji. Gledališče, ki je v vseh teh letih skušalo zasledovati aktualističen in družbeno kritičen repertoar (Javoršek: Povečevalno steklo, Košuta - Rustja - Verč - Kralj: Dlaka v jajcu, satirični kabaret itd.), bo letos odprlo novo sezono z delom, ki ga bodo prvič igrali v slovenščini. To je farsa v dveh delih znanega italijanskega dramatika, igralca, scenografa in gledališkega organizatorija Daria Foja «MORTE ACCIDENTALE DI UN ANARCHICO», (delovni naslov: «Nezgodna smrt anarhista»). Delo je za Slovensko amatersko gledališče v Trstu prevedla Lelja Rehar, v satirični luči pa obravnava znani primer smrti anarhista Giusppa Pinellija. Premiera je predvidena za konec novembra. Predvidoma meseca februarja pa bo premiera drugega dela na repertoarju, prav tako prvič igranega v slovenščini. Gre za igro Bertolta Brechta IZJEMA IN PRAVILO, ki je bilo že lani na repertoarju. Poleg ekipe desetih igralcev in tehničnega ansambla bodo v delovni ekipi gledališča letos še režiser Sergej Verč scenografa Ivan Verč in Franko Vecchiet, kostumografinji Marija Vidau in Marija Kobi, lektorica Mira Sardoč, koreografinja Selma Miche- horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Presenetila vas bo naloga, ki vam jo bodo zaupali. Običajno delo boste zamenjali z zelo delikatnim in tveganim. Nekdo vam bo grozil, pa ne bo hudega. Posvetite več pozornosti sebi. oziroma svojemu zdravju. Tudi ljubljena oseba ima pravico do večje pozornosti. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Dobili boste o-bisk, ki vas bo vznemiril. Verjetno boste rešili tudi neko poslovno zadevo, ki se predolgo vleče. Val dobrih vesti, ki pa jih ne smete jemati preveč resno, ker ne prihajajo iz pravih virov. Ljubljena oseba vas ima zelo rada. Kar se zdravja tiče, vse prav. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne nasedajte pohvalam in izrazom simpatij, kajti za tem se krije nekaj drugega. Smotrno dalje po poti, ki ste jo ubrali in ne računajte z velikimi uspehi, kajti zamudili ste največjo priložnost. Dobili boste neko prijetno vest. Prebavne motnje in glavobol. Veljaven od 8. do 14. septembra 1974 RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne popustite niti za las, ko gre za načelna vprašanja, drugače pa bodite pri- pravljeni na kompromis, kajti sicer boste kaj slabo vozili. Nekdo vas skuša spraviti v težave, pa mu ne bo uspelo. Z ljudmi, ki se vam preveč laskajo, bodite kratki. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Potolažite se, / \ če kaj ne bo prav, J ker drugi ne bodo na 'C boljšem. Samo ob sebi ^ ^ se razume, da je to preveč enostavna rešitev težavnej- ših zadev. V kratkem bo boljše. Neke vaše želje se bodo uresničile in srečni boste vi in še nekdo drug. Dobro počutje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Bodite previdni, da bi ne pokvarili pridobljenega položaja. Za velike spremembe ni čas. Isto velja tudi za daljša potovanja, ki trenutno niso priporočljiva. Če hočete doseči to, za čimer težite, bodite vztrajni in podjetni. Ljubosumni boste. Nekoliko nervoze. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Na delu boste dosegli kak u-speh, vendar vam ne bo lahko. Ohranite mimo kri, vam jo bodo pošteno zagodli. Drugič jim boste vi vrnili. Tokrat ste bili neprevidni. Vsako hlastanje privede v slepo ulico. Za ljubljeno osebo bo treba najti rešitev. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Več intenzivnega dela, kajti sicer se boste slabo odrezali. Nekdo vam bo pomagal, vendar bo hkrati zahteval od vas tudi to, kar mu ne pripada. Bodite odločnejši in doslednejši. Neko zadevo čustvenega značaja bo treba vendarle rešiti. Počitka ste potrebni. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) če hočete uspeti, ne rinite v ospredje in tudi ne izsiljujte naglice. Zvezde vam dobro kažejo, toda vsaka prenagljenost bi vam škodovala. Konec tedna obisk. Morda bi se znalo iz nekega naključnega srečanja izcimiti kaj bolj resnega. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Bolje organizirajte svojo dejavnost, tudi vsakdanje opravke, kajti sicer ob najhujšem ne boste vsega. Kar se stroškov bodite nekritični, vendar ne računajte, da bo šlo vse kot doslej. V ljubezenskih zadevah dajte več svojega. Zdravje dobro. zmogli tiče, ne (D vodi pot ste in slabo voljo tudi predvsem tiste. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Dobro nadzirajte svoje delo in ne izgubljajte časa z ma-lenKostmi. Prenehajte tam, kjer vidite, da v slepo ulico. Živčni bo-tem boste spravili v domače, seveda ki bolj tesno delijo vašo vsakdanjo usodo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) S previdnostjo m ■ -'ii in dobro voljo boste rešili tudi nič kaj pri-jetno nalogo, ki so vam naložili. Vsak korak točno izmerite in proučite, predno ga napravite. Pismo, brzojavka, vest. Veliko zadoščenja ne bo, toda razmere se popravljajo. Nekoliko utrujeni boste. OBOROŽEVALNA TEKMA MEJI ŽE NA ČLOVEKOVO NERAZSODNOST STOCKHOLM, 7. - V letu 1973, ko je velike predele Azije in širok pas centralne Afrike zajela Suša, da je umrlo od lakote na stotisoče ljudi, so v bogatih deželah porabili v povsem neproduktivne namene, namreč za tako imenovano obrambo nič manj kot 207 milijard dolarjev. Stockholmski mednarodni zavod za raziskovanje miru «SIPRI» trdi, da je to «neumno razmetavanje denarja, ki omogoča izpopolnjevanje in večanje že obstoječih rušilnih sredstev». Če upoštevamo dejstvo, da je razviti svet v letu 1970 porabil za raziskovalna dela na kmetijskem področju 1 milijardo 300 milijonov dolarjev, nerazviti svet pa nekaj nad 300 milijonov dolarjev, skupno torej le obilno poldrugo milijardo, da pa se v oboroževalno raziskovanje troši 20 milijard dolarjev na leto, potem ni nič čudnega, če se človeštvo bliža strahotni lakoti, hkrati pa tudi konkretni nevarnosti, da zaradi preobilice orožja in streliva «eksplodira». Z 207 milijardami dolarjev, kolikor je ves svet porabil lani za oboroževanje in raziskovanje na tem področju, bi mogli zgraditi najmanj 150 hidroenergetskih sistemov, kakršen je asuanski, na desetine milijonov stanovanj ali milijon modernih šol. Po podatkih istega stockholmskega zavoda sta največ porabila za oboroževanje oba vojaška pakta, na katera je odpadlo 80 odst. vseh zadevnih stroškov. NA TO in varšavski pakt sta pakta «bogatih», ki imajo veliko sredstev, vtem ko se nerazviti svet otepa na eni strani s težavami, na drugi pa tudi sam tekmuje v oboroževanju, ki se mu s strani bogatih vsiljuje. ZDA so lani porabile za oboroževanje 77 milijard dolarjev. Sovjetska zveza je porabila 46 mi- lijard, LR Kitajska je dala 8 milijard, Velika Britanija, Francija in Nemčija pa po 6 milijard dolarjev. Izključno za raziskovalna dela na tem področju so leta 1973 1 potrošili 20 milijard dolarjev. Ne- posredno na tem področju je angažiranih nič manj kot 400 tisoč inženirjev, kemikov in drugih visoko kvalificiranih strokovnjakov. Po domnevah SIPRI se bodo stroški za obrambo v letošnjem letu še povečali. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimniMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiMMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiii KRIŽANKA... z našim krajem 1 2 3 4 5 6 8 9 10 11 12 ià ~r 14 15 16 17 18 ’ iš r"' 20 21 22 ' 23 24 25 26 27 28 29 30 31 “ r™' 32 33 w ^ 34 35 36 37 38 39 V' 40 C 41 AÌ 43 44 Rešitev križanke bo v torkovi številki VODORAVNO: 1. Radiotelegraf- 19. Vrhovno papeško sodišče, 20. ski klic na pomoč, 3. Vesela in ho- Ignazio, italijanski pisatelj, 21. Dvo mogena družina, 7. Del: odsek; ob- v sestavi, 22. Zelo kratko krilo, močje, 13. Veznik, 14. Grški otok, 15. 23. Italijanski nogometni prvoligaš, Hrabri športniki in vojaki, 16. Vas 24. Stvar, 25. Ime filmske igralke pri «našem kraju», 18. Žensko ime, Pica, 26. Južnoameriške igre, 27. Predhodniki Sovjetov, 28. Skrajni točki, 29. Italijanski strokovni kadri, 30. Jaz v 3. sklonu, 31. Španija in Avstrija. 32. Francoska pokrajina z Verdunom, 33. Nemška pokrajina, 35. Premikanje v šahu, 36. Kralj: prosvetni in športni delavec v «našem kraju», 38. Cevasti prebavni organi v trebuhu, 40. Največji italijanski pesnik, 41. Boy na koncu, 42. Arhimedov vzklik. 43. Športno društvo v «našem kraju», 44. Nadležna živalca. NAVPIČNO: 1. Vrsta ribe, 2. Osebni zaimek. 3. Zavarovani, 4. Del naočnikov, 5. Grška boginja maščevanja, 6. Veznik, 7. mesto v Liguriji, 8. Samo tol, 9. Ameriški filmski komik, 10. Podi, 11. Opus citatum, 12. Morski delavci, 14. Av-stro-ogrska enota, 15. Sežigati, požigati, 17. Jugoslovanska reka, 18. Reva kot Jerica, 20. Znane so v Sečovljah. 21. Roman Dostojevskega, 22. Ime filmske igralke Medici, 23. žensko ime, 24. Boksarski krogi, 25. «Naš kraj», 26. Dijakovi pripomočki, 27. Vas ob Vipavi, 29. Razvoj, 30. žensko ime, 32. Angleška bolezen, 33. Ameriška filmska zvezda, 34. Francisco, španski slikar, 35. Latinski s, z, za, 36. Kitajski politik, 37. Pred Angeles. 39. Znak za prvino rutenij, 40. Deciliter. (lako) !" j? f WmM&ì NEDELJA, 8. SEPTEMBRA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 Program za mladino UFO — osma epizoda: ODSEV V VODI 19.00 Profesor Boltežar: Jugoslovanska risanka 19.15 Napoved programa za prihodnje dni 19.35 ŠPORTNI DNEVNIK 20.00 DNEVNIK 20.30 LUCIEN LEUWEN Po Stendhalovem romanu 21.35 ŠPORTNA NEDELJA 22.35 PRIGODE SHADOKOV DRUGI KANAL 15.15 Avtomobilske dirke v Monzi za nagrado Italije: SVETOVNO PRVENSTVO FORMULA 1 EVROPSKO PRVENSTVO V LAHKI ATLETIKI V RIMU 20.30 DNEVNIK 21.00 Glasbena oddaja 22.10 Sedmi dan- Kulturne aktualnosti 22.50 Napoved programa za prihodnje dni JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 10.00 E. ZOLA: V KIPEČEM LONCU 11.00 Kmetijska oddaja 11.45 PROSLAVA 30-LETNICE DELOVANJA VRHOVNEGA ŠTABA NA VISU 13.30 Otroška matineja: Družina Smola in Po neznani delti 14.15 POROČILA 16.25 Goriški oktet in ansambel Slavka Žnidaršiča 16.55 Evropsko prvenstvo v lahki atletiki 19.45 POROČILA 20.00 Znamenite pustolovščine: COLLEONI 20.45 Risanka 21.00 DNEVNIK 21.20 Tedenski zunanjepolitični komentar 21.35 VEČER Z MIJO ALEKSIČEM 22.35 ŠIBENIK Dokumentarna oddaja 23.05 športni pregled 23.45 DNEVNIK 24.00 Svetovno prvenstvo v veslanju KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 15.50 Svetovno prvenstvo v motornih dirkah Prenos iz Preluke 16.55 Evropsko prvenstvo v lahki atletiki 20.00 Svetovno prvenstvo v veslanju 21.15 Napoved programa za prihodnje dni 21.30 MATA HARI - Film z Greto Garbo 23.20 Svetovno prvenstvo v motornih dirkah Posnetek prenosa iz Preluke TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Boccherinijev godalni kvartet v A-duru; 11.15 «Monika potuje na Madagaskar»; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Zabavna glasba; 13.00 Karakteristični ans.; 13.30 Glasba po željah; 15.45 «Komisar Tabornik in lepa Venera», radijska detektivka; 16.45 Plesna glasba; 18.00 Glasba in šport; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 19.30 in 21.30 Poročila: 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 9.00 Kako se počutiš (glasbeno-govorni spored); 10.30 Dogodki in odmevi; 10.45 Glasba in nasveti; 12.10 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Najbolj popularne popevke; 16.00 Polke in valčki; 17.15 Poskočne; 17.30 Pesem sledi pesmi; 18.00 Koncert lahke glasbe; 18.35 Glasba po željah; 19.45 Juke box; 20.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v ve- čeru; 22.00 športna nedelja; 22.15 Operetna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 9.00 Godala; 10.50 Ork.stri; 12.00 Najbolj popularne plošče; 13.20 Glasbeno - govorni spored; 14.00 Neapeljske popevke; 15.20 Odrska glasba z Milvo; 16.55 Evropsko prvenstvo v lahki atletiki; 17.10 Glasbeni variete, SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.07 Radijska igra za otroke - Frane Puntar: «Uho»; 9.46 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 11.05 Koncert iz naših krajev; 15.05 Humoreska tega tedna - F. Soeborg; «Takšni smo»; 15.25 Ob lahki glasbi; 16.10 Nedeljska reportaža; 16.30 Popularne operne melodije; 17.00 Zabavna glasba slov. avtorjev; 17.30 Nedeljsko športno popoldne; 19.25 Marjan Marinc: Ogledala in baloni - radijska igra; 20.00 Lahko noč, otroci! 18.15 19.15 20.00 20.40 20.30 21.00 22.00 9.10, 18.50 19.10 20.00 20.27 21.00 21.35 23.00 23.35 21.00 21.15 21.30 22.00 22.30 PONEDELJEK, 9. SEPTEMBRA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Program za mladino ŠPORTNI DNEVNIK Ital. kronike in Vremenska slika DNEVNIK RDEČI ŠOTOR Film, ki ga je režiral Mihail Kalatozov in ki govori o neuspelem poletu generala Nobileja na Severni tečaj V izvirniku nosi film naslov «Krasnaja palatka». Film sta izdelali Italija in Sovjetska zveza leta 1969. Režiser Mman Kalatozov je znan sovjetski režiser, ki se je začel uveljavljati že pred 40 leti in ki ga pri nas poznamo po zelo dobrem filmu «Ko letijo žerjavi». «Rdeči šotor» prikazuje, kot smo rekli, ponesrečeno potovanje generala Nobileja z balonom «Italia» na Severni tečaj-Bilo je to leta 1928, ko se je polet ponesrečil in so preživele ponesrečence rešili Sovjeti DRUGI KANAL DNEVNIK NAGRADE ITALIJE 1969: Niko Tinbergen in Hugh Falkus: SEGNALI PER SOPPRAVIVERE Baletna prireditev Manuel de Falla: KLOBUK NA TRI ROGLJE Izvaja madridski baletni ansambel , Manuel de Falla je balet sestavil že 1919. leta za baletno skupino, ki jo je vodil ruski baletni mojster Dagilev. Balet je sestavljen po noveli Pedra de Alarcona. Tu se opisujejo smešni poskusi nekega funkcionarja, da bi si pridobil simpatije lepe mlinarice. Vsi njegovi napori so zaman, guverner bo postal tarča zasmeha, medtem ko bo mlinarica vsa srečna s svojim možem JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 10.30, 15.10 in 16.30 TV šola Obzornik Bolgarski otroški spored: LUTKINA VILA BOLGARIJA, dokumentarna oddaja Bolgarska zabavno-glasbena oddaja: NE DRAŽI ŽIVALI DNEVNIK S TUJIM OBRAZOM TRAKIJSKA SVATBA . Tudi ta del oddaje spada v skupno oddajo «Bolgarski večer»-Govori pa o folklornem bogastvu v Trakiji TV DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Risani filmi, otroška oddaja DNEVNIK NOSOROGI Dokumentarec iz serije «Enciklopedija živali» Dosežki zdravstva: OPERACIJA RAKA V MOŽGANIH Glasbena prireditev TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Čajkovski: «Manfred»; 19.35 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slov. razgledi; 22.15 Glasba v noči. KOPER 7.30. 8.30. 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 10.45 Glasba in nasveti; 11.45 Pisan glasbeni spored; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 15.00 .Slavne klavirske skladbe; 15.45 Plošče; 17.15 Poskočne; 18.00 Glasbeni mozaik ; 18.45 Športni pregled ; 19.00 Izložba hitov; 20.00 Od Triglava do Jadrana, NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila: 6.30, 7.25 Jutranja glasba; 7.12 Sindikalne aktualnosti; 8.30 Jutranje popevke: 9.00 Vi in jaz; 11.30 Program z Lino Volonghi; 13.20 Hit parade; 14.40 Radijska nadaljevanka- 15.00 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna, operna in simfonična glas' ba; 19.30 Antologija neapeljske popevke; 21.15. Violončelist Msti-slav Rostropovič; 21.45 XX. sto- | letje; 22.00 Orkester; 22.20 Ponovno na sporedu z Ornello Vanom- II. PROGRAM 7.30. 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj; 15.40 Glasbeno -govorni spored; 17.40 Opravljivci. 18.35 Zgodovina ital. popevke; 19.55 Catalanijeva opera «La Wal-ly»; 22.00 Glasbena fantazija; SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic; 10-20 Pesmice na potepu; 10.40 Veliki zabavni orkestri; 11.15 Za vsakogar nekaj; 12.20 Z nami doma m na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Tuje pihalne godbe; 14-20 Priporočajo vam...; 15.10 Amaterski zbori; 16.40 Zvoki in barve orkestra; 17.00 Vrtiljak; 17.45 Moda za vas; 18.10 Tribuna glasbene mladine «Grožnjan 74»; 19.45 P°' letni kulturni vodnik. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 10. DO 14. SEPTEMBRA 1974 TOREK, 10. septembra 9.10, 10.35, 11.05, 15.10, 16.35 in 17.05 TV šola; 19.20 Obzornik; 19.35 Pet pedi: Novo mesto; 20.05 človek na Krasu; 20.25 Dunajski komorni orkester bo izvajal Mozartov Divertimento št. 11 v D-duru; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.40 Fotografi NOB: tretja oddaja; 22.20 Aktualna tema: 23.05 M.de la Roche: Whiteoaki z Jalne, 8. nadaljevanje; 23.10 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček: risanke; 21.15 Dnevnik; 20.30 Celovečerni film; 23.00 Dokumentarec: Libija (prvi del). SREDA, 11. septembra 9.10, 11.15 in 16.30 TV šola: 19.15 Obzornik; 19.30 Risan film «Družina Smola»; 20.00 Zabavno glasbena oddaja; 20.25 Smetar, ki je uspel -reportaža; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik: 21.40 Mednarodni festival športnih in turističnih filmov, prenos iz Kranja; 23.30 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Slikanice; 21.15 Dnevnik; 21.30 Mednarodni festival športnih in turističnih filmov, prenos iz Kranja. Tradicionalni filmski festival, ki se vrsti vsako drugo leto. Danes bo po ljubljanski in koprski televiziji prenos slovesne otvoritve in tudi spored prvega festivalskega večera. Program bo letos bolj pester in tudi bolj kvaliteten; 22.20 Zabavno glasbena oddaja. ČETRTEK, 12. septembra 9.10 in 15.00 Sola; 10.35 in 16.35 Francoščina; 19.15 Obzornik; 19.30 Svet v vojni, serijski film; 20.25 Mino Reitano (znanega italijanskega popevkarja so posneli na trak med ribiškim praznikom v Simonovem zalivu pri Izoli. Poleg njega bodo nastopili tudi nekateri slovenski popevkarji); 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.30 Kam in kako na oddih?; 22.25 Četrtkovi razgledi: Čile; 22.55 Glasbeni nokturno: J.S. Bach: Ciaccona: 23.10 Dnevnik. KOPRSKA BARV A TV 21.00 Otroški kotiček: risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 Venera v internatu, celovečerni komični film s Franco in ricciom, Uršulo Davis. Sandro Mondaini in Raimon-dom Vianellom; 23.20 Likovni nr'-turno: Lojze Spacal. PETEK, 13. septembra 9.10 in 15.10 TV šola; 11.50 in 16.43 Angleščina; 19.05 Obzornik; 19.20 Oddaja iz serije Bistrooki: «Letala»; 19.55 Folklorna revija; 20.25 TV kažipot; 21.00 Dnevnik; 21.25 Tedenski gospodarski komentar; 21.40 Grbavec, film; 23.35 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček: risanke; 21.15 Dnevnik: 21.35 V registraturi dramatiziran roman A. Kovačiča; 22.35 Poslednja misija, serijski film- SOBOTA, 14. septembra 9.00. 10.30. 11.35, 13.00 TV šola; 15.00 Državno prvenstvo v tenisu, posnetek iz Maribora: 16.00 Bal- I kansko prvenstvo v gimnastiki; 17.05 | Nogometna tekma Crvena zvezda Vojvodina; 19.00 Obzornik; 1915 | Disneyev svet. film; 20.05 Moda: 20.15 Kaj počnemo ob nedeljah: 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.25 Notranjepolitični komentar; 21.40 Julie Andrews: 22.25 Colombo, serijski film: 23.35 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 17.15 Nogometna tekma Crvena zvezda - Vojvodina ; 20.45 štorklja na podstrešju, film iz serije Ljubezen na podstrešju: 21.15 Dnevnik; 21.30 j Nova Nemčija, dokumetarni film: 22.30 Serijski film «Podoba». is. IVAN TA VČAR: CVETJE V JESENI Z Meto sva še enkrat nastopila. V gosli sem vrgel tako isok znesek da se je samo ob sebi umelo, da velja naročeni »les izključno le nama. Na poti k skednju ml je razodela J «Nekaj bi rada. Ce plešeš, malo z nogo ob tla udari! ’3(lco j 0 lepo ! )) Ko sva plesala, je stalo ob strani vse polno gledalcev, rsi so se v duhu udeleževali plesa. Danijel je kričal: «Suči o!» Jakopin pa: «Dobre volje, Janez!» Meti so rože cvetele po obrazu in po vratu, posebno kadar ,em med plesom udaril z nogo ob tla, da se je vse zatreslo. Po tem plesu je Boštjan plačal in odšli smo. Na poti proti lelovemu brdu je Meta spregovorila: «Strašno je bilo lepo!» Boštjan pa je dostavil: «Posavcevega pa zdaj že ne bo več k nam.» Iz ten besed e odmevala tiha resignacija, tiha odpoved nadam, katere je reznl in razsodni mož morda gojil v svojem srcu. Pri materi pa ni dobil podpore. Barba je namreč vzklikni-a: «Za tako surovino ne maram pri hiši!» Njeno oko je z »loboko ljubeznijo sledilo hčerki, ki je korakala ob moji strani ter zopet in zopet hitela: «Hudo je bilo lepo!» Dan pozneje sem šel nekaj iskat v gorenjo hišo. Hodeč •nimo čumnate, kjer je imela Meta svoje reči, vidim, da je bila odprta njena skrinja. V predalu za obleko je bila razgrnila nad to kos belega papirja; in na tem papirju je ležalo moje srce z Gore; listek z napisom pa je bila Meta prav skrbno odstranila. O moji starosti potemtakem Presečnikovo dekle ni bilo prepričano. Otava je bila pod streho. Pričela se je mlatva. Od jutra do večera je pikapokalo s Presečnikovega skednja. Nasad za nasadom smo omlatili, omlačene snope pa z otepalniki obdelovali, da se je kadilo plev in prahu. Sest nas je mlatilo; ker Danijel pri šestih ni vedno v viži ostajal, se je Liza prepirala. Pšenica je bila bogata in debelega zrna. Velnik je pel in v velikih vrečah smo odnašali žito v gorenjo hišo, v kateri so se polnili predali gospodarju in družini v veselje. Na soboto precej pozno popoldne je zapel zvonček pod vasjo. Kot bi trenil, so potihnili cepci po skednjih, je ponehalo kričanje otrok in vsa vas se je zavila v sklvnostno tišino. Obhajilo gre! Iz vsake veže so suh prebivalci; sredi vasi pa je obstal gospod Jakob, v zlatopretkani bursi dvignil Boga ter blagoslovil klečečo množico. Bog sam je prišel v pozabljeno gorsko vas, k revnemu, raztrganemu ležišču je prišel, da bolnika ozdravi ah pa mu poda svojo desnico, da ga popelje čez temni prag smrti do sončnih večnih višin. V veličastne j ši obliki se ti pač ne more odkriti demokratična misel v največji popolnosti! Obhajali so Luco. Oslabela je bila in smrt je hodila okrog koče. Pa ji je vendar zaenkrat še prizanesla, da je okrevala in da ji ni bilo treba umreti. Od Fortunovih so mi sporočili, da je pustil gospod Jakob zame pismo in da ni mogel čakati, ker se mu je zaradi sobote domov mudilo. Sel sem iskat tega pisma. Skoraj v vsaki vasici v pogorju naletiš na gospodarja, ki se rad baha, bodisi s premoženjem, bodisi s kako drugo stvarjo. Na Jelovem brdu je bil tak bahač posestnik in oštir Fortuna, ki si je z vinsko kupčijo nekaj denarja pridobil. Kar sem poznal to hišo, se je bahala: oče je ob vsaki priliki metal svoje bogastvo na mizo, otroci so ga pridno posnemali. Vlekli so nekoliko na gosposko stran, posebno hči. Ta je bila dve leti pri nunah v Loki in je od tam prinesla nazaj novo ime. Prej je bila Katra, po loški šoli pa Katinka. V gostilni pri Fortunovih sem dobil pismo, ki so mi ga pisali iz Ljubljane ter me opozarjah, da bi pisarna ne mogla dolgo več prenašati moje odsotnosti. Pri vstopu je Katinka prav sladko zagostolela; «Kako, da k nam nič ne prihajate, gospod doktor? Kaj smo se vam pa zamerili?» Vikala me je, zatorej sem bil prisiljen, da sem jo tudi vikal, kar se mi je zdelo silno zoprno. Dekle je bilo še dosti dobre podobe, aii tičala je v nekaki gosposki kočemajki, ki se ji je kar videlo, da je bila za cenen denar kupljena pri Kajdetu v Loki. Tudi govorila je nekako po knjigi, prav po Danici, na katero so bili Fortunovi naročeni. Ponovila je: «Kaj smo se vam zamerih? Gospod sodnik ostaja vselej pri nas, kadar prihaja na pravde sem gor. Kaj tisto! Dati imamo vsakemu kaj, kdor pride k nam, in naj je še tak gospod!» Da jo potolažim : «Prinesite mi polič vina, gospodična Katinka! To vem, da točite dobro pijačo.» Gospodična se je umo zasukala ter odhitela s poličem po vino. Ko je postavila polno steklenico predme na mizo, je prisedla ter vprašala zadovoljno: «Ah ni fletno pri nas?» «Fletno!» ji odgovorim. «če naj se govori resnica, je daleč naokrog ni take gostilne. Sam sodnik to pravi, in ta pride daleč po svetu. To vam rečem, kjer so pravi ljudje, gre vse prav!» «Dobro se vam godi, to je znano.» Z ljubeznivim smehom me je pogledala. Pri tem se je to zoprno ženšče nekako čudno sukalo s svojim gornjim telesom, da sem moral opaziti, da ni slabo rejena v svoji kočemajki. — Vzkliknila je: «Dobro pa že, dobro! Vsako leto nese oče v hranilnico in vsak otrok ima že svojo knjižico.» «Boste pa veliko dote imeli?» Na to vprašanje je komaj čakala: «Lahko rečem, da bo večja kot dota Presečnikovega dekleta.» Bila je prepričana, da me stvar zanima, zatorej je ponovila z nekim pomembnim naglasom: «Večjo pa že, kot jo bo imela Presečnikova Meta!» Zinem tjavdan : «Se boste pa lahko omožila.» «Lahko pa, lahko! So že vprašali, ta in oni. Seve, kar tako pa tudi ne grem!» Na to baharijo nisem ničesar odgovoril. Ali Katra Je dalje predla : «Oče je že dobro storil, da me je pustil dve leti pri nunah. Tam sem se veliko naučila. Če bi prišla danes v mesto, bi me prav nič ne skrbelo, in gotovo je, da bi se vedela sukati. Postavite kako drugo testo z Jelovega brda v Ljubljano, pa bo kot miš v mleku, ki si pomagati ne ve.» Poglejte, poglejte! Skromno se mi je odkrila ter me prepričala, da bo Katinka dobra gospodinja, postavi jo na kmete, postavi jo v mesto. Tedaj dvignem slučajno oči. Prav nič nisem čul, kdaj so se odprla vrata, in vendar je pri vratih stala moja Meta in zelo strupeno je zrla izpod čela. Zdelo se mi je, kakor da bi sveta Cecilija z Jelovega brda prav posebne strele spuščala na gospodično Katinko. Oglasila se je kratko in ostro: «Mati pravi, da pridi domov!» (Nadalfevanfe sledi) TR«n!i!V0' °Prava' oglasni oddelek. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 kl°drWnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 - Tel. 83 3 82 Naročnina Ur™ 1-35° ,ir ~ vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. V SFPi -*0 mi1"13 fa lno^emstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» letno 1fineVI ^ ^'n' nec!elia!'1 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— Poit • U dln 23 or9anizacii° in Podjetja mesečno 22.— letno 220,— din —- n' ,el(oii račun za Halijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi« 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst SPORT SPORT SPORI SPORT SPORI SPORI ATLETIKA PREMOČ VZHODNIH NEMCEV V PREDZADNJEM DNEVU NOGOMET PUNTARJEV MEMORIAL Ove četni mesti za Italijo-Holme prvi po 50 km hoje DVOBOJ AURISINA-VESNA ŠE NI POKAZAL FINALISTA po olju je šel tek na 100 m p, 6 za plavolaso Nemko Annelie r\nardt- Čeprav ni bila letos ni-nJ ,y najboljši formi je z lahkoto t> y~a. Premoč Vzhodne Nemčije, je dopolnila še Fiedlerjeva Orugim mestom. Poljakinja No-zgrešila srebro za sami 2 /“bnki. Sovjetinje so dosegle le-za njih že običajne čase, na-pršdka Pa ni bilo. Rezultati: *• Erhardt (NDR) 12”66 *• Eiedler (NDR) 12”89 f Nowak (Poljska) 12”91 !. Bufanu (Romunija) 13”(M, 5. Berend (NDR) 13’T4, 6. Anisimo-.T» (SZ) 13'16, 7. Lebedjeva (SZ) 19. 8. Rabsztyn (Polj.) 13"53. naPel je bil met kladiva. Pindionov je takoj v prvem metu * a 0 shladil vzdušje z lepim me-wn do 74,14 m. Metal je skozi sa-sfjivo, od meta do meta pa se 'i16 nevarno Približeval Sachse, entev zadnjega meta so vsi ne-Pno pričakovali, meritev pa je ~“a samo 74 m. Sproščeni Spiridio-. y J6 bil zadnji na zaletišču in še ^aljšal do 74,20. Theimer je me- Nesrečni konec jugoslovanske štafete 4x400 m - Med zmagovalci Annelie Erhardt (100 m ovire), Spiridomov (kladivo), Malinowski (3000 m steeple) j? slabše kot se je predvidevalo. J^flrijenko je v petem poskusu bmitrijenko je °segel 74 m, vendar je prestopil Rezultati; *■ Spiridionov (SZ) 74,20 Sachse (NDR) 74,00 Theimer (NDR) 71,32 1 Dmitrijenko (SZ) 71,18, 5. Be- yer (ZRN) 71,04, 6. Huning (ZRN) j ’''8, 7. Kangar (Finska) 70,04, 8- Sncsi (Madžarska) 68,50. Predzadnji dan evropskega prven jJ[a je dal Italiji dve odlični če-V1 mesti, stadion pa je posebno • Fr8nco Fava, ki se je še v dnjem krogu boril za bronasto mjno v teku na 3000 m čez zapreke. samo 8 cm. Napredoval ni niti Italijan Cramerotti. Najdaljši met je zabeležil svetovni rekorder Wolfer-mann (82,64 m). Dramatična je bila štafeta 4x400 m za moške. Jugoslavija je tekla v prvi skupini z Italijo, Veliko Britanijo, Finsko, Nizozemsko in Francijo. V zadnji predaji je Sušanj trdno držal četrto mesto in začel z močnim finišem. Nizozemski tekač ga je od zadaj verjetno nehote porinil in Sušanj je opotekaje končal svoj tek v travi točno pred enim od sodnikov. Sledila je izključitev Nizozemske, ki pa Jugoslaviji ni nič pomagala. Tudi če bi «plavi» končali na četrtem mestu bi bili zanesljivo v finalu, ker je bila ta skupina zelo hitra in bi napredovala že zaradi časa, možno pa je, da bi Sušanj koga tudi dohitel. Končni rezultati deseteroboja: 1. Skowronek (Polj.) 8207 KOLAJNE sovjetska zveza 8 3 5 rčHODNA NEMČIJA 5 9 4 bujska 4 i i ,JNSKA 3 0 3 «hodna nemčija i 3 5 n, KA BRITANIJA 1 3 3 •ugoslavua 1 1 1 ITALIJA 1 1 1 “BLGARIJA 1 o o PANSKA 100 MADŽARSKA 1 o o ČEŠKOSLOVAŠKA 022 ERANCIJA 0 2 o ROMUNIJA 0 1 1 ŠVEDSKA o 1 1 ..Tek je ostro začel prav Fava, v ,}e. uvidel, da nima kaj iskati , finišu s prevelikim številom te-tdr Prvi kilometer so atleti pre-.kh v času, ki je obetal svetov-7* rekord. Po polovici teka je Fa-a zapustil vodilno meto v korist ajprej Malinowskega in nato Gar-j^da. Z manjšo zamudo je sle-o Nemec Karst. Prvi je začel fi-I rati Malinowski, Garderud pa J® takoj reagiral. Malinowski je še Pospešil v zadnjih 200 metrih in , Vefi ga je ujel nad zadnjo zapre-,0- Malinowski je čakal prav ta t ®nytek. Uvidel je, da Garderud k a.i n' bil sposoben še enega sprin-a m dokončno pobegnil. Svetovni rekord je vzdržal le za eno sekun-o. Fava se je na koncu zagrizeno J^ril, Karst pa je bil le hitrejši. Uosegel je pa nov državni rekord, k? ^ sekunde boljši od starega. Tek lahko ocenili skupinsko kot naj-tike kakov°sten v zgodovini atle- Rezullati: , Malinowski (Poljska) 8T5"0 Garderud (Švedska) 8T5”4 “• Karst (ZRN) 8T8”0 ’• Fava (Italija) 8’19", 5. Wehr-P C Švica) 8’26”2, 6. Cefan (Rom 1 o,„ 2, 7. Frahmcke (Zah. Nem.) V9"?, 8. Buchcheit (Fr.) 8'30"2. v J® bil za Italijo tudi Višini ueji na 50 km. Malo pred ciljem današnji spored 17.00 ■ 110 m ovire (finale) troskok (finale) višina Ž (finale) 17,- fc°Pje M (finale) _ .15 — start maratona 17.30 -17.45 - 1500 m M (finale) 1500 m Ž (finale) r«.00 - 4xl00 m ž (jinaie) 18.15 -18.30 — 4x100 m M (finale) 5000 m (finale) la eš 19 10 ~ 4x400 m Ž (finale) 4x400 m M (finale) 19 90 20 oo zaklfuček maratona .00 — zaključna svečanost j® bil celo na tretjem mestu, pre- bite! benb. hato Pa ga je Nemec Selzer. Kan-erg je vodil nekako do 25 km. Pa je zašel v krizo in močno Popustil. Vseeno je z veliko mero Orbenosti končal tekmo. Zmagal , . gladko vzhodni Nemec Hòhne in ako ponovil uspeh iz Aten 1. 1969. Rezultati: 1- Hòhne (NDR) 3.59'05"6 Barč (SZ) 4.02'38"8 3- Selzer (NDR) 4.M'28"4 4- Višini (It.) 4.05'43"6, 5. Solda- tenko (SZ) 4.09’31”6, 6. Skotnicki (NDR) 4.10T9", 7. Weidner (ZRN) š 10’52’,4, 8. Schubert (ZRN) 4 Ure 16'05". Predtekmovanja so dala nekaj Presenečenj. V metu kopja je izpadi eden favoritov Sovjet Makarov. 4a kvalifikacijo mu je manjkalo SPIRfli 3 2. Le Roy (Francija) 3. Kratschmer (ZRN) 8146 . Start bo bo 9.30, vpisovanje se 81>>2 | bo pričelo pol ure prej. 4. Litvinenko (SZ) 8122, 5. Katus Nagrade: za 1. ekipo zlate ko- (Poljska) 7920. PLANINSTVO V TEM MESECU Dan planincev na Nanosu Kot vsako leto, praznuje SPDT tudi letos septembra svoj «zapovedani» praznik. Tudi letos bo «Dan planincev» na Nanosu in tudi ob tej priliki bodo tekmovanja. Osrednje tekmovanje bo «Pohod na Nanos» in sicer čim hitrejša hoja z Razdrtega do vrha Nanosa (do koče). Smer je poljubna le čas je omejen: največ 2 uri in pol. Vpisovanje, razdeljevanje številk in start bodo pri gostilni v Razdrtem. Vpisnina znaša 500 lir za ekipo, ker letos ne bo tekmovanje za posameznike pač pa za ekipe. Ekipo lahko sestavljajo 3. 4 ali 5 članov. Ob startu prejme ekipa karton, na katerem bodo navedena imena članov ekipe in njih startne številke. Karton bo ekipa morala izročiti komisiji na cilju. Člani ekipe morajo dospeti na cilj istočasno. liiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimimiiiiiiiniiiiiiiiiifiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiitiiiiii) NAŠI FAVORITI lajne, za 2. ekipo srebrne, za 3. ekipo bronaste kolajne posameznim i članom ekipe in plaketa najboljše uvrščeni ekipi, katero sestavljajo samo družinski člani. Ob tej priliki razpisuje SPDT natečaj za: 1. Najlepšo fotografijo «Dneva planincev 1974» na Nanosu in 2. Najduhovitejšo fotografijo dneva planincev na Nanosu. Slike so lahko čmobele ali barvaste, format je poljuben. Slike, zaprte v zalepki, v kateri naj bo na posebnem listu navedeno ime, naj se izročijo do 10. oktobra v uradu ZSŠDI v Ul. Ceppa 9, Trst. Nagrajevanje in razstava slik bo ob priliki 1. predavanja sezone 74-75. s. m. NOGOMET PRIMORCI V SLOVENSKIH LIGAH Nasprotujoči si rezultati tekem 110 m ovire SR: Milburn (ZDA) 13”0 ER: Lauer (ZRN) 13'’2 EP 1971: Siebeck (NDR) 14”0 Guy Drut je nesporno najmočnejši in kot edinega Evropejca ga lahko postavljamo na isto raven z Američani. Žal se zelo hitro zmede. Nasprotno je zelo miren Siebeck, v odlični formi pa je tudi Poljak Wodzynski. Italijan Buttari se bo s težavo prebil v finale. Predvideni vrstni red: 1- Drut (Francija) 2. M. Wodzynski (Poljska) 3. Siebeck (NDR) Troskok SR in’KRt San jejév' (SZ) ’ iW EP 1971: Drehmel (NDR) 17,16 Sanjejev in Drehmel kažeta nekaj znakov utrujenosti. Na vrhu je nastala izenačenost, ki lahko privede do čudnih vrstnih redov. Kot prvovrsten kandidat za zmago je Poljak Joachimowski, «outsiderje» pa bi lahko smatrali Siničkina, Segala in Sontaga. Predvideni vrstni red: 1. Sanjejev (SZ) 2. Joachimowski (Poljska) 3. Segal (SZ) Višina ženske SR in ER: Blagojeva (Bolg.) 194 EP 1971: Gusenbauer (Avstrija) 187 Obeta se nesporna zmaga za NDR. Morda tudi dvojna, ker je Rita Kirst v predtekmovanju pokazala veliko zanesljivost. Če ne bo U. Meyfarth ponovila podviga z 01, bo obe Nemki ogrozila lahko še Romunka Ioan. Rosemarie Witschas si lahko privošči začetek komaj pri 185 cm in torej naskok novega svetovnega rekorda še spočita. Predvideni vrstni red: 1. Witschas (NDR) 2. loan (Romunija) 3. Simeoni (Italija) Kopje moški SR in ER: VVolfermann (ZRN) 94,08 EP 1971: Lusis (SZ) 90,68 Lusis je star, vendar se nikogar ne boji. Wolfermann je baje poškodovan na kolenu. Finci so kot vedno živčni. Tekmovanje utegne biti na slabi tehnični ravni kot večina metov na letošnjem EP. Presenečenja so možna skoraj samo od druge in tretje garde Finske in Sovjetske zveze. Predvideni vrstni red: 1. Wolfermann (ZRN) 2. Lusis (SZ) 3. Makarov (SZ) 1500 m moški SR: Bayi (Tanzanija) 3,32”2 ER: Wadoux (Francija) 3'34''0 EP 1971: Arese (Italija) 3'38”4 Predteki so pokazali, da se vsi bojijo. Trenutno ni nihče v taki formi, da bi takoj pokazal zobe. Časi bodo verjetno tudi v finalu slabi. Vsi čakajo le na končni sprint, tudi če niso nikoli razpolagali z Orzino. Predvideni vrstni red: 1. Hogberg (Švedska) 2. Gysin (Švica) 3. Pantelej (SZ) 1500 m ženske SR in ER: Bragina (SZ) 4T”4 EP 1971: Burneleit (NDR) 4'9”6 Prvakinja Krebs (prej Burneleit) je tekla zelo sproščeno in verjetno že upa na novo zmago. Gunhild Hoffmeister je pokazala, da ne zmore zelo ostrega finiša, po čemer pa se odlikuje Bolgarka Tomova. Od Sovjetinj utegne biti nevarna le Kazankina. Za Italijanko Dorio pričakujejo (kot vedno optimistično) čas okoli 4’5”. Predvideni vrstni red: 1. Tomova (Bolgarija) 2. Krebs (NDR) 3. Kazankina (SZ) 5000 m SR in ER: Puttemans (Bel.) 13’13'’0 EP 1971: Vaatainen (Fin.) 13'32"6 Super favorit Foster je v pred- teku tekmoval kot človek, ki se. boji. Skušal se je otresti nasprotni kov pred ciljem. Kot na 1500 m bodo vsi čakali na končni sprint. Predvideva se slab rezultat. Peter Svet bo lahko tekel nov državni rekord. Predvideni vrstni red: 1. Polleunis (Belgija) 2. K. Kvalheim (Norveška) 3. Foster (Vel. Brit.) Maraton EP 1971: Lismont (Belg.) l.lS’Og" Upanje za Italijo po lepem teku Cindola na 10.000 • «i; Lismont je tudi v dobri formi,' Angleži pa lahko računajo' ha^trpenakovredne tekače. Predvideni vf&ttft’rEd: ° 1. Thompson (Vel. Brit.) 2. Cindolo (Italija) 3. Lismont (Belgija) Štafeta 4x100 m moški SR: ZDA 38'TO ER: Francija 38”40 EP 1971: ČSSR 39"03 Najboljšo ekipo ima SZ, odločale pa bodo predaje. Prava loterija med SZ, Italijo, Francijo in Zahodno Nemčijo. Predvideni vrstni red: 1. Sovjetska zveza 2. Zahodna Nemčija 3. Italija Štafeta 4x100 m ženske SR in ER: NDR 42”6 EP 1971: ZRN 43'3 Vzhodne Nemke niti skupinsko ne predstavljajo več strašila, so pa vseeno še najmočnejše. Usoden zna biti zanje strah. Predvideni vrstni red: 1. Zahodna Nemčija 2. Vzhodna Nemčija 3. Sovjetska zveza Štafeta 4x400 m moški SR: ZDA 2’56’’l ER: ZRN 3'00”5 EP 1971: ZRN 3’02"9 Nemci bodo z lahkoto ubranili naslov izpred treh let. Vsi ostali močno zaostajajo. Lepe možnosti bi imeli Sovjeti s svojimi zaprekaši, nimajo pa navade, da bi na tak način špekulirali. Ustrezna forma vseh 4 Jugoslovanov prinese lahko visoko uvrstitev. Predvideni vrstni red: 1. Zahodna Nemčija 2. Finska Dve koli v slovenski ligi sta že nakazali razmerje moči posamez nih ekip. Bivša drugoligaša, soboška Mura in ljubljanski Mercator, sta edina resna kandidata za prvaka, ogrozita pa jih lahko do neke mere Kladivar in Slovan. Ostala moštva bodo tvorila sredino oziroma spodnji del lestvice. Kandidatov za izpad je več, kaže pa, da bo lendavska Nafta, ki je v dveh tekmah prejela kar 12 golov, outsider. Prvi dve koli primorskih ligašev, Izole, Vozil in Kopra, sta si med sabo močno nasprotovali. V prvem kolu so vsi trije izgubili, v drugem pa nobeden. Prvo kolo zahodne conske lige je prineslo primorskim ligašem tri zmage in dva poraza. Najbolje je startalo ajdovsko Primorje, ki je v Kranju premagalo tamkajšnjo Savo kar s 5:1. V Sežani je Tabor gladko opravil z vrhniškim Usnjarjem z goloma Železnika in Pahor; ja, ki sta padla že kmalu po začetku tekme. V Mirnu je začela Adria tekmo s Tržičem brez štirih standardnih igralcev (Klanjščka, Petrovčiča, Frančeškina in Ivče-va). Mladi igralci so imeli precej težav z gostujočim moštvom, ki je celo povedlo in so si šele v drugem polčasu zagotovlii zmago. Dekanski Jadran je na domačem igrišču dokaj visoko (0:4) izgubil s sicer favorizirano Litijo, ki jo je njega prvenstva. Igra Dekančanov ni bila ravno slaba, vendar neučinkovita. V derbiju novincev so Renče tesno zgubile v Kamniku. Domačini so povedli z 2:0, Renčanj pa so bili boljši v drugem polčasu, ko so znižali na 2:1. V 3. kolu SNL in 2. kolu ZCNL bosta najvažnejši tekmi Vozila —, Mercator v Mirnu in Renče — A-dria v Renčah. Doma bo igral tudi Koper s ptujsko Dravo. Ostali primorski ligaši bodo gostovali: Izola pri vevški Slaviji v Ljubljani, Tabor v Tržiču, Primorje še enkrat v Kranju (tokrat pri Triglavu) in Jadran v Škofji Loki. Peter Budin LUZERN, 7. — Na polfinalu svetovnega veslaškega prvenstva je NDR uvrstila v sklepne regate vseh 7 čolnov. Sovjetska zveza bo zastopana s 6 čolni. Zah. Nemčija in Češkoslovaška pa s štirimi. Italija bo v finalu zastopana z dvojnim dvojcem, z dvojcem s krmarjem in s skifom, kjer je Umberto Ragazzi dosegel drugi najboljši čas. Izpadla sta Tržačana Fermo - Ivancich. Jugoslovanskih čolnov v finalu ne bo. Za vstop v finale bi morali Križani premagati Libertas z dvema goloma razlike Aurisina — Vesna 1:1 (1:0) AURISINA: Croci, Braico, Peri-sutti, Olenich, Dobrilla, Caharija, Pertot, Madalen, Sebenico, Borto-lotti, Doglia. VESNA: R. Tenze, Visintin, Ver-zier, D. Košuta (v 62. min. Kele-menic) ,S. Tenze, Skrem, Sims, Valente, Caharija, Germani, B. Tenze (v 13. min. Botti). STRELCA: v 33. min. Doglia, v 49 min. Bolti. KOTI: 10:5. SODNIK: Spangero iz Trsta. — Stranska sodnika: Zidarich in Mao-le iz Trsta. GLEDALCEV: 600. Dvoboj med Aurisino in Vesno se je končal brez zmagovalca in tako še ni znano katera od ekip bo igrala v finaiu. Srečanje, čeprav precej ostro, je bilo dopadljivo. Aurisina je pokazala bolj zrelo in učinkovito igro od Vesne, ki je bila pomanjkljiva posebno na sredini igrišča. Križani so morda zgrešili v tem, da so na ta del igrišča postavili le Germanija in Valenteja (tokrat je imel slab dan). D, Košuta je igral preveč v ozadju, praktično vlogo branilca. Sims, ki bi verjetno moral pomagati na sredini igrišča, pa je igral vedno na desnem krilu. Aurisina je prav tukaj imela o-čitno premoč, saj so na sredi po- ZAČASNE LESTVICE «Memorial Egona Puntarja» SKUPINA A Olimpija 2 1 1 0 2 1 3 Primorec 2 1 0 1 2 2 2 Zarja 2 0 2 0 1 1 2 Primorje 2 0 1 1 1 2 1 SKUPINA B Aurisina 3 2 1 0 4 1 5 Vesna 2 1 1 0 3 1 3 Lib. Prosek 1 0 0 1 0 1 0 Breg 2 0 0 2 0 4 0 Ija igrali Caharija, Madalen, Bor-tolotti in občasno še Sebenico. Vsi štirje so gibčni in hitri, tako da v prodornih akcijah postanejo napadalci, če je pa treba znajo tudi pomagati obrambi. Razumljivo je zato, da sta bila v začetku Germani in Valente vedno izločena iz igre in je nastala v vrstah Vesne praznina. Povezave med obrambo in napadom ni bilo. Aurisina se je zato v vsaki prodorni akciji pred-I stavila tudi s petimi ali šestimi napadalci, ki so spravili v zagato o-brambo Vesne, medtem ko je o-bramba Aurisine z lahkoto nadzorovala napad Vesne, ki so ga sestavljali Sims, Caharija in B. Tenze. Prav slednji pa se je že v 13. min. igre poškodoval. Zaménjai liiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiPiiiaMiiiiiiiiuiiiiiiii n milili m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIiiiiiiiiiiiiiii„i ODBOJKA KLJUB LANSKEMU IZPADU Moštvo ICrasa ohranilo status tretjeligaša Se&terko bo letos treniral prof. Franko Drasic V teh zadnjih dneh so zabeležili v Krasovem taboru nekaj pričakovanih in ihànj ^predvidenih, vseka-' kor razveseljivih novic, ki sb po klavrnem razpoloženju ob koncu lanskega prvenstva spet navdušile in navdale z bptitfiižmom ’òdbdjkar-ske kroge navijačev in športnih delavcev iz zgoniške občine. Kot je bilo pričakovati, je na podlagi nove razporeditve in povečanja števila nastopajočih ekip na državnem prvenstvu C lige tudi šesterka Krasa (kljub temu, da je na lanskoletnem prvenstvu obtičala na repu lestvice) ohranila status - - - tretjeligaša. Tako bo slovenska od- premagal se v zadnjem kolu prejs- bojka ohranila svojega zastopnika v C ligi in vsi pričakujejo ter želijo, da bi bili letošnji nastopi kronani z večjimi usp?Bfi kof v minuli .sezoni. ___ Kot že rečeno, je. FIPAV z letošnjo tekmovalno sezono povečala število nastopajočih šesterk v posameznih skupinah C lige od prejšnjih 8 na 10 ekip. Ta pobuda je bila potrebna, če upoštevamo velik poprečni kakovostni napredek, ki ga je zabeležila italijanska odbojka v teh zadnjih letih na vseh področjih in ligah. Ekipe so si bolj enakovredne in borba za obstanek postaja vedno ostrejša in težavnejša. Na podlagi seznama 60 ekip, ki imajo pravico do nastopa v šestih V preteklem tednu so se na Opčinah zbrali predstavniki slovenskih zamejskih športnih društev in razpravljali o jubilejnem štafetnem teku ob priliki 50-letnice ZSŠDI ...........................................'""O"............................imi...umilo......nnniiiininnnn.........................................nnnnini.....innininn...i» ŠPORTNA ZNAMKAH n::::::::» O Maliju kot samostojni politično-administrativni enoti je bil prvič govor po drugi svetovni vojni, in sicer leta 1959, ko je nastala federacija med Senegalom in nekdanjim francoskim Sudanom. Federacija je imela zelo kratko življenje, saj je Senegal že leta 1960 proglasil svojo neodvisnost in je tako tudi Mali postal samostojna republika. Mali se torej nahaja na ozemlju nekdanjega francoskega Sudana v srednjezahodni Afriki; država nima dostopa k morju. Filatelistično je ta mlada republika dokaj akivna in tudi njene športne serije so kar številne. Prvi športni motiv se je na znamki pojavil leta 1963 v seriji, ki je bila posvečena tednu mladine. Na znamki za 5 in 10 Fr. so prikazani trije tekmovalci, ki so zasedli prva tri mesta na nekem tekmovanju, na znamki za 85 Fr. pa je trenutek nogometne tekme. Leto kasneje je izšla serija za olimpijske igre v Tokiu Na znamki za 5 Fr. je prikazan nogometaš pred stadionom, na tisti za 10 Fr. boksar in stadion, na znamki za 15 Fr. tekač, na znamki z& 85 Fr. pa skakalec v daljino. Vseafriškim športnim igram so v Maliju do danes posvetili dve seriji. Prva je izšla leta 1965 ob priliki iger v Brazavillu. Na znamkah za 5 in 15 Fr. sta prikazana plavanje in rokoborba. Leta 1963 so izšle tri znamke za igre v Lagosu: skok s palico (70 Fr.), met diska (270 Fr.) in nogomet (280 Fr.). Letos je pa izšla še serija dveh znamk za svetovno nogometno prvenstvo v Miinchnu, ki nam prikazuje trenutek neke nogometne tekme. Znatno bogatejša je pa zbirka znamk za letalsko pošto, ki se je začela leta 1966. Izšla je znamka REPUBUQUEuuMAL l.eta 1974 — Šahovska olimpiada v Nici. Okusno izdelana znamka za 100 Fr. ob priliki Osmega prvenstva za pokal Rimet. Na znamki sta narisana igrišče in zemeljska obla. Za deveto tekmovanje, ki je bilo v Mehiki sta izšli leta 1970 dve znamki: prikazani so nogometaši in pa stadion v slogu, ki bi moral spominjati na staro indijansko umetnost. Ta poskus je precej ponesrečen. Končno je bil lani na vrsti še Miinchen. Izšle so tri znam ke in blok. Tudi olimpijski motivi so zastopani pri filateliji te države. I/fta 1968 sta izšli dve seriji in sicer Leta 1963 prva športna serija, qj-jq jz dy0h znamk za zimske igre Nogomet je večkrat med športnimi I v Grenoblu (olimpijsko naselje in ga, prav tako iz dveh znamk pa za Mehiko. Prikazana sta nogomet (160 Fr.) in skakalec v daljino (150 Fr.). Na vsaki znamki so tudi tradicionalni olimpijski krogi, v zgornjem levem kotu znamk je še umetni satelit za prenos televizijskih programov. Mali je edina država, ki se je spomnila tehničnih pridobitev v korist športa. Leta 1971 je izšla v korist narodnega olimpijskega odbora raznobarvna znamka za 80 Fr.: na levi strani je tekač med startom, v sredini nogometaši in olimpijski krogi, na desni strani pa metalec kopja. Kompozicija barv in motivov je izredno lepa. motivi te države pogled na tekmovalne proge), dru- Leta 1972 sta bila na vrri' ro in Miinchen. Za zimske igre sta izšli dve znamki in blok. Prva znamka nam predstavlja smuk, druga pa hokej na ledu. Isti znamki sta izšli še v bloku, tokrat z dodatnim napisom «Jeux Olympiques d'Hiver Sapporo ’72». Za letne igre so pa izšle štiri znamke, ki so združene tudi v bloku s priložnostnim napisom. Znamke nam predstavljajo nogomet, judo, tek ter tek čez zapreke. skupinah tretjeligaškega prvenstva, sklepamo na podlagi zemljepisne razporeditve, da se bo moral letos Sas. .spoprijeti sledečimi nasprotniki: DaU’Àcqua Treviso, AGLI Montecchio, Libertas Trst, Grandi Motori Trst. Ferroni Verona in Brusegana Padova, medtem ko bi morale ostale tri ekipe Krasove skupine izbrati med sledečimi štirimi moštvi: Volley Legnago, ARA Trento, SAI Belluno in Pallavolo Marghera. Kot je razvidno iz navedenega seznama, bo letošnje prvenstvo veliko napornejše in zahtevno tako za odbojkarje kot za društveno blagajno. Druga, morda še raz vesel ji vejša vest pa je, da je Krasova šesterka rešila svoj najbolj pereč problem, s katerim se je neuspešno ubadal odbor v zadnjih dveh tekmovalnih sezonah: krasovci so si zagotovili izkušenega trenerja, ki bi moral s svojim strokovnim znanjem in primernimi tehničnimi prijemi doseči to, da ekipa predvaja igro na dostojnem nivoju, temu primerni pa bi morali biti tudi uspehi. V lanski sezoni pa je Krasova ekipa igrala vseskozi pod svojimi realnimi sposobnostmi zaradi neprimerne in pomanjkljive atletske ter tehnične priprave. Novi trener «belorde-čih» je prof. Franko Drasič, ki sicer ni novinec v vrstah Krasa, saj je do predlanskim že treniral pred stavnike iz zgoniške občine in je ekipa prav pod njegovim vodstvom dosegla prestop v C ligo in svoje najboljše uvrstitve na končni lestvici tretjeligaškega prvenstva. Od bor, športni delavci in navijači si obetajo, da bi bila ta vrnitev prof. Drasiča v Krasove vrste gotovo poroštvo za boljše uspehe in da bi ekipi uspelo doseči zastavljeni cilj obstanek v ligi, ki si ga morajo letos krasovci s trdno voljo in požrtvovalnostjo izbojevati na igrišču, ne da bi upali v poseg zunanjih ciniteljev za ohranitev statusa tre-tjeligaša. čeprav nima novi trener prevelike izbire med razpoložljivimi igralci, pa je navdušenje med Krasovimi odbojkarji toliko večje m smo prepričani, da bodo z zavzetostjo in požrtvovalnostjo nadoknadili vse mogoče pomanjkljivosti. Krasovi odbojkarji so že na delu m se pridno pripravljajo na prvenstvo C lige. ki se bo pričelo 30. novembra in se bo po osemnajstih prvenstvenih kolih zaključilo 26. a- ga je Botti, ki ni napadalec temveč branilec. Premoč Aurisine je obrodila sadove v 33. min igre. Dva branilca Vesne sta v kazenskem prostoru zgrešila poseg, žoge se je polastil Doglia, ki je z glavo premagal Tenzeja. Kazalo je, da Vesna nima moči in Aurisina bi lahko pet minut kasneje podvojila, če ne bi sodnik oškodoval Nabrežince za očitno enajstmetrovko. V nadaljevanju je Vesna takoj izenačila. To je dalo povod trenerju Košuti, da je nekoliko spremenil taktiko moštva, in sicer je zgostil sredino igrišča s tem. da je zamenjal D. Košuto s Kelemenicem. Taktika je bila posrečena, saj kljub stalnemu pritisku Aurisine ni R. Tenze dobil več gola. Aurisina, ki je najmočnejša ekipa te skupine, je zaključila kvalifikacijski del turnirja z dvema točkama prednosti pred Vesno. Križani pa morajo igrati še z Liberta-som s Proseka in v primeru, da zmagajo z dvema goloma razlike bo finalist turnirja Vesna. B. R. « • • V nadaljevanju nogometnega tekmovanja na Proseku je sinoči med naraščajniki Primorje premagalo Domio s 3:0 in se je uvrstilo v finale. Pri članih je Primorje odpravilo Olimpijo s 4:0. BREG - PRIMOREC 3:t Brežani so s to zmago osvojili 3. mesto na turnirju za «Memorial Gerii». V 2. SLOVENSKI LIGI Bo Salonit zdržal? Košarkarji v 2. slovenski ligi -zahod imajo za sabo že tri kola jesenskega dela tekmovanja. Deseto kolo je bilo na sporedu že junija, ko je bilo tekmovanje prekinjeno in so košarkarji odšli na zaslužen počitek. Kot zanimivost drugega kola nadaljevanja velja o-meniti kar štiri zmage gostov saj je samo Kladivar v lokalnem derbiju uveljavil prednost domačega igrišča. Osrednji dogodek 12. gola je bil derbi med Salonitom in Krasom iz Sežane v Desklah. Na težkem in spolzkem igrišču, v dežju, so oslabljeni domačini s težavo vendar zasluženo premagali Sežan-čane. ki so vodili skoraj skozi vso tekmo. V zadnjih minutah pa so igralci Krasa realizirali od osmih prostih metov le enega in tako zapravili zrelo priložnost za zmago, ki bi jih uvrstila skupaj s Tolminci spet med kandidate za naslov prvaka. Spremljevalci dogodkov v tej ligi pa so tako prikrajšani za zaplet na vrhu, ki bi privabljal na igrišča še več gledalcev. Salonit nadaljuje prvenstvo oslabljen brez izkušenega Bergoča, ki ima nogo v mavcu. Boj za naslov bo tako zelo hud saj so Tolminci pripravljeni, da bi v pravem trenutku prevzeli vrh. E. Hvalica BEZBOL Časten poraz Alpine Pričakovana tekma med opensko Alpino in Amaro Montenegro je zadovoljila. Openci so sicer zgubili, vendar so pokazali v napadu izredno formo. Dosegli so 15 veljavnih udarcev. Marussich je enkrat poslal žogo preko celega igrišča, odlikovala pa sta se še Zoccoli (4 udarci) in R. Glavina (2 udarca) za 3 četrtine kroga vsak. Rezultat: BUZZIN - ALPINA 000113040-9 MONTENEGRO 250002121- 13 Alpina je igrala v naslednji postavi: Perini, Kmet, Marussich, Zuccoli, Bosdachin, Glavina R., Zeppin, Glavina O., Babich (Carraro). ___________ ^ Druga tekma bo danes ob 16. uri prila prihodnjega leta. Prvouvršče- ! na igrišču ob avtocesti, na ekipa bo napredovala v B ligo,' medtem ko bosta dve zadnieuvršče-ni šesterki nazadovali v nižjo ligo. —bs— OBVESTILO Šport na slovenskem radiu Druga letošnja oddaja «Šport in glasba» (od 18. do 19. ure) bo v celoti posvečena zadnjim finalom evropskega atletskega prvenstva v Rimu. V neposrednem prenosu bo z olimpijskega stadiona poročal Saša Rudolf, z njim pa bosta še Ivan Furlanič In Ivan Peterlin. Iz domačega športa pa boste lahko poslušali poročila o mednarodnem turnirju v miniha-sketu na Kontovelu ter o nogometnih turnirjih ekip Primorja iu I Brega. KOŠARKA V okviru mednarodnega košar- karskega turnirja na Kontovelu so dosegli sinoči te izide: Minibasket Bor — SABA 20:47 (12:26) Kontovel — Bor 50:25 (26:15) «Turnir prijateljstva» Kontovel - SABA 89:25 (41:12) Marles — Bor 62:58 (36:28) ODBOJKA V Vidmu je tamkajšnji Volley Bali premagal moško odbojkarsko šesterico goriškego Doma z 2:1. NOGOMET V 1. jugoslovanski nogometni ligi sta včeraj Rijeka in Crvena zvezda remizirali 1:1. SKUPŠČINA OBČINE NOVA GORICA DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE ČESTITAJO OB 9. SEPTEMBRU VSEM DELOVNIM ORGANIZACIJAM IN OBČANOM Zavarovalnica Sava POSLOVNA ENOTA NOVA GORICA NOVA GORICA, Kidričeva št. 21 telefon 0-65-22-013 telex 343-30 Vsem poslovnim prijateljem, delovnim ljudem in občanom čestitamo in želimo prijetno praznovanje občinskega praznika občine Nova Gorica Nudimo vse vrste zavarovanj Se priporočamo! S^I Komunala IBImŽ Zavod splošne komunalne dejavnosti 65000 Nova Gorica, cesta 25. junija 1 Izvaja dela na splošno komunalnem področju, v vrtnarstvu vštevsi prodajo vrtnarskega rastlinstva, nudi storitve v javnem prometu in obrtne usluge v mizarski, kamnoseški, pleskarski in avtomehanični dejavnosti. SE PRIPOROČAMO! grosist gorica TRGOVSKO PODJETJE — ŠEMPETER PRI GORICI Delovnim ljudem občine NOVA GORICA čestita ob občinskem prazniku. Še vnaprej priporoča svoje usluge po detajlistični in grosistični dejavnosti in zunanje trgovine. NOVOGORIŠKA OBČINA SLAVI PRAZNIK V DELOVNEM UTRIPU Od skt omnih početkov do vidnega razvoja - Sodelovanje j sosednimi področji Praznik novogoriške občine je posvečen septembrskim dogodkom 1943. leta. ko je Italija, ki je bila prej na strani sil osi. položila orožje ter se je začelo na Primorskem množično narodnoosvobodilno gibanje, katerega zunanji izraz je bila tudi Goriška, v kateri so partizani doživeli ognjeni krst z nemškim okupatorjem. Letos se bo ob prazniku zvrstilo več dogodkov, ki bodo za občinsko skupnost posebnega pomena. Razumljivo je, da je bil tem širše zanimiv pogovor, ki so ga i-meli občinski upravitelji je dni z novinarji. Predvsem je treba poudariti, da je doživela občinska skupnost v povojnem obdobju iz redno hiter ekonomski in družbeni napredek. Danes šteje občina 52000 prebivalcev, od katerih jih živi v Novi Gorici okoli 15000, če pa vključimo v občinsko središče tudi Šempeter, ki se polagoma že povezuje s središčem mesta, jih je tod nad 20.000. Ker računajo, da bo imelo mesto ob koncu stoletja blizu 45000 prebivalcev, ima sedaj že skoraj polovico načrtanega števila prebivalstva. V občinskem središču je zrasla vrsta pomembnih kulturnih in družbenih inštitucij, prav sedaj načrtujejo tudi začetek ce-lovanja nekaterih visokošolskih u-stanov, posebnih oddelkov ekonomske in strojne fakultete iz Ljubljane. OD KOD VITALNOST? Če izvzamemo anhovsko cementarno in nekaj manjših obrtnih uslužnostnih in proizvodnih organizacij, ob koncu vojne na območju občine praktično ni bilo večjega števila delovnih mest. Zato je bilo po vojni gospodarsko in politično vodstvo usmerjeno predvsem k organiziranju take industrije, ki je zaposlovala mnogo delovne sile. Tako sta zrasli zlasti pomembni tovarni Meblo in Iskra, zatem se je ob njiju razvila še vrsta drugih podjetij, ki so pokazala veliko vitalnost. Zdaj velja za novogoriško občino, da ima do maksimuma izkoriščeno delovno silo. Na zavodu za zaposlovanje imajo trenutno registriranih manj kakor dvesto ljudi, ki bi se rad' zaposlili. Velja pa zapisati, da gre predvsem za delo manj sposobne ljudi, bodisi, da so invalidi bodisi, da nimajo nikakršnih kvalifikacij. Skupaj pa je v občini trenutno zaposlenih nad 20500 delavcev, od teh jih je v gospodarstvu več kakor 17500. Precej ugodna je izobrazbena struktura, saj dajejo novogoriške poklicne in srednje šole vsako leto po več sto novih absolventov. Gospodarstvo je minulo leto u-stvarilo okoli štiri sto štirideset milijard starih dinarjev realizacije, za letos pa načrtujejo nad petsto milijard dinarjev. Kakšna je kvaliteta izdelkov, ki jih proizvajajo v podjetjih novogoriške občine, pove podatek, da so samo v tem letu izvozili na razna tuja tržišča za več kakor osem milijonov dolarjev izdelkov. VELIKE NOVE NALOŽBE V podjetjih novogoriške občine se zavedajo, da je treba stalno obnavljati, modernizirati in raz- širjati proizvodne naprave. Kot so nam povedali občinski upravite-Iji. imajo sedaj podjetja v realizaciji investicije v skupni vrednosti kar petdeset milijard starih dinarjev. Naj naštejemo nekatere od njih: Meblo je začel graditi novo tovarno ivernih plošč. Predvidoma bo v njej proizvajal sto tisoč kubičnih metrov plošč na leto in to na podlagi sodobne tehnologije, o kateri je mogoče u-porabljati tudi manj kvaliteten les listavcev. V Anhovem začenjajo prav v septembrskih dneh, potem ko so že postavili novi most čez Sočo, graditi novo cementarno za milijon ton cementa na leto. Ta cementarna, ki bo veljala sto milijard starih dinarjev, bo eden največjih tovrstnih objektov v Jugoslaviji in bo zaposlovala 280 delavcev. Prve tone cementa pa bodo prišle iz nje v začetku 1977. leta. Tretja velika investicija je zgraditev tovarne za proizvodnjo osebnih avtomobilov v Šempetru pri Gorici. Gre za mednarodno organizacijo Cimos, ki vključuje koprski Tomos, šempetrsko Iskro ter francosko avtomobilsko tovarno Citroen. V Novi Gorici, kjer že postavljajo proizvodno halo, bodo proizvajali oziroma montirali po 12.000 tako imenovanih «malih žab», ki so na jugoslovanskem trgu zelo iskane. V okvir večjih investicij sodi tudi tovarna keramičnih ploščic za tla, ki jo po-.stavljajo Goriške opekarne v Volčji dragi v sodelovanju z neko italijansko firmo. V tej tovarni, ki bo veljala nad dvanajst milijard dinarjev, bodo izdelali na ieto ploščic za pokritje 100.000 kvadratnih metrov stanovanjskih površin. Pomembna je tud naložba v nove proizvodne zmogljivosti, ki bodo omogočile več kakor podvojitev proizvodnih kapacitet podjetju «Vozila - Gorica», ki izdeluje avtomobilske prikolice in različne cisterne, dobro uveljavljene na jugoslovanskem tržišču. POMOČ MANJ RAZVITIM PREDELOM V OBČINI Izredno dmamičen razvoj občinske skupščine je seveda rodil vrsto razlik v razvitosti občine. Tako imamo sedaj zelo razvit nižinski del, medtem ko je še precej pasivno področje Banjške planote ter severnih Brd. Občinski upravitelji so sedaj usmerili vsa prizadevanja k temu, da bi manj razvite predele občine povezali z dobrimi cestami z dolino ter razvili pri i.jih manjše obrate. Nekateri uspehi so že vidni. Tako sta v gradnji dve veliki cesti in sicer od Grgarja prek Banjške planote in Kala nad Kanalom v Soško dolino pri Kanalu. Druga cesta pa pelje iz Kanala na Lig. Predvidevajo, da bosta prihodnje leto obe ti prometnici asfaltirani. Tako bodo imeli delavci in šolarji dobre prometne zveze. Prav tako se teži k temu, da bi razvili nekaj manjših industrijskih obratov na manj razvitih območjih. Podjetja, ki so v dolini začutila pomanjkanje delovne sile, so že začela investirati. Tako je zrasel v Kalu nad Kanalom o- CESTNO PODJETJE NOVA GORICA Cestno podjetje NOVA GORICA vzdržuje in rekonstruira magistralne In regionalne ceste na področju občinskih skupščin Ajdovščine, Idrije, Nove Gorice, Tolmina ter opravlja dela na področju nizkih gradenj brat za okoli sto delavk mirenskega Jadran Cicibana. Podoben obrat je to podjetje odprlo tudi v Vipolžah in zdaj načrtuje še enega na Ligu. Nekdaj skromna obrtna delavnica v Čeipovanu je že zrasla v veliko podjetje za proizvodnjo pohištvene opreme. Tovarna pohištva Meblo pa namerava investirati še več kot milijardo starih dinarjev za razširitev njenih zmogljivosti. Lokovški kovači, ki imajo veliko tradicijo v izdelovanju kovanih predmetov, pa bodo dobili novo tovarno, vredno več kakor dve milijardi dinarjev. Izdelovali bodo razbčne kovinske predmete za šempetrsko podjetje Vozila - Gorica. Manjše proizvodne obrate načrtujejo še v nekaterih drugih krajih. ZAOSTANEK V DRUŽBENIH SLUŽBAH Ker se razvija mesto v pomembno regionalno središče, seveda nastajajo nekateri pereči problemi v družbenih službah, ki r j morejo dohitevati potreb občanov. Gre predvsem za težave v razvijanju šolske mreže, mreže predšolskih ustanov ter sploh materialnih pogojev za delovanje različnih drugih ustanov. Občina se je v zadnjih letih zelo angažirala pri graditvi nove bolnišnice v Šempetru pri Gorici, zaradi tega drugo čaka. Vendarle bodo že v tem letu začeli z gradnjo nove solkanske šole, morali pa bodo še nujno potrebne nove šole v Šempasu, Dornberku ter v sami Novi Gorici. Tudi v nekaterih kulturnih inštitucijah tožijo. da nimajo primernih prostorov. Nujno bo treba zgraditi novo kinodvorano in pa dvorano za druge prireditve. Vzporedno s tem bo treba seiveda pospeševati stanovanjsko gradnjo. Zdaj dograjujejo v mestu okoli 300 stanovanj na leto, vendarle je to premalo za hitro rastoče potrebe. V Novo Gorico namreč prihajajo mlade družine od drugod in treba jim je zagotavljati nova stanovanja. SODELOVANJE OB MEJI Občinski upravitelji radi poudarjajo, da je Novi Gorici potrebna širša prometna povezava z osrednjo Slovenijo. Ko so pred kratkim ponovno analizirali dogajanja okoli avto ceste, so ugotovili, da v Beogradu čaka denar za nekatere naprave na meji, ki bi lahko pomenile prvi im-pluz za druga dela, vendarle z italijanske strani ni potrebnega dovoljenja za odprtje novega prehoda. Predsednik občinske skupščine Jože šušmelj je te dni ponovno poudaril, da bo Nova Gorica obnovila sodelovanje z Gorico. Prvi vljudnostni obisk upraviteljev o-beh občin in kasnejši delovni sestanek sta pokazala, da vlada o-bojestranski interes za sodelovanje razen pri cestnih povezavah tudi pri urbanističnih zadevah, varstvu okolja ter na področju kmetijstva. Osnovali so posebno delovno skupino, ki sedaj pripravlja program bodočih stikov. V kratkem bo prišlo do novega sestanka med predstavniki obeh občin, na katerem bodo preverili program ter sprejeli načrt za njegovo uresničevanje. šampionka / renče nova gorica e EST I TA M O OBČANOM NOVOGORIŠKE OBČINE OB NJIHOVEM PRAZNIKU KMETIJSKI KOMBINAT ■ ij 65290 ŠEMPETER PRI GORICI ŽELI OBČANOM NOVE GORICE PRIJETNO PRAZNOVANJE OB NJIHOVEM PRAZNIKU TER PRIPOROČA SVOJE PROIZVODE PRBMORJE EXPORT NOVA GORICA S TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA: m ZUNANJA TRGOVINA Rožna dolina, 15 ■ MOTOREMONT Šempeter pri Gorici, Bratuževa 15 ■ CESTNI TRANSPORT Šempeter pri Gorici, Bratuževa 15 ■ ČIPKA IDRIJA Idrija, Trg Maršala Tita 4 ČESTITA OBČANOM IN DELO VMM KOLEKTIVOM OBČI V E \OVA GORICA /l MIHOV E RAZ. M K VAŠ SOLIDEN BANČNI SERVIS /O ljubljanska banka Podružnica NOVA GORICA z ekspoziturami v: Ajdovščini Idriji Tolminu Šempetru pri Gorici Solkanu Vipavi Cerknem Kobaridu Bovcu Dobrovu Kanalu Čestita vsem občanom ob občinskem prazniku anufaktura NOVA GORICA Kupujte v trgovinah trgovskega podjetja «MANUFAKTURA» v Novi Gorici, Solkanu, Šempetru, Desklah, Kanalu, Bovcu in Sežani ŽELITE POSTATI STROKOVNJAK ZA UPORABO ELEKTRONSKIH RAČUNALNIKOV? Javite se takoj našemu učnemu centru v NOVI GORICI v prostorih šolskega centra za blagovni promet, Erjavčeva 8 vsak dan razen sobote in nedelje od 17. ure do 19. ure, kjer boste dobib vse informacije o pogojih vpisa v našo šolo za poklic: PROGRAMER za programski jezik COBOL Vsa potrebna Uteratura je v domačem jeziku in za udeležence seminarjev brezplačna. Glede na to, da naši učni centri že nekoliko lei uspešno delujejo v Zagrebu, Beogradu, Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Splitu, na Reki in v drugih večjih mestih, ter da uporabljamo metodo programiranega učenja in najsodobnejše tehnične pripomočke, garantiramo, da bodo slušatelji naših seminarjev strokovno usposobljeni za samostojno praktično delo na elektronskih računalnikih. Izkoristite to priložnost! ZPR - ZAGREB - OOUR - AOP Centar za stručnu izobrazbu kadrova za automatsku obradu podataka, Zagreb, Szabova 4 telefon 576-469 združeno podjetje za distribucijo električne energije Slovenije ELEKTRO GORICA - ENOTA GORICA NOVA GORICA Čestita občanom občine Nova Gorica za njihov praznik 9. september gg POLIGALANT Industrija za predelavo plastičnih mas 65293 VOLČJA DRAGA pri Novi Gorici telefon 72513, 72541, 72550; telex 34338 yu poling Proizvajamo: — polietilensko in polipropilensko embalažo s tiskom in brez tiska — brizgane artikle za široko potrošnjo in kooperacijo — akrilatne zobe « POLIDENT » super in cross -linked — PVC rolete, profile za predale, obloge sten in pregradne stene ISKRA Industrija avtoelektričnih izdelkov N. Sol. 0. Nova Gorica Priporoča svoje proizvode avtomobilski industriji, servisnim delavnicam in ostalim potrošnikom: DINAME — ZAGANJALNIKE — VŽIGALNE TULJAVE - MAGNETNE VŽIGALNIKE — NAPETOSTNE REGULATORJE — ALTERNATORJE