Urcdadtt« (proti llobljaoa, kopitarje?« i. ItUfos «001-4004 Itctečna atroCataa II lit, u UiotcaiKTo »i.JC |lt. Cck. ra« Llut>i|on« 10.65« t« aatotalae U 103*4 u tnnraie £adap«i*a t« srUM It Italije la Inoiemilfa tmai UP) d. a. iiilaao JVENEC OECEMBhh l«i4j 24 PETEK Sowjetisehe OurchbruchsversEck scheiterten Bei Kirowograd neue deutsche Angriffe - Wichtiges Hohen-gelande genommen - Feindliehe Angriffe in Siiditalien ab-gewiesen - Kampf eines deutsehen U-Bootes mit Flujjzeugen vor der Kiiste Norwegens I)NB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 23. Dezember. Dus Oberkominundo der Wehrmaeht gibt bekunut: Am Briickenkopf von Nikopol vvurden'mehrere schvvuchere Angriffe der Sovvjets ubgewiesen. Siidostlich Kirovvograd setztcn unsere Truppen ihre Angriffe fort und nalimen ein vvichtigcs Ilohengc-liinde. Weiter nordlich vvurde eine sovvjetische Knmpfgruppc cingeschlos-sen und vernichtet. Im Raum von Schitomir scheiterten mit starken Infanterie- und Panzerkriiften gefiihrte feindliehe Durchbruchsversuche nach hartniicki-gen Kiimpfen. "6 Sovvjetpanzer vvurden abgeschossen. Nordwesllich Retschitza war-fen unsere Truppen narh Abvvehr feindlicher Gegenangriffe die Bolsche-■wisten weiter zuriick. Im Abschnitt von W i t c b s k be-sehriinkte sich der Feind gestern auf ortliche Angriffe, die abgeschlagen vvurden. Das II. Bntaillon des Grenadicr-regiments 528 unter Fiilirung des Hanptmanns Docrmann hat sich in den schvveren Angriffs- und Abvvehr-kampfen siidvvestlich S h 1 o b i n besonders bewiihrt. In S ii d i t a 1 i c n griff der Feind vviederholl mit starker Panzer- und Schlachtfliegcrunterstiitzung im Ab- schnitt von Ortona an. Siimtliche Angriffe vvurden in erbitterten Kiim-! pfen unter holien Verlusten fiir den Feind abgevvicsen. Fiinf Panzer wur-den abgeschossen. An der iihrigen Front verlief der Tag ruhig. Vor der n o r w e g i s c li e n Kiiste grifren fiinf brilisehe Torpedoflug-zeuge ein deutsches Unterseeboot und ein kleines Fahrzeug der Kriegsmari-I ne mit inehreren Torpedos erfolglos an. Zwei der nngreifenden Flugzeuge vvurden vernichtct, ein dritles in Brand geschossen. | Nordamerikanische Bomber dran-gen am gestrigen Tage unter dem . Schutz starker Bevviilkuiig nach Nord-vvestdentschland ein. Durch Luftverteidigungskriifte zersprengt und ani zusammengefassten Angriff gehin-! dert, warf der Feind \vahllos Spreng-und Brandbomben auf mehrere Orte. 2S der angreifenden Flugzeuge, darun-ter 21 schvvere Bomber, wurdcn ab-j geschossen. I Vier vveitere Flugzenge verlor der Feind iiber den besetzten W e s t g c -b i e t e n. | In den Abendstunden des gestrigen Tages flogen einige feindliehe Stbrflug-. zeuge in das R h e i n I a n d ein. Schnelle deutsche Kampfflugzeupe vvarten in der vergangenen Nacht Bomben auf Eastbourne. Krvava sovjetska komedija v Harkovu Nemška izjava k novi sovjetski slepilni komediji Berlin, 22. dec. DNB. Na tiskovni konferenci zunanjega ministrstva je bila v sredto popoldne objavljena naslednja nemška uradna izjava: 1. V Ilarkovu se je vršil tako imenovani »groces« proti trem vojnim ujetnikom, pripadnikom nemške vojske, dvema Častnikoma in enemu podčastniku ter proti enemu ruskemu šoferju, ki so bili obtoženi dozdevnih umorov civilnega prebivalstva v Zasedenih vzhodnih pokrajinah. Očitek, ki je bil proti njim naperjen, je tako bolesten in neumen, da se je lahko porodil le v možganih onih perverznih kreatur, ki so se že prej posluževale takih postopkov, da so z njimi v lastni deželi odvrnile pozornost od resničnih krivcev. Ko je boljševizem spravil s svojimi gospodarskimi ukrepi prebivalstvo že na rob obupa, je iznašel tako imenovane »škodljivce«, na katere je potem osredotočil jezo nr ":ce, da bi odvrnil njeno pozornost od edino odgovorne sovjetske vlade. Znano je, da so k takim škodljivcem spadali tudi inozemski inženirji, med drugimi angleški zastopniki tvrdke »Metropolitan Vickers«. Kasneje so bili to visoki državni funkcionarji, generali m celo maršali. Vsi ti so bili na ta način obtoženi in prisiljeni, da so v javnih postopkih, slično kot pri srednjeveških čarovniških procesih izrekali in priznavali najblaznejše samoobložbe. — Razrvami zai-adi najrafiniranejšib metod duševnega mučenja, so priznali ti ubogi reveži zločine proti državi, ki jih niso nikdar storili, niti jih niso nikdar mogli storiti. Posamezni posknsi, kot n. pr. dejanja inženirja Badčkina ali namestnika zunanjega komisarja Krestinskega, ki sta hotela svoji priznanji, dani v preiskovalnem zaporu, med sodno razpravo preklicati, so bili takoj korigirana. Med kratkim odborom pri razpravi so bili obtoženci znova tako mučeni, da so popolnoma zgubili v^ako odporno silo in so čez eno uro znova vse priznali, kar so od njih zahtevali. Takrat je pisal angleški tisk, da je to, kar se dogaja pri teli navideznih sodnih procesih in s čimer se slepi svetovna javnost zoprna komedija ter se je spraševal, ali ne morejo priti žrtve s svojim prostovoljnim priznanjem dovolj hitro na vislice. Najboljšo sodbo o teh navideznih procesih pa je izrekel 4. septembra 1936 Churchill, ko je dejal: »Mnogi, ki zaradi pozne pokore teh podleže v, ki so brez premisleka krojili usodo tisočev dobrih ljudi, še niso prišli ob sapo, se niso nič manj zgražali nad umetno krinko tega procesa. Tu smo videli, kakšen razdor zija med komunističnim mišljenjem in med ostalim svetom.« Sovjetski prodorni poskusi izjalovljeni Pri Kirovem gradu novi nemški napadi - Važno višinsko ozemlje zavzeto - Sovražni napadi v južni Italiji zavrnjeni Borba nemške podmornice z letali pred norveško obalo I 2. V Sovjetski Rosiji vlaoveljstvo oboroženih sil javlja: Na N i k o p o I s k e ni mostišču jo bilo odbitih večjo številu slahotiiejših sovjetskih napadov. Jugovzhodno od Kirovega Gra-d a so nadaljevale naše četo t, svojimi napadi in so zavzelo važno višinsko ozemlje. Daljo severno jc bila obkoljena in uničena sovjetska liojna skupina. Na področju pri Ž i t o m i r u so se izjalovili po trdovratnih hojih sovražni prodorni poskusi z mučnimi pohotnimi in oklepnimi silami. 76 sovjetskih oklepnikov je bilo sestreljenih. Severozahodno od Rečice so vrglo naše četo po obrambi sovražnih protinapadov boljševike dalje nazaj. Na odseku pri Vltohgku se jo včeraj sovražnik omejil na krajevne napade, ki so bili odbili. Drugi bataljon 528. grenadirskega polka pod poveljstvom stotnika Doer-manna se jc v težkih napadalnih in obrambnih bojih jugozahodno »d Zlobi n a posebno odlikoval. V Južni Italiji je sovražnik po-novno napadel z močuo podporo oklep- nikov in bojnih letal na odseku pri O r-ton. Vsi napadi sn hili v ogorčenih bojih s hudimi izgubami za sovražnika odhiti. 5 oklepnikov jc hilo sestreljenih. Na ostalem bojišču je potekel dan mirno. ' Pred Norveško obalo jo brezuspešno napadlo 5 angleških torpednih letal nemško podmornico in neko manjšo ladjo vojno mornarico z več (orpetli. I>vo napadajoči letali sta hili uničeni, tretje pa zažgano. Severnoameriški bombniki so včeraj pod zaščito močnih oblakov prileteli >.ad Severozahodno Nemčijo. So-vražnik. ki sn ga protiletalske obrambno sile razpršile in mu onemogočile strnjen napad, je brez izbire zmetal razdiralno in zažigalno bomb« na več krajev. 28 napadajočih letal, med njimi 21 težkih bombnikov, jo bilo sestreljenih. 4 nadaljna letala je zeubil sovražnik nad zasedenimi zahodnimi ozemlji. V večernih tirali včerajšnjega dne priletelo nekaj sovražnih molilnih letal nad I' o r c n j o. llilra nemška bojna letala so v pretekli noči vrgla bombe na Eastbourne. i!sg!©amerikanci o bojih v Itali,: Ženeva, 23. dec. DNB. Potem ko je angloameriški tisk že pred tedni napovedoval, da IkkIo že pred božičem angjoameriške čete «atrdno vkorakale v Rim, mora seduj pojasnjevati ljudem, zakaj niso mogli doseči tega cilja. Angloameriški tisk daje tu pojasnila po znanem vzorcu z bagateli-ziranjem resničnega stanja. Lisici je nenadoma postalo grozdje prekislo! Bazni ameriški vojni dopisniki nn južnoitalijanskem bojišču odkrito priznavajo, da so upanja na vkornkanjc Montgomerva v Rim za božič klaverno propadla. Položaj na bojišču zelo rca-istično gledajo. Tako pravi »astopnik Mutual Broadcasting Svstema: iMno-go preveč se govori o navideznih uničenjih nemških čet in se pozablja, da med zadnjimi boji naše izgube niso bile nikakor majhne« Ta dopisnik izraža tudi svoje presenečenje nad »izredno učinkovitimi strojnicami«. Nenv škc čete so mojstri obrambe. Skoraj sleherno liičo na bojišču so spremenili v pravo trdnjavo. Tudi angleški vojaški strokovnjaki skušajo z vsemi sredstvi ustaviti pre-rano vzplamteli optimizem. Tako piše vojaški sodelavec »!)aily Maila« Lid-del Ilart: »Ako J>i hoteji sploh opaziti zavezniško napredovanje v Italiji, potem bi morali združiti vse ozemeljske osvojitve, kajti po lOnevnih silovitih bojih je bilo osvojeno le malo nail eno miljo ozemlja. V resnici je tako, kot pišejo poročila, da napredujemo le meter za metrom.« Prepad med zastavljenimi in doseženimi cilji zaveznikov ostaja, tuko piše Liddel Ilart, še vedno velik. Jasno l>ostuja, da ne bo možno ob tem poznem čusu italijanske borbe več zadeti Nemcev s kakim uničujočim udarcem. Zato se ponovno postuvlja vprašanje, ali so nadaljnji napori zn osvojitev Rima sploh- še vredni Iruda iu stroškov, saj gre vendar vsa borba le še za prestiš, pri čemur naj bo dovoljeno vprašanje, nli se luliko zures še pričakujejo večji uspehi. V treh mesecih od izkrcanja pri Salernu so zavezniške armade napredovale vsega skupaj "0 milj na cesti proti Rimu. 80 nadaljnjih milj jih še vedno loči od tega mesta. Ni bilo mnogo doseženega, temveč je bila glavna l>osledica povsod v Italiji razširjena zmešnjava. Psihološki gledano padejo ra/.rušenju in beda v Italiji na^aj na angloameriške rame. Igra tega polževega lezenja naprej in njene posledice l>odo kaj mulo s|»odbudile oslule narode v zasedeni Evropi, da bi pozdravili zavezniški prihod z veseljem. Dobro bo, če tega ne zgubimo izpred oči. — Na italijansko bojišče poslani posebni dopisnik »Dailv Tclegrupha« piše, da so se koncentracijo topništva na italijanskem bojišču izkazale kot izredno neprimerne in malo koristni*. S tisoč izstrelki namreč v najboljšem primeru uspe poriniti sovražnika eno miljo nazaj, toda prevoz municije predstavlja te/ko obremenitev plovbe in suhozemskih prevozov. fekovski preces načenja novo vprašanje Berlin, 22. dec. DNB. Uradna nemška izjava o navideznem procesu v Harkovu je močno vplivala na zastopnike inozemskega tiska. Posebno zanimanje jo vzbudil končni zaključek, ki so ga naredili nemški krogi iz indetificiranjem Churchilla in Roosevelta s temelji, po katerih je bil ta proces uprizorjen in izveden. V nemških rokah se namreč nahajajo številni angleški in ameriški vojni ujetniki, ki so po veljavnih predpisih mednarodnega prava na vsak način vojni zločinci. Sedaj bodo nemške vojaške oblasti prisiljene točneje preiskati njihova zločinstva. Na vprašanje ali bodo v tei zve-i razpravljali tudi o problemu letalskega terorizma, se odločilni berlinski krogi niso izjavili ter je treba počakati, kako širok bo okvir napovedanih preiskav vojnega sodišča. Vendar ne dovoljujejo v Berlinu nikakega dvoma o tem, da bodo ukrepi storjeni z nemške strani vedno v soglasju z obstoječimi mednarodnimi dogovori ter prav v nasprotju z neverjetnimi kršitvami haaških konvencij in vseh drugih dogovorov v zvezi z zaščito vojuih ujeluikov, ki so bile storjene v navideznem harkovskem procesu, čigar sodba je bila ž vnaprej določena. Zaenkrat smatrajo v Berlinu, da je podana gotova zveza med cinizmom s katerim je obravnaval Reuter ta proces in med sadizmom, s katerim gledajo sovražniki na letalski teror. Izjav, kot n. pr. one ameriškega novinarja Valterja Millisa, ki se norčuje iz domnevnega obžalovanja uradnih nemških krogov zaradi opustošenja Berlina in ki trdi, da je življenje nemških žena in olrok manjvredno, kot pa nujna potreba po razbitju nemškega vojnega stroja in po ohranitvi lastnih vojakov, tu nikakor ne dajejo med star papir, temveč izpolnjujejo z njimi že prepolno kartoteko dokumentov, ki dajejo problemu zračnega terorja z vsemi njegovimi posledicami prav posebno barvo. Ali bo Valter Millins iz Londona še potem tako ošabno in objestno govoril o tem vprašanju, ko bo Nemčija izvajala posledice vsled tega anglo-ameriškega krvnega dolga, bo treba po mnenju nemških krogov pač tudi šc počakati. Židovstvo veže boljševike in bogataše niti z besedo, da je bil Penaranda oni, ki je na pritisk Washingtona pognal bo-livijski narod v vojno proti silam osi. Potem ko je notranjepolitični kredit padlega predsednika in njegove, medtem že aretirane vlade, padel v Beli hiši na ničlo ter zaradi tega z njim niso možni več nikaki politični posli, je Roosevelt dal po preizkušenem zgledu Penarando odstaviti s pomočjo »močne opozicije«, ki jo je sam insccniral. Nova vlada pa je tudi pohitela, da je v intervjujih izjavila svojo solidarnost z Angloamerikanci in trdila, da jc popolnoma »demokratična«. Bukarešta, 23. dcc. DNB. Znani proti-židovski list »Porunca Vremii« je izdal za Božič posebno izdajo, v kateri označuje boljševizem za »pravega mesijo ži-dovstva«. V številnih člankih podaja pregledno sliko židovske svetovne nevarnosti in dokazuje, da se židovstvo nikoli ni sramovalo pustiti drugim narodom prelivati za svoje cilje reke krvi in podaja na primeru mnogih narodov dokumentarno sliko, kaj bi pomenilo gospodstvo židovstva v Evropi in na svetu. Mnogo člankov in slik pa je tudi posvečenih boju narodnosocialistične Nemčije, Fiih-rerjevemu delu ter bralstvu v orožju An-toneseove Romunije z Nemčijo in zavezniki protiboljševiške fronte. V uvodniku piše ravnatelj lista dr. Radnlescu, da »je žid, bodisi zakrinkan kot bogataš ali kot boljševik oni, ki z neizbrisno mržnjo stremi za zlomom ne-židovskega sveta in triumfom zlatega teleia. židovslvo je iepiio, ki veže bolj- ševike in bogataše. Židovstvo stoji za skupnim nasprotnikom Anglo-ameriknn-cev in Sovjetov proti židovskim sovražnikom. Zgolj slepci ne vidijo popuščanja Anglije in Zedinjenih držav pred Moskvo. Toda židovslvu konec koncev vendar ne bo uspelo, da bi se veselilo zmage v tej zaroti. Če noče človeštvo narediti samomora in priti v večno suženjstvo, bo ta vojna dokončno pomela z boljševiki, to prekleto klico nesreče in izkrvavljenja vseh nežidovskih narodov. Rešitev Evrope je samo v zmagi Nemčije. Tokio, 22. dec. DNB. Dejstvo, da st ameriški letalci sami nadevajo označbo »Murder Incorporation« v japonskih uradnih informacijskih krogih prav nikogar ' ne preseneča. Na la način izraženo stališče o tej vojni 6e popolnoma sklada z nedavno potopitvijo japonske bolniške ! ladje »Buenos Aircs Maru«. Finska zahvala Nemčiji Helsinki, 23. dcc. DNB. Ob podaljšanju nemško-finske trgovske pogodbe za leto 1944. poudarja »Uusi Suomi« v uvodniku, do so predvsem iz Nemčiie dobavljene količine žita in živil omogočile zagotovitev redne prehrane finskega naroda do prihodnje žetve. Nemčija je edina država, lako na koncu ugotavlja list, ki lahko resnično Finsko podpira in to tudi izvaja. Finski narod sprejema z veseljem nemško božično poslanico in jo bo oh-a-nih v svojem srcu. Težke sovjetske izgube pri Kirovem gradu Berlin, 23. dec.' DNB. Pri uspešnih nemških protinapadih jugovzhodno od Kirovega grada so zgubili boljševiki od 3. d<> 21. decembra skoraj 30olicija v Čedadu, ki leži med Vidmom in Gorico, prijela dva sovražna padalca. Pri zasliševanju so ugotovili, da sla to dva mlada Grka, ki so ju v Kairu potegnili v vojaško službo in sla bila po kratki vojaški izobrazbi s padalom spuščena na italijansko ozemlje. S seboj sta imela eksplozivni iu zažigalni material. Njili predpostavljeni so jih, kakor sla oba sama izjavila, poslali sem, da uganjata sabotažo in to negledc na vojaške cilje. Glavno je, da prebivalstvo vznemirjata s čim večjim številom terorističnih dejanj. V Egiptu so jima prvotno izjavili, da bosta uporabljena za »osvoboditev Grčije« in celo na severnoafriškem letališču, kjer sta se vkrcala, sla bila prepričana, da ju bodo spustili na grško ozemlje. Oba ujetnika ne razumeta niti besedico italijanski. y Kratka poročila Solija, 22. dec. DNB. Ministrski predsednik Božilov je včeraj sprejel turškega poslanika Mentesa ter japonskega poslanika Jamadjija. Amsterdam, 22. dec. DNB. Po poročilu britanske poročevalske službe je imenoval papež za novega vvestminster-skega nadkofa dosedanjega birmingham-skega pomožnega Škota Bernarda Grilli-na, ki je 44 let star. Rodil se je v Bir-minghamu kot sin državnega svetnika. Bukarešta, DNU. Tiskovni poročevalec, Jon Meicu ostro obračunava s sovjetsko izjavo, ki izvira iz krogov vojaških sodelavcev Stalina, da »je Evropa samo uporniška pokrajina Sovjetske zveze«, in daje svojemu članku naslov »Evropska enotnost«. Stockholm, DNB. Kakor javlja angleška poročevalska služba, je bila v Krem-lju ratificirana pogodba med Sovjetsko zvezo in Benešem. I Stockholm, DNB. »Aftonbladel« jav-I lja iz Londona, da je Kairo priznal, da I so Titove tolpe utrpele zadnje čase ležko udarce od nemških čet. Stockholm, DNB. »Litva, Latvija in Estonska se morajo vrniti k »sovjetski družini«, piše list »Vojna i raboči klas«. List odklanja vsako misel na tako samoodločbo. Bucnos Aires. DNB Celo v Mehiki iz-koriča bivši romunski kralj Karol svoj za ex kralja vsekakor značilni trgovski duh. Poslanec Medardo Garza zatrjuje namreč, da je Karol prišel do nadzorstva nad ribolovom v Kalifornskem zalivu in je nezaslišano visoko pognal cenc. Ženeva, 22. dcc. DNB. »Exchange Te-legraph« poroča med drugim iz Alžira, da bo Ftandinu, Peyre«tonu, Boissonu in Albertu sodilo posebno vojaško sodišče, Ubtoženi so izdaje. Obisk pri ranjenih kočevskih junakih Komaj čakamo, kdaj bomo mogH spet oditi v borbo. Komunisti so doživeli poraz, ki jih bo vedno skelel Stopal seru po sik nišuice na Studencu kaUir v vseli bol so šle mirno nei ler z ljubeznijo Na koncu hodnika se odpro vrata in pogled gre preko svetle in tople sobe. t os tel j a pri postelji. Sredi je široka miza. Po postel jah leže ali na pol sede mladi fantje. Nekateri so obvezani, drugi so že skoraj zdravi in z veseljem gledajo prišlec "...... stavljeni nupadora številnih komunističnih tolp, in pri tem nisiuo imeli niti zadostnega števila pušk. Mnogi so bili brez njih. Strojnice nismo imeli dolgo časa niti ene. l'u kljub temu se nas je polagoma zbralo lepo število. Da bi se izognili uničenju, sma si nadeli komunistične kape in komunisti- nisem se mogel boriti do konca. Komunisti so streljali na ranjence iii 1 e i videli, da prodira v mesto nem- stični terenci in komunistične patrole ška kolona, so kar sami od sebe takoj so namreč brez sledu izginjali drug udarili iz gradu v sredo komunistov za drugim Kamor je prišel naš oddelek, so nas ljudje navdušeno pozdravljali in nam dajali vsega, kar in kosili njihove vrste. Pet je bilo ra- «t,„i: m„; i . . ■ .■ - , .i . njenih, ker je skozi okno vrgel sra-»Tudi moj brat je najbrž ubit,« je nato italijanski komunist e tam od pre smo hoteli. Videli so namreč, da nismo taki, kot drugi. Komunisti so nam siccr priznavali visoko stanje discipline in vzorno ureditev našega taboriiča, vedno so pa sumili, da s tem »štajer- kor da bi hoteli prisiliti naravo, du , Ijanje s težkimi minometi je bilo na- timprej izvojuje zmago v prid njihovemu tovarišu. 'lo so kočevski junaki, ranjenci, ovenčani z junaštvom in slavo. Stopim mednje in se začnem z njimi prijateljsko pogovarjati. Odkod ste? Na to vprašanje odgovarjajo: lz St. Ruperto, iz Mirne, iz st. Jerneja, od Sv. Križa liri Litiji itd. itd. Sami kmečki fantje. .Sami korenjaki, ki jim ne bereš nm- ruvnost peklensko. Dobili smo povelje, da skrajšamo strelsko črto in smo se zato umaknili h pokopališču. Tu nas je zadela mina. Ubila je nemškega vojaka, mene pa ranila. Komunisti so ves čas divje vpili: »Juriš, juriš! Zakaj ne greste naprej,« Proti nam so pa vpili: »Zakaj se sploh liorite?« Mi jim nismo ničesar odgovarjali, temveč snmo čakali, kdaj se kateri prikaže, hu na obrazu, tudi ne takrat, če nanese ' da smo mogli naperiti nanj ogenj pogovor na najtežje trenutke njihove borbe. Vprašam jih o podrobnostih slavne liorbe v Kočevju. Vsi pridejo v zadrego. Veste, skoraj vse smo že pozabili, nič več se ne spominjamo. Čudovito! Kakor du bi šlo za kako malenkost, zn stvar, ki se naredi mimogrede, in ki se čez nekaj dni pozabi iu se več o njej ne govori. »Zdaj pa ne bom mogel več streljati Živahen fant iz Kočevja, pokrit z ranami, ki se srečno celijo, išče po spominu in mi začne pripovedovati: »Že štiri dni pred komunističnim na-indoni smo naleteli nu zbiranje tolp. Kočah pri Kočevski Reki smo trčili Po kratkem streljanju so se komunisti naglo umaknili in nam pustili tri mrliče. Pri enem od teh smo nnšli uradno štampiljko avtokomnnde. Zvedeli smo. da se v Mlakah nahaja cela komunistična brigada. Dva dni jio/ne-je smo se zapletli v borbo s komunisti S Kmalu nato so začeli vpiti: »Nemci naj se predajo, ničesar jim ne bomo naredili!« Nemški vojaki pa so se smejali in še bolj srdito streljali naprej. Komunisti so vedeli, da nam gre na pomoč nemška oklepna kolona, zato so ie liolj besno in brezobzirno nuskako-vali. Ranjen sem ležal v ambulanti in slišal neprestano streljanje topov. Spričo neprestanega topovskega streljanja strojnic nismo niti več slišali. Poveljnik je dal obesiti nnd našo ambulanto velik rdeč križ. Brž nato so komunisti usmerili ves ogenj na to točko. Mislili smo, da liodo sjxištovnli ranjence, loda bilo je ravno nasprotno. Ranjenci smo sc zato umaknili v podkletne prostore.« Obnašanje savojskih komunistov »Kakšni so bili topovi, ki so z njimi streljali komunisti?« j »Streljali so s tremi protitankovski-' mi in z enim 15 centimetrskim brdskint za , I smeri proti Ribnici. Borba je bila i topom. Vsi ti so bili pozneje komiini-krutkn, toda liudu in za nus zelo uspeš- j stom zaplenjeni. Izstrelili so brez dvo- — -—1 iko več Videl sem nekega komandanta, ki so orožja, toda odnesli smo zmago ___ ga privlekli iz njegovega skrivališča zmago in prizadeli komunistom hude v kinski dvorani. Nekaj komunističnih izgube. Mnogo mojih tovarišev je zdaj topov, mislim da dva, s0 Nemci zajeli že popadalo. Z žalostjo v srcu se jih v šavki vasi, ostale pa drugje. Na svo- . spominjam. Padel je Jelo Capuder, jem pohodu proti Kočevju so Nemci padel je kapitan Vasiljevič, padel Mi- zajeli komunističnega kurirja, ki je ton Kranjc, Mihelčič in še toliko dru- nesel navodila komunistične komande, gib tovarišev prvih borcev. Čez nekaj naj se nn vsak način zadržuje nemška mesecev je italijauska kraljeva vojska pomoč. Navodilo pravi, da gre v Ko- priznala zokonitost našega pokretu, a čevju dobro, samo iz gradu sipljejo "am hkrati onemogočila borbo, ko nas branilci tako hud ogenj, da ni mogoče je razdelila po različnih posadkah ter priti vanj.« nam vzela možnost večjega zbiranja _ ( in napadanja komunistov. S prihodom Italijanski komunisti nemških čet pa smo spet s polno puro so hujskali slovenske K±ska°Wbfd^ »Tudi jaz sem bil ranjen takrat — čast našim bomobrancem. Zdi se, da pripoveduje mlad, živahen Šentjernej- je ves naš dolgi trud s to borbo ne- čan — ko smo se skušali prebiti v di- kako poplačan. | jaški doni. Skakali smo od ogla do V Kočevju sem se boril pri mosiu oglu hiš in ves čas streljali na komu- čez Rinžo in skupaj z drugimi tova- mste. Pri tem sem bil ranjen v roko. riši branil prehod čez reko. lam je loda to mi ni vzelo poguma, še dalje stalo šest naših strojnic. Komunisti so sem se boril, dokler se nismo združili si hoteli izsiliti prehod in v gručah s tovariši, šele pozneje, ko me je za- drli proti mostu. Šestkrat so ponovili del drobec bombe v pljuča, so me mo- ta poizkus, in šestkrat so bili popol- ruli prenesti med ranjence.« noma pokošeni. Izjavljam, da število »Če vas zanima — povzame drug komunističnih izgub, ki ste jih nnvn- Sentjernejčnn — sem bil tudi jaz med jali v vašem časopisu, odgovarja res- 1 tistimi, ki so plavali čez Rinžo. Tam niči. Komunistične izgube v Kočevju sem bil ranjen v nogo. Najbolj so me so bile res ogromne, razjezili savojski vojaki — komunisti, Omeniti moram še lo, da so od ki so se s svojim vpitjem najbolj od- prvih borcev iz junija meseca 1942 likovnli. Ves čus so vpili in hujskali padli v Kočevju naslednji moji tova- , slovenske komuniste: »Avnnti, avuuti! riši: Skolj Anton, Kordan Mirko, Kor-Subito!« , dan Anton, Urbančič Franc. Z žalostjo l,____.. mislim na padle tovariše. Toda njih ttien prviil norcev I junaštvo in junaštvo njihovih tova- i Povprašal sem šentjernejske fan- rišev nam priča, da te žrtve ne bodo te, če je kdo izmed njih, ki je bil član zaman. Iz njih bo zrasla nova, lepša Nevarnost komunizma (Pastirsko pismo ljubljanskega škofa.) Po svoji vesti in pod smrtnim grehom jc vsak vernik, posebno še sturži, dolžan z vsemi močmi odklanjuU brezbožno vzgojo in vse storiti, da komunisti tega cilju pri nas ne bodo dosegli. Ker komunizem božje zupovedi za-metuje 111 na odgovornost pred Bogom ne veruje, zopet govori Pij XI., »se ničesar ne plaši, ničesar ne boji«, da svoj cilj doseže. Vsa sredstva rabi, nič mu ni greli, z lažjo, ropi in umori, z nečloveškim struhovanjem in nasiljem skuša priti do svojih ciljev. Koliko je med vami, dragi verniki, takih, ki so te brezbožne in nečloveške načine komunistov nu sebi občutili in bodo bo-' leče posicdice še dolgo nosili. Vam ni treba še nadalje razlagati, kako deluje brezbožni komunizem, doživeli ste- sumi; ni vam treba utemeljevati, da bi | verovali svarilom Cerkve, skusili ste na sebi vso strahotno resničnost brezobzirne borbe brezbožnega komunizma. Komunističnobrezboštvo je borbeno. Ne zadovolji se s tem, da nekateri za-, metu jejo vsako vero v Boga, .drugi pa . delajo in žive po svoji veri, ampak z I vsemi sredstvi razširja brezboštvo in se z vso silo bori zoper vero, najhuje zoper krščansko vero in katoliško Cerkev. Komunizem je začel borbo zoper vero z neukrotljivo silo do popolnega uničenja vsake vere v Boga. Ali verujemo božji besedi, da peklenska vrata na. Komunisti so zbežali in se raz- ma veliko več ko 200« granat. Grad se kropili na ves vetrove. Naši so imeli ie od topovskega streljanja kar tresel. le dva mrtva. Po svojih patroluh smo Streljali so iz bližine 200 m. Pri to- prvega protikomunlstičnega oo Jelka iz bodočnost slovenske domovine.« /vedeli, da so se začele zbirati okrog povih so bili Italijani. Slišali smo, ka- leta 1941, tistega, ki je nastopil v oko- Od postelje v kotu se je zopet za- ko so prepeva h komunistično himno: lici Novega mesta še takrat, ko je ita- slišalo vzdihovanje ranjenca. Stopil Avanti popolo, j lijanska kraljeva vojska protikomuni- sent k njemu in mu z roko pogladil oila nseossa | stično gibunje hotela zatreti. Povedali . rosno čelo. »Pogum,« sem mu dejal, lianoiera rossa.bancliera rossa... I so mi, da jp eden tak med ni Po- j >saj boš ozdravel.« Fant je vzdihnil, . 550 tovariši ob prfliodu nemške hitel sem k njemu'in ga obsul /. •- se ozrl na svojo amputirano roko in i ■ „., lVr. „ kolone narediti izpad, se je eden teh sanji, ki so že sama razodevala . se zamislil. Bog ve, na kaj je mislil, »oso/ago. Bil sem pri topu v Dijaškem badoglievcev skril ter vrgel bombo med dovanje in priznanje. To je eden i ' rordn so mu splavale misli na dom, domu. Dobro srno streljali. Komunisti domobrance. Bil |>a je takoj nato za- stili idealistov, ki se niso bali stop.ti ki mu ga je uničil bes komunizma, so vdrli v I.ozarjevo hišo in tja so jet in na mestu kaznovan zu svoje med dva ognja, da rešijo vero in dom. morda se je zamislil nad bodočnostjo, namerili svoje i/Mrelkc. Kot zajci so izdajstvo.« | »Da, bil sem med tistimi šentruper- ki jo on pomaga graditi s svojo veliko T . , I škimi fanti, ki so v usodnih dneh sredi , žrtvijo. i:padl iz gradu ■ junija 1942 zapustili svoje domove in OBIŠČITE VELIKO BOŽIČNO RAZSTAVO GALERIJE OBERSNEL Gosposvetska cesta 3 he/ali komunisti pred nušimi streli. Sledile so nato cestne borbe. Tu so padali komunisti kar v gručah. Žal smo morali top kmalu prepustiti njegovi usodi, toda i>ozneje smo si gu zopet pridobili poleg drugih komunističnih topov. Sledila je nato borba v gradu, kjer sein bil ranjen od minometa.« »Kakšen občutek si imel, ko so te zadeli izstrelki? ta Krk^^i™ jC ZS°dbU fUn' ^^ 'n" nTvfe^aSuetlih ta korenjaka z Rake ^ Koljko , , » y] J„ »Vso noč od četrtka na petek sem orožj p juni (k1 kom„nistov in bil na |k)lo/nju v borbi. Komunisti so „.1 AJi:-__51._ 1—1:____ i._ i._l_ vpili na nas, mi smo pa pridno stre- ljali s strojnicami. Drugi dan so nas komunistične tolpe odrezale od ostalih »Nič drugega, kakor zjezil sem se, ' tovarišev. Obkoljeni smo se reš prokleto, zdaj pa ne bom mogel več streljati. Ldino za to mi je bilo žul.< »Dva brata so mi ubili« Obrnil sem se do 18 letnega fanta, držali ves petek in se borili. Ko je postal položaj nevzdržen, smo se skušali prebiti k ostulim tovarišem. Pri tem sta padla dva funta. Sam sem bil ranjen, iinel sem pa možnost, da sem se zatekel k civilni osebi, ki mi je preve- vsakih sredstev, ki bi nam omogočila enakovredno borbo s komunisti. Morate vedeti, da smo bili ves čas izpo- Dv Medsebojno obračunavanje med komnisti Sodražica, 17. decembra. I mobiliziranih. Sledila je nalo prava bit-. | ka, ki smo jo slišali tudi v Sodražici. , — ...... — 1— r-------------- . . 1 .1 1 •, .... | . Tu je ze splošno znano, da so se ko- Prispela so poročila, ki pravijo, da ie v i brata sta mu že padla; eden kjer sem bil skrit, so bih komunisti munistični banditi med seboj sprli in se tej borbi padlo mno^o pravih komuni- — T___'...I .. ,1____:___ .. ..!., nn Mr«>/, Slivnl coni nn invn Hivio L-ri- _______ ,,, t-,.. , * ,.v_,. . . . .....° ki je tudi na tem, da popolnoma okre- zala rano in me skrila. Zadaj za hišo, je bil ubit na Tur jaku, drugi pa v vlaku, ki so ga napadli komunisti. »ludi jaz sem bil na Turjaku, a sem se od tam srečno rešil iz komunističnih rok. Bil sem nato preveden v novomeški bataljon ter od tam prišel \"kočcvje. V Kočevju sem se boril pri vodovodu. Od 20.50 pa do zjutraj lias je 15 fantov kljulxivalo proti mnogo- c,... . ... . . ...M...U..V-... .,,.„V.II, invu o^uvj 11, iti UI'1'II muiu III in f'U l,r na pre/1. Slišal sem njihovo divje kri- spopadli. Dne 16. decembra smo slišali slov. Prisilni mobilizirane! so se po bor- canje, ki so se z njim bodrili k na- - s-j—-.... .... f" padu. Ko je prišla nemška kolona, je Veder za votlo ni nikoli zadosti, če hočemo ob letalskem napadu napraviti verigo od vodovoda ali tcvilnim komunistom. Zjutraj so za- i vodnega rezervoarja do požara. v Sodražico silno streljanje, ki je trajalo bi porazgubili po gozdovih in se poskri- polne tri ure. Obveščeni ljudje nam pra- li. Sedaj čakajo, da pride nemška voj- vijo, da je najprej izbruhnil prepir med ska, ki se ji želijo predati, komunistično komisarko in prisilno mo- | Zopet nov dokaz, ki priča o lažnivo- Ibiliziranim starejšim moškim. Ta prepir sti znesenih Kidričevih besed o enotno- 'med komunistko in prisilnm mobilizi- sti komunistične vojske. Pa tudi dokaz, rančem je zanetil večji spor. Komunisti da morejo biti med komunisti razmere so se kmalu razdelili v dva tabora: v že skrajno neznosne, če pride do takih l tabor prostovoljcev in v tabor prisilno medsebojnih obračunavanj. J ne bodo premagala Cerkve, da ostane Jezus po svoji obljubi pri nas do konca sveta, da bo končno zmagal Kristus nad vsemi brezbožnimi silami — pa vendar nc smemo nedelavni stati in čakati božje zmuge, ko medtem mordu v našem narodu komunizem uniči vero v dušah ljudi, ki bi se potem pogubili. Prvo dolžnost vsakega katoličana, ki še Iiofe ostati član Cerkve, skrivnostnega Kristusovega telesa, je tn, da sc odločno postavi zoper komunizem in ga na noben način v nobeni stvari ne podpira. Če je papež Pij XI. v okrožnici o obnovi družubnega reda zapisal: »Nihče ne more biii obenem dober katoličan in zares socialist,« potem velja to še mnogo bolj za brezbožni komunizem in moramo postaviti to čisto jasno in določeno nučelo: Nihče ne more biti ob enem katoličan in komunist. Ali katoličan nli komunist, oboje hkrati ne more nihče biti! Brezboštvo in vera v Bogh sta nezdružljiva kakor ogenj in vodu. Kdor je komunist, ni več kristjan. Kdor prostovoljno podpira komunizem in mu s tem pomngu doseči njegove brezbožne cilje, ta podpira borbeno• brezboštvo in zato smrtno greši, hujše kukor bi grešil s krivoverstvom, in se je sam izločil iz živega krščanskega občestvu vernikov v Cerkvi. Sodelovanje z brezbožnim komunizmom je brez greIM"hc-mogoče. Papež Pij XI. opozarja ,5$. na škodo, ki jo sodelovanje s komunizmom povzroča krščanski kulturi, in 'ftftfvi: »Prnv v nobeni reči ne bo s komunizmom sodeloval, komur jc mar krščanske kulture.« Ta opomba papeževa je namenjena predvsem r»nim katerih misel na greh ne bi oplašila, ker pač niso toliko vestni kristjani, pač pa bi rudi ohranili krščansko kulturo, ki jo občudujejo in ljubijo. Za vestnega katoličana, ki po zapovedih božjih živi, je načelno vprašanje jasno določeno, da nima več nobenegu dvoma. Pred to izbiro: katoličan ali komunist, je že iriursikdo, ki hoče ostati katoličan in ohraniti vero v Boga, razočaran vzdihnil: »Ah, škoda, ko pa komunizem delovnemu ljudstvu toliko dobrega prinaša in pravo rešenje obeta. Cerkev pa delovnemu ljudstvu ne privošči zboljšanja težkega položaja.« Gotovo ste take in podobne očitke že slišali. Kako neresnični in krivični sol Že pred polstoletjem je papež Leon XIII. v svoji znameniti okrožnici o delavskem vprašanju eden prvih na osnovi naravne pameti in božjega razodetja pokazal rešilno pot za pravično in vsestransko zudovoljivo rešitev zamotanega socialnega vprašanja in dovolj jasno povedal, kaj ima storiti Cerkev, kaj država, kaj delodajalci in kaj delavci sami. Nekaj se je storilo, vse pa še ne. (Dalje.) KULTURNI OBZORNIK »Slovenčev koledar« 1944 Četrtič že prihaja za božične praznike med narod Slovenčev koledar, ki je sicer posebna knjiga Slovenčeve knjižnice ter ima uradni naslov: Koledar Slovenca, Slovenskega doma, Slovenčeve knjižnice, Domoljuba, Obiska in Sveta. Slovenčev ko-ledtr hoče nadaljevati tradicijo koledarjev, kakor jih je v slovenski narod pošiljala včasih Mohorjeva družba: namreč — naj bi bil' knjiga, ki naj bi poleg navadnega koledarskega dela, ki se tiče dne-vov, cerkvenega leta, vremena ter najnujnejših vsakdanjih pojasnil (zdravniških, prometno varnostnih, poštnih itd.) nudila preglede dogodkov prejšnjega leta, jih razlagala s stališča svetovnega nazora, pomenila krepko oporo za narodno zavest in poznanje narodne zgodovine, ter poleg dobrega leposlovja nudila odraslim kakor otrokom poleg praktičnega gospodarskega poduka tudi lahke zabave. Taka knjiga naj bi ležala vse leto na vidnem mestu v hiši in naj bi služila za pratiko, za zapisnik dnevnih opazk ter za domačo izobraževalno šolo in zabav.o Tej tradiciji slovenskega družinskega koledarja hoče ustreči tudi letošnji Slovenčev koledar, ki je izšel na 240 straneh, v lepi in pomembni zunanij opremi ge, Tatjane Hafnerjeve, Slovensko dekle — malo obmorskega tipa — poljublja slovenski šopek iz nageljnov, rožmarina in ro-ženkravta. Na zadnji strani pa se iz megle svetijo zvezde. Slika napravlja prav lep vtis, svež in sočen, ter je naslikana v tehniki, ki bo prišla zelo prav našim dekletom, kajti — kar ponuja se za uveze-nje v prt ali gobelin. Notranje »glave« v naslovnih mesecev so ostale iste kot zadnja leta, razen malih sprememb (tako je prišla slika kraškega pesnika Srečka Kosovela, škof Jeglič se je povrnil na staro mesto), ter poudarjajo poleg cerkvenega leta prav lepo kompaktnost slovenskega etnografskega ozemlja s skupino slov. narodnih noš, življenje naroda pa s portreti glavnih kulturnih delavcev po mesecih njih rojstev ali smrti. Tako je že s temi »glavami«, ki so vso štiri leta ista, poudarjen verski in slovenski narodni značaj Slovcrčevega koledarja, kar poudarja še vsebolj njegova vsebina. Letos je napisal Kmečko kolcdnfco v Koledar novi dramaturg Narodnega gledališča prof. Janko Moderj jako posrečen in krepak sonet, ki se končava z željo vseh Slovencev in Koledarja posebej: Minilo je vse . in že nov koledar pred nami smehlja se: nedolžni papir umi, kaj to leto prineslo bo v dar. I Ro suša, bo dež, bo nesrečo, bo pir? — Najtrša nam uima prav malo bo mar, če Bog bo zapisal v te liste nam — mir! 1 Svetonofno razpoloženje ie podnl pisatelj Stanko Majcen, gotovo eden najboljših pisateljev iz rodu, ki je nastopil tik pred prvo svetovno vojno: v črtici »Sve- ta noč« podaja pogovor raznih ljudi v topilnici velikega mesta o lepi plemenski psici, ki se je nekoč zatekla v tako druščino brez doma, pa bi jo bil tSkoj voljan sprejeti v svoj dom, saj je živalca, uboga! Ko pa se zateče v spremstvu moža brez doma noseča ženska k njim, ji nihče ne ponudi kotička za miren porod in morata v burjo in sneg... In tedaj se spgnmita dva izmed te pijane druščine, da )e — sveta noč ... Črtica je vzeta iz cikla »Ženin, podoba iz življenja Gospodovega«, v katerih nam zori nova literarna mojstrovina za bližnjo bodočnost. Velika celostranska podoba Brezjanske Marije vpelje v kroniko najvažnejšega v preteklem letu, namreč v. slovenskega naroda brezmadjj Marijinemu. V besedah in š! bah je prikazana pri nas ptpb čenja Marijinemu Srcu,' ki . škofa začel opravljati naš nan svojih sestavinah, po ustanovah in stafta* vih (tudi na univerzi) ter dosegla višek v spokorni procesiji 29. maja 1943 na Rakovnik, ko so škof in vsi župniki ljubljanskih fara nosili spokorne križe v sprevodu za Brezjansko Marijo. Pozn^jf pa so se ji posvetili še bolniki in otroci. Vinko La-vrič podaja na osnovi Faulhaberjevih karakterističnih podob iz svetopisemskega ženskega sveta podobi dveh starozaken-skih mater: Resie in Makabcjske matere; prva jc branila sedem sinov, ki so padli kot žrtev krvne osvete, pred uiedami in jim tako priborila časten pogreb, druga I pa je gledala počasno mučeniško smrt sedmih sinov, ki so umirali za vero, in je kot zadnja tudi sama dosegla mučeniško smrt, Dve podobi, ki naj tolažita današnje slovenske močne žene in jim naj dajeta moči za Jjridlte meče, ki jim presunjajo srce. Starin Šali, eden najboljših sodobnih, pesnikov, je slovenskim žrtvam preteklih let napisal lepo pesem Na (frobeh s končnim vprašanjem: Kdo se k/vam sklanja v grobe, sveti__y lemo^tfohnobe? Tiho je V6T-1-*1-" '- * Večnost 'po-^poseb-Tem robu mi ■ iCronika iz rsk: peščena ura), ani (znak: pergament), pošlcni jezik (črnilo in knji-ftalo naše kulture (pero in čopič), i»fti--slovenski zemlji (cerkvica na J^ri), 6. Raz-iled po zemeljski obli (globus), . Iz skritega življenja narave (nagelj), 8. iovenski pisatelji bralcem (knjiga). Nato pa sledi po^dučno praktični in zabavni ter inseratni del, ki zakončuje Koledar. Žc po teh poglavjih, v katera razpada Koledar, kaže po kakšnih vidikih je urejevan ter da je v njem nekak sistem in red, kakor ga nismo vajeni v dosedaniih koledarjih, ki so bili več ali manj »maga-zini«. nesistematično zbrano tuj'.- gradivo, ki sicer polni časopisne zadnje strani V tem letošnji koledar gotovo predstavlja veliko resnost in zavest odgovornosti za čas, v katerega stopa in katerega ogledalo, okrenfilo in opora nai bo. 1. Kronika iz zadnjih let se za£en;a s kroniko LjubPnrske pokrajine v luči dogodkov vojnega leta 1942 43, Tu so z be- ,>»etJ° ki te <%ir edo in slikami zbrani najvažnejši dogod-tega"burnega leta ter ponatisnjeni zgo-inski dokumenti. France Glavač je napisal pomemben članek: Slovenci v ognju revolucije, v katerem pojasnjuje razvoj naših notranjih dogodkov ter določa zgodovinsko krivce za revolucijo pri nas: ko-uniste ter njihovo paktiranje z bado-)jey6i. Jasno je prikazana osvobodilna fsonta kot komunistično gf&anje ter odpor proti komunistični strahovladi je rodil samoobrambni nastop slovenskega naroda Joško KroJelj je ponatisnil zanimivo pismo pokojnega dr. Kreka tobačni delavki, v katerem se kaže kot tak, ki je »ustvarjal dom trpečemu delavstvu«. Je to lep dokument iz časov ko je nastajalo delavsko naselje v Rožni dolini tčr lep primer pravega javnega delavca, ki mu ne gre za strahovanje, temveč za dobrobit naroda — Posebna zanimivost Koledarja je, da objavlja nekaj — spominov dr. Korošca, kakor jih je napisal v Belgradu pod naslovom: »Mladostna liturgična doživljanja«. Tu je pokojni voditelj krasno izrazil svojo globoko vernost Joško Kroielj, kateremu je Korošec izročil ta spomin na m^dost,, je nap:sal članek »Spomini na dr. Koro*'. šča«, s čemer je počastil spomin na tri-letnico njegove smrti. Velik nagrobni križ, namenjen za njegov grob v Navju zaklju-čifje ta članek Za njim sčledi notranie povezanih s pominom na smrt nekaj odlomkov iz Sardenlrovlh pesmi, ki so ostala » zapuščini, in ki iih uredništvo sedaj podaja kot »vsesvctarlce na njegov grob«. Posebno zaninrva ie tudi reportaža dogodkov v Liiibljini dne 8. In 9 septembra 1913 ko so v Liub"ani prevzeli oblast Nemci, ki razorožili bndoPevee. Veliki spravni dan Izraelcem |e po Mo|zesu Bog sam ukazal veliki spravni dan. Za nas na| bo to letos zlasti današnn dan: dan pričakovanja rojstva Odrešenikovegal Spravni dan med nami In Bogom ter med nami samimi. Gorečnost, s katero smo ta teden opravljali spokorne pobožnostl, danes i e p o m no z i m o I K molitvam dodajmo vsaj danes Se kako spokorno delo, kakor je bilo že priporočeno: Bodimo še bolj dobri, krotimo svojo nervoznosti zdržimo se vsega, na kar smo zelo navezani! tobaka, pijače, kina, sladkarij, nepotrebnega obiska gostiln, žumne družbe in svetne zabave, ki se za sveti večer ce spodobi. . m sPra™' dan naj bo obenem dan miloščine, za katero je toliko prilike, to Uko kričeče potrebe! »Miloščina s postom fe boljša kakor zaklade zbirati,« tako nam govori glas iz nebes. Prav posebno resno pa vzemimo medsebojno spravo, kjer je treba! »Ce prideš pred oltar ip se spompiš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe, pojdi in spravi se prej z njim, potem pridi in daru) svoj darl« Zakaj se kristjani tako malo ravnaio po tem izrečnem naročilu Gospodovem?! Koliko je prepira in razdora med nami, a kdo se poniža in približa svojemu »nasprotnika« in mu poda roko: Bodiva si prijatelja!? »Vsaka gora naj se poniža; kar je krivega, bodi ravno m kar ostrega, gladka pot!« Ta dan naj bo vsaj začetek velike sprave med nami I Da bo res vsa domovina videla zveličanje božje... Mir vsem, ki sodobrevoljel Razglasi šela pokrajnske uprave Pokrajinska uprava razglaša Nu vprašanje ali se veljavnost čl. 2. tukajšnje okrožnice z dne 18. decembra 1943, 1. št. 4514/1 o izrednem nabavnem prispevku razteza tudi na primer, ko je eden zakoncev, ki sta oba v javni službi ali upokojenca, začasno izven službe (interniran, priprt, ujet itd.), se odgovarja, da v tem primeru zakoncu, bila žena, bil mož, ki je v službi, pripada izredni nabavni prispevek. Če je mož v kategoriji delavca, žena pa urudnica, prejme žena razliko med moževim izrednim prispevkom in zneskom 1000 lir. Državna uslužbenka, čije mož je zasebni uslužbenec, ki v svoji službi v mesecu decembru ne dobi/odgovarjajočega izrednega prispevka, dobi polni izredni prispevek uli razliko med morebitno moževo izredno nagrado in zneskom 1000 lir. Čc je moževa izredna nagrada višja od 1000 lir, ženu ne prejme ničesar. Prispevki po eno liro na gledališčne in kino vstopnice V smislu naredbe prezidenta pokrajinske uprave z dne 14. decembra 1943 se bo pobiral v času. od 25, dec. 1943 do 2. januarja 1944 pri predstavah v Narodnem gledališču in kinopredstavah v Unionu, Matici, Slogi. Kodeljevem in Mostafb na vsako vstopnico 1 lira kot prispevek za >Zimsko pomoč«. Pobiranje tega prispevku se bo izvedlo nu sledeči način: 1. Vsa kinopodjetja v Ljubljani in Narodno gledališče prejmejo od odbora »Zimske pomoči« v ta namen napravljene štampiljke. ki jih morajo po preteku roka, določenega v naredbi, ta-|c<7j, vrniti. 2 S to štampiljko mora biti pečatena v|>a}ia vstopnica, ki se bo v teh dneh yi;^t!i|la obiskovalcem Narodnega gle- Novi grobovi + Roza Bahovec, roj. Lušin. V 81. letu starosti je za vedno zatisnila oči gospa in mati Roza Bahovec roj. Lušin. Pokopali jo bodo v pelek, 24. dec. oh 4 pop. iz kapele sv. Andreja na Žalah. Naj blaga mati počiva v miru. vsem njenim dragim naše iskreno sožalje! •f" Pranja Kasti. V Ljubljani }e umrla lastnica ugledne trgovine E. Peterka — »Ažmanc, gospa Pranja Kasti. Pokopali jo bodo v sobolo ob 4 pop. pri Sv. Križu. Osebne novice Poročila sla se dne 18. dec. 1943 v trnovski cerkvi g. Pezdirec Joško iz. Hrastja z gdč. Gašper lin Silvo iz Vevč. Želimo obilo sreče! 7godovinski paberki 24. grudna: 1798. leta se je rodil v Zavsio pri No-vvogrodku Adam Mickievvicz, največji poljski pesnik. Ubogih beloruskih plemičev sin je postal profesor v Kovnu, potem v Wilni, Petrogradu, Odesi,, uradoval v Moskvi, potoval po Nemškem, Švici, Italiji doživel vso bolest križane domovine in se po zlomu »novembrske vstaje« iz leta 1830. umaknil preko Švice v Pariz, kjer je francoska vlada ustanovila na univerzi nalašč zanj stolico za slovanske literature. Umrl je v Carigradu 1855, pokopan je v kraljevski grobnici v Krakovu. Od vseh Mickiewiczovih pesnitev je največja umetnina ep »Pan Tadeusz ceyli ostalni sajazd na Litvvie«. Izbor njegovih del Je izšel tudi v slovenščini izpod peresa Tineta Debeljaka. 1814. leta je sklenila Anglija z Združenimi državami Sev. Ameriko mir v (ientu. Ko je prišlo po revoluciji !. 1780. do vojne med Anglijo in Francijo, so bile simpatije Amerikancev na strani Francozov, ki so jim nedavno pomagali v njihovi osvobodilni borbi, vendar do nove vojne ni prišlo. Ker pa eo Angleži z blokado Napoleonove Evrope močno Škodili tudi ameriški trgovini, je napetost rastla, dokler ni 1812. leta izbruhnila med obema državama vojna. Trenutek pa za Američane ni bil ravno najugodnejši, angleške sile so bile po Napoleonovem zlomu v Rusiji in zmagah v Španiji v glavnem proste. Američani so doživljali poraz za porazom, Angleži so zavzeli samo prestolnico Washington, le na morju so dosegli nekaj uspehov. Ko se je moral Napoleon umakniti na Elbo, so Američani sklenili mir. Vojna je skoraj uničila ameriško trgovino in industrijo, toda po sklenjenem miru se je položaj naglo izboljšal. Odstranile železne rešetko na kletnih in pritličnih oknih ali iih vsaj tako pre uredite, da se bodo lahko hitro odstranile. (Nadaljevanje iz 2. strani!) Sliki cestnih ovir in bunkerjev sta redki zgodovinski priči savojske perfidnosti v varanju resnice. 2. »Življenje davnih dni« začenja zanimiva zgodov. razprava prelata kanonika Jos. Volca o »mošenjskem župniku Andreju Novaku«, ki je bil koncem 17 stoletja »obdolžen čarovništva«. Na podlagi škofijskega arhiva podaja g kanonik natančno vse o tem čudnem župniku v Mošnjah ter o procesu, kakor so ga vodile svetne in cerkvene oblasti proti njemu oz. za dokaz njegove nedolžnosti. Članek je zanimiv že po tem, kako resno so tedaj oblasti še jemale čarovništvo, pa tudi kakšne razmere 60 vladale v podeželju in v Mošnjah, ki je bila — kakor se vidi — ena najslabših fara v deželi. In prav v te) najslabši fari si je — Marija na Brezjah izbrala nato svoj prestol, članek krasi mnogo fotografij starih rokopisov, med katerimi je najzanimivejše slovensko pismo škofijskega kanclerja Terpina mošenjskim faranom 1, 1670. Kakšna je bila LJubljana pred sto leti kaže fotografija mestnega tlorisa iz tega časa ter pridejane opombe in podatki. — Koledar se je spomnil 100-letnice Blehveisovih ,Novic' na ta način, da poroča o pojed nah konjskega mesa v Ljubljani, kakor so Novice poročale v revo-lucijskcm let u 1848. Tudi zbiranje dobrovol jcev V Ljubljani ni uovo: A. Potočnik popisu- je nbiranje Msksikanjarjev v Ljubl;ani — dobrovoljcev za pomoč cesarjevemu bratu Maksimilijanu v Mehiki pred SO leti. Tedaj je bila Ljubljana zanimivo vojaško mesto in je dobro živelo od meks:kajnar-jev, ki so pozimi žalostno končali, 3. »Naš lep Ino poJteni jezik«, ges!o iz Slomška, vsebuje najprej lepo zbirko narodnih primer, kakor jih je iz tiskanih in ustmenih virov zbral in po abecedi uredil kanonik prelat Vole. »Krepka primera, plačal bi zanjo cekin«, pravi Župančič o takih primerah, ki bodo prišle prav tako slovenskemu pisatelju kakor slovenskemu narodopiscu, pa tudi navadnemu človeku, ki se bo čudil besedni iznajdljivosti in modrosti naših očetov. — C. K poroča o zanimivi knjigi v nemščini in madžarščini, ki je nima naša univerzitetna kijižica, pa je dokaz, da je bila »slovenščina pred 100 leti — mednarodni jezik«. To je Markičev konverza-cijski slovarček v desetih jezikih, med njimi tudi v — kranjsko slovenskem si ga je izbral zato, iker je važen za avstr. pomorsko trgovino, in ker vlada na ozemljil, ki je važno v turist, pogledu«. — Msgr. Viktor Steska, razlaga nekaj naših krajcvn'h imen kot zgodovinar, pa tudi kot jezikoslovec in sicer naslednje kraje: Bitpa, Groblje — Ebcns-feld, Kaplja vas, Kri',na, Lancovo, Rut-zing, Mekinje, Mišji dol, MenVin planina, Mojstrana in podobne besede (Moškrin, Materija, Maiolt) ter Polom — Ebcntal. (Dalje Jutri). dališča in kinopredstav. 3. Čim je vstopnica pečatena s pečatom »Zimske pomoči«, je od običajne cene dražja za I liro, in ta pribitek mora plačati vsak obiskovalec gledališča ali kina, sicer se mu vstopnice ne sme izročiti. 4. Gledališče in kino podjetja morajo strogo paziti, da bo vsaka vstopnica pečuteua s pečatom »Zimske pomoči«. Prodajanje nepečatenih vstopnic je kaznivo. 5. Blagajne omenjenih ustanov naj dnevno napravljajj obračun prispevkov za »Zimsko pomoč«. Celotni skupiček od gledališča in kinotedna bo inkasiral zaupnik odboru »Zimske pomoči«, ki ima nalog, da pri obračunu pregleda bloke in kontrolira prodajo. Odbor »Zimske pomoči« pričakuje od gledališča in kinopodjetij, kakor tudi od občinstva samega, da kj bouo z uvidevnostjo in veseljem odzvali dobrodelni aKciji »Zimske pomoči«, preprečili vsako zlorabo ter tako poinu-gali tisočerim stradajočim sorojakom. Prireditve v korist Zimske pomoči Odbor »Zimske pomoči« bo s sodelovanjem raznih kulturnih ustanov priredil več prireditev v korist najpotrebnejšim. Otvoritvena predstava bo dne 26. t. m. v dramskem gledališču, kjer bodo uprizorili »Normanske junake«. Polog Drame se je odzvala našemu povabilu tudi Opera, razna prosvetna društva in vsa ljubljanska kinopodjetja. Na njih prireditve bo občinstvo j sijroti obveščeno v dnevnem časopisju. Zaključna prireditev bo velik simjo-' nični koncert v Unionski dvorani. Iz-I vajal ga bo združeni operni in dramski orkester. Za današnji dao Koledar Petek, 24. grudna: Adam in Eva. Hcrminu, devica; Turzila, devica. Sobota, 25. grudna: Rojstvo Gospodovo, božič; Anastazija, muč. Dramsko gledališče Zaprto. Operno gledališče Zuprto. Kino »Maticaa Zaprto. Kino »Union« Zaprto. Kino »Sloga« Zaprio. Lekarniška služba Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Kesljeva c. 1; mr- Bukovec, Kongresni trg 12 in mr. Ko-motar, Vič, Tržaška cesta. Praznično dežurno zdravniško službo due 25. decembra bo opruv-1 jul od petku od 8 zvečer do nedelje 26. decembru do 8 zjutraj mestni zdruvnik dr. Logar Ivan, Cesta 29. oktobra št. 7. tel. 41-32. Kn Wru [m I BUl Domobranska radijska oddaja Na božič, 25. dee., 11.30-12.00 Domobranska oddaja: »Voščilo domobrancem« (poveljnik slov. domobrancev, podpolkovnik Kro-nor), »Domobrancev božič« (pisatelj Stanko Kociper). Na Štefanovo, 26. dec.: 11.30-12.00 Slovenska ljudska oddaja: »Odkod odrešenje« (prof. Vorbie). Ljubljanska radijska postaja zaključuje svoj program, ki ga bo predvujala na sveti večer, i mašo v o-molu Antona Brucknerja. Veliki glasbeni mojster prodira v tem mogočnem delu do zudnjih meja človeškega verovanja, do najglobljih globin božjega dožlvotja. Mladinski praznik God »Nedolžnih otrok« Je uvrščen v cerkvenem letu kmalu po božiču, ker so belle-liemski otroci kot prvi mučencl dali tiv-ljonje za OdreSeuika sveta ter prejeli List krvi in palmo zmago. Ta dan si jo izbrala mladinska misijonska ustanova USD k« svoj glavni praznik, saj je to »dejanje« posvečeno detinstvu, detinskl dobi .lezus.v/l ln hoče vprav ob hpoininu nedolžnih oetlahcin-skili žrtev ogreti srca našo mladine za rešitev tistih otrok v poganskih deželah, ki so v nevarnosti, da umrjejo brez krsta. Danes je že med širšo plasti nagega naroda prodrla zavest, da ni le duhuvmk, tomvoč vsak vernik Po svojih močeh dolžan misljonom pomnjcntl. Da no ta iav>>st »o bolj ukorenini, jo jo treba netiti lo v mla-dlb srcih. Mladostni rod naj se zgodaj prepriča, kako velik dar božji je sveta vera, ki jo milijoni in milijoni poganskih otrok pogrevajo. Hvaležnost za ta dar naj so kažo v tem, da pomagamo milost svete vere naklanjati tudi tem, ki tavajo še v temi uevere in zmot. Težko čase sicer preživljamo ln Izgovor na domačo potrebe jo brž na jeziku, kadar koli odjek"ne klic za pomoč vnnnjim misljonom. Toda knkor nam danes gre od srca očenaševn prošnja: "Daj nam danes saj vsakdanji kruh«, moramo prav lako Iskreno izgovarjati ludi mlsljon.ko prošnjo: »Pridi k nam tvoje kraljestvo«. Prošnja ta nc vtiline in ne sme vtlhniti, četudi bobne lopovi in sikajo strojne puško molilni ogenj. Prošnji naj sledo dejanja! Zato vabi vodslvo »Dejanja sv. detin-stva Jezusovega« deležnike in deležnice, knkor tudi drugo ljubljansko mladino dne 28. decembra, t. j. torek po božiču, k sveti maši v frančiškansko corkov, da prosi božjega blagoslova zase in za poganske otroke, pa miru našim in tujim deželam.Ta armada zaledja, ki moli, je porok za dobor uspeh misijonskega dela med poganskim svetom. Letos jo spored zn praznovanje mladinskega misijonskega dne raztegnjen ln spo-polnjen tudi z zunanjo prireditvijo. Progrsm Je tale: Dopoldne ob osmih: Svota maša za živo deležnike in dcležnice DSD a v frančiškanski cerkvi. (Vmes bo mladina prepevala lepe božične pe mi pod vodstvom generalnega lektorja p. Krizostoma, ki bo izvežbal zlasti zbor klario In križarjev.) Pred mašo in po maši sv. obhajilo s popolnim odpustkom za tiste, ki bodo tudi kaj molili za razširjanje DSD-a. Popoldne ob trčil v frančiškanski cerkvi: 1. Božično petje. 2. Kratok nagovor. (Otmn. kateliet, stol ni vikar A Oreliar) 3. Petje. 4. Blagoslovljenjo dečkov in deklio. 5. Litanije. 6. Božične pesmi. (Petje vodi p. Kri-zostom.) | Po cerkveni slovesnosti otroška božična misijonska prireditev v franč. dvorani. II. Svota noč. (Ljudfko petje.) 2. Letulus: Luikn za pogane. Nastop najmlajšega 13. Oovor. Franco Kunstelj: (Deklamneija.) j 5. Franco Kunstelj: (Fantovski prizor.) | 6. Klemen: Naročilo maelja.) | 7. Božične pesmi. I 8. Sestra Darina: Božič na Kitajskem. ;Dt Miški prizor.) ' | 19. Glej zvezdice božjo. (Ljudsko potje.) Odškodnina: Sedeži 3 in 2 liri, stojišča i 1 liro. | | Vstopnice v predprodaji trg. Sfiligoj. Gg. katehetom, učiteljicam ln vzgojiteljicam priporočamo, da organizirajo skupno udeležbo svojih učencev in gojrnk tnko pri slovofnostlh v cerkvi kot pri prireditvi. Ztnstl zavodi noj si prostore začasno ra-| zervirajo. Bekanntmachung Um allen Limvohncrn der Stadt Lai-ch bei Flicgeralarm die Moglichkeit geben, dio teilvveise ausserhulb ihrcr lliiuser liegenden Scbutzriiuuie auf-suehen zu kiinneii, vvird hinsiclitlich der Sperrzeit folgende Ausnahme zu-gelosseu: Bis 15 Minuten nach Ertonen der Sirene diirfen Strasseu uud Pliitze zuin Krreuhen der Schutzrriunie betreten werden. ebcnfulls bis 10 Minuten nacli Kntvurniing zuni Aufsuchen tler \Voh-nung. Der Platzkommandant. * Am 25. XII. 1943. findet von 11.30 bis 12.30 Uhr auf dem Kongressplutz ein Platzkonzert des SS-.Musikzugcs statt. OJbjava Da morejo vsi prebivalci mesta Ljubljane ob letalskem napadu doseči tudi delno izven njihovih hiš ležeča zaklonišča, se dovoljujejo z ozirom na čas prepovetiunega gibanja sledeče izjeme: V času 15 minut po danem znaku za letalski al;:rm ie dovoljeno za dosego zaklonišča prekoračiti ceste in trge. Ravno tako v času 10 minut po znamo-u j u zu konec alurma. Plntzkonimundnnt. * 25. XII. 1943. se bo od 11.30 do 12.30 ure vršil na Kongresnem trgu javni konccrt glasbenega voda SS. * Urad za izdajanje potnih dovoljenj na mestnem poveljstvu je dne 24., 23. in 26. decembra 1943, kakor tudi 1. januarja 1944 zaprt. Dnevne novice Gospod Arko li Brega pri Ribnici se naj takoj ikIusI v Kmečki plsurui v Kolodvorski Ullul 22. Na pokopališče Sr. Križa s tramvajem bo na svotl večer vsakdo lahko šel obUkat svoje drage, ker bodo od 13 pa do konca prometa poleg redne prog® 2 vozili tudi vsi vozovi pro^o 1 po Poljanah, prav tako pa tudi vsi vozot l proge 4 do pokopaliiča in spet nazaj. Božično naroMlo. Mladi misijonarji, sveti noči. (Dekla- Božičnica hrvaške kolonije Ker so polnočnice v ljubljanskih ccrkvuh ob petih popoldne, bo božični-cu nu hrvatskem konzulatu zu hrvatske državljane ob šesti uri. OBVESTILA »PREVODA« Cena niesuim izdelkom ki jih prodajajo mesarji po 7 dkg na osebo, v pelek 24. t. ni., je določena na lit lir za kg. Oskrba z mlekom na božični dan Poslovanje zbiralnic in razdeljevalnic mleka na božični dan se bo vršilo takole: I. Proizvajalcem: Mleko je treba oddati v zbiralnico tudi na božični dan. II. Mlekarnam: V petek bomo nakazali mleko za vse upravičence in šo za otroke do 3. leta za božični dan. Torej bodo 24. t. m. otroci do 3 let dobili dvojno količino, ostali pa običajni obrok (za zavode glej IV.). Pripravite posodo! Strogo Vam naročamo, da nikogar ne prikrajšajte v pripadajoči mu količini, tistim pa, ki za to odločbo ne bodo vedeli, mleko sami ponudite. — Na sveti dan, 25. t. m., bodo vse mlekarne zaprte, le zbiralnice žožr. Plahuta, Lupine. Medved. Dolinšek, Gruden, Kovačič Imajo odprlo (oliko časa, da zberejo mleko in da ga naši vozniki odpeljejo. III. Potrošnikom: V petek 24. t. m. bodo dobili mleko vsi upravičenci. V soboto. 25. t. m., satno otroci do 3 let. V nedeljo, 2(1. t. m., vsi upravičenci vseli tistih mlekarn, ki so. 23. t. m. delile mleko samo za otroke do 3 let. 25. t. m. bodo mlekarne odprle le od 0 do 10 dopoldne. — S lo objavo spreminjamo točko B naše okrožnice, ki jc nabila v mlekarnah. IV. Zavodi: 24. t. m. dobe dvojno količino naslednji zavodi: Zavetišče za dojenčke (Bežigrad), Dečji dom (Stre-ližka ulica). Leonišče, Lichtenturn, Mar-janišče. Mestno prehodno otroško zavetišče, Dečji dotn (Lipičeva). Slomškov zavod, Mestno moško vz.gajališče (Trnovo), Notro Dame. Frančiškanske misijonarke, Uršulinke, Jetnišnica, Dom Marije Pomočnice, Mladinsko zavetišče (Šiška, 13 litrov). Mladinsko zavetišče (Vič, 17 litrov). Vsi ostali zavodi dobe 24. t. m. običajno enojno količino. 25. t. m. pa naj pridejo v Centralno mlekarno po mleko: Mladinsko zavetišče. Zelena jama: Gluhonemnica, Zavod za novotvorbe, Jasefinum. — Odsek za mleko, m^fonRcvrBiniff^isnnKivvMvniiaBB Izšla je nova knjiga »Slov. knjižnice« »3SAMLJEKA« delo največjega francoskega katoliškega pisatelja Ren* Bazir.a. * Roman »Osamljena« nosi vse odlike globoko Bazenove katoliške dtsle, ki sta mu bila praktično versko življenje in umetnost najtesnejše povezana, tako, da je pitate!] Louls Botrand v posmrtnem govoiu v Akademiji, katere član je bil 1 Bazen, dajal: »Bazcnovn duia jo imela nenavadne redke odlike, ki so dale vsemu, kar Je napisal, kot nekak zakramentalni priokus. Človek kar sluti, da Je Imel Bazen, ko je pisal nekatero i strani, na ustnah ie hostijo.« # Prepri-! ioni smo, da bodo pričujoče Bazenovo delo vsi naročniki »Slov. knjižnice«, pa tudi drucil Slovenci z največjim veseljem brali. $ Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah. DVE NOVOSTI! LEPO BOŽIČNO IN NOVOLETNO DARILO 1. Balsamo: »RAFAEL SANTI«; Merež-kovskij: »MICHELANGELO«. - Umet-uostno-zgod. uvod dr. F. Sielč: s 24 slikovnimi prilogami. Vezano 1)5 lir. 2. Severin šali: »SREČAVANJA S SMRTJO«. Pesniška zbirka. Broširano 20 lir. »LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI« Preti škofijo 5. Ljudska knjigarna — Pred škofijo 5 (podružnica Miklošičeva e. 5) bo odprta danes popoldne od 14 do 16. PotuvNlnl urad se je presolil 27. decembra t Bleineisove 11 na Uosposvctsku c. 3, telefon 24-72. Služkinje, v nedeljo, 26. decembra, bo v stolnici oh 6..I0 sveta maša tn služkinje. Ob 17 bo pri oltar-Ju Marije Pomngaj božični govor iu lilnuije Matere božje. Dekleta, udeležite se v polnem Itevllu. Razveselite prijatel;a za božič 9 ..Sveiovlml" knjipami 1 I.epo božično darilce bo tudi »Duhovni koledarček 1944<. Dobi se v Mladinski založbi (Stari trg 301 in na Itukovnlku. — Cena 1 lira. Izšla Je knjiga p. Plina »Kristus v naših bratih« Broširana 24 lir, vezana 3« lir. Dobi so v semenišču ln knjigarnah. IZREDNA NOVOST! ŠOPEK CANKARJEVIH PISEM IZ SLOVENSKIH GORIC NA R0ŽKSK Uredil in uvod napisal dr. Tine Debeljak. Opremila aknd. slikarica B. Remec. Bibliofilska izdaja v 500 s številkami označenih izvodih. Cena elegantno vezani knjigi 220 lir. »LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI« Pred škofijo 5 Miklošičeva c. 6 Rcgunka i Dolenjske brez sleherurga premoženja, ki pričakujo svojo prvo dete, prosi dobra urea, da bi JI pomagala v kakšnim kosom otroške opreme. — Darila sprejema uprava »Sloenca«, Kopitarjeva. H lasilcam spada tuCi Knjiga o asSfceh 100 strani, 38 slik. - Cena 8 lir Dobi se v knjigarnah Lepo božično darilo Jele Vilfanove. Nn-Sa znnna umetnica, llustratorka In insera-torka gdč. Jela Vilfanova nas jo za Božič prav prijetno presenetila z lepim In okusnim božičnim darilcem. Ze zn veliko noč jo izdnla okusno petelinčke, za Miklavža pa lepo miklnvžke, sedaj pa jo za božič Izlila ljubko Jezuščko. TI jezuščki s0 po vzorcih starih slovenskih kruhkov napravljeni iz papirnato ina-e ler so prav prisrčni, tipet-staljajo nam JezuSčka, povitega v plenice, okrašeno z narodnimi ornainenli. Prldejan jn svilen trnkee ln voščilo »Srečen Božič«, tako da jo lako darilce prav primerno ra okrasitev božičnega drevesca ali Jaslie, zelo pripravno kot ljubko božično darilen, omislili pn si ga bodo tudi ljubitelji naše narodne umetnosti. TI Jezuščki sc dobo v vseh trgovinah s sličnimi predmeti, v izložbi tvrdke Bata pa je prirojena okusna razstava teh Jezuščkov. Na to razstavieo ln nn ta ljubki božični predmet naše učinstvo toplo opozarjamo. K izvirni ideji čestitamo! NAROČNIKI »NAŠE KNJIGE« Dvignite knjigo 1. Bii tlak: M. MUSINKA — prvo knjigo novega lelnika. — 2. Balsaino-Crivclli: »RAFAEL SANTI (v eni kniigl) — iu Merežkovskij: »MICHELANGELO« — tor 3. nagradno pesniško zbirko Šali Severin »SREČAVANJA S SMRTJO«. »LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI« 1'rctl škofijo 5. Nalivna peresa, boljša, dobro ohranjena kupuje po najvišji dnovui ceni tvrdka EVEREST, Prešernova 44. Za deslnfekcljo ust In grla Fornleoi tablete. Dobite v vsaki lekarni. Zahtevajte AM1DON tablele proti glavobolu, nevralgiji. gripi, influenci in revmatizmu. — Dobite jih v vsaki likarni. Poizvedovanja laaoansiiacRaBaaatieiannigsavai Zgubil scin večjo vsoto denarja, nekaj odrezkov živilsko nakaznice, 2 legltimacij-ski sliki. Ker sem revož popolnoma slep, brez vsoh srodstov, prosim najditelja, da vrno v upravi »Slovouen«. Slovencev koledar je izšell Gotovo e koledar ena najlepših letošnjih knjig na slov. knjižnem trgu. — Že njegova zunanja oprema vzbuja pozornost. Kupite ga čim prej, dokler ga le še kaj, da ne boste ostali nazadnje brez njega, kar se je lani mnogim zgodilo. Sv. Jožef in barija gresta v mesto Betlehem Božič, praznik rojstva Odrešeniko-vega jc pred durmi. Na cesti srečavaš skrbne mamice, ki neso proti domu smrekove ali borove vejice in v košaricah mah; njihovi mali pa doma že vlačijo s podstrešja ali iz kleti zaprašene škatle, polne ovčk in pastirčkov. V razkošnem stanovanju sredi mesta odpira gospica v dolgi domači obleki predal, z elegantno kretnjo razvije zavojček in pred njo se zableste čudovite keramične figurice. Tudi tu bodo imeli jaslice. Prav tako! A na žive Kristuse, ubožce, nc pozabite! Mehka: ...oj ti mesto betlehemsko nis' jih lioflo prenočit... bo nu zadnji dan silno trda! Nn Kongresnem trgu se vrši kupčija za lepo raslo drevesce. Cena je visoka, kajti to blago je sedaj v Ljubljani zelo redko. Ubogo drevesce! Niso te posekali na krimskem pobočju nnd Straho-inerom, niti v kaki gošči pod Grmado, kjer bi ti gneča ne pustila živeti. Ni bil to ubožec, ki si ni vedel drugače pomagati do koščka kruha, bila je to »gospa«, katere sin vsak teden parkrat potuje »po trgovskih postiti«, katere hčerka hodi z nakodrano glavo po Ljubljani in ji je postal kino »vsakdanja potreba«, brez kina ji ni živeti. V izložbah, kjer vidiš navadno keramične vaze in pepelnike, poleg kipa Matere liožje in drugih slik, stoje sedaj, nekatere trgovine delajo nečastno izjemo, ruzstuvljene jaslice, zamišljene z različnim čutom, izdelane z različno spretnostjo, v različnih tehnikah. Pred Tičarjevo izložbo sem zavzet obstal. Takih juslic pa še nisem videl! Lepo iz deščice izrezljane postuvice so odete v čudovito sveže, žive barve. Umetnik je prišel na izvirno misel, pa je prilepil na deščico krpice iz raznobarvne klobučevine. Le obraz in roke so naslikane na les. Svetla, okrogla ko- Sporočamo žalostno vest, da je umrl v 78. letu starosti naš ljubljeni mož, oče, stari oče in tast, gospod Jeglič Anton uslužbenec dri. iel. v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 24. t. m. ob pol štirih popoldne z Žal, kapela sv. Antona na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Zagreb, dne 22. decembra 1943. 2alu]oii ostali vinasta ploščica, pritrjena na zadnjo stran glave, daje sv. Družini svetniški sij. Le hlevček je nekam čuden, res da so vojni časi, u vendar ne bi bilo treba nadomestiti votlinice-hlevčka z nekakšnim šotorom. Spet pa je res, da je v enostavnosti lepota. Od Tičarja pa me je nanesla pot proti Slaviji. In «aj vidim tam!' Kaj ne prodajajo več pri Al. Stojanu kovčegov, du žari iz izložbe sto lučk na zeleni mali? O še vedno vam postrežejo v trgovini z vsem potrebnim za potovanje, a tam vedo tudi to, da ima človek šc druge potrebe.. Kako bi bilo lepo, ko bi vsi trgovci to vedeli, da bi vsa Ljubljana dihala: »Božič je prišel.« Medenih in mandeljnovih potic letos ne bo. Pu bodo vendar tudi ti, kjer je še kuj blage volje, imeli praznik. Ko se bo zbrala družina v morda ne dosti man j bedni izbi od betlehemskega hlevčka ob jaslicah, pa bodo mali [»oprijeli tisto: Glej zvezdice božje... in izpeli vse do vrstic Obljuba predavna postalu je res. Zveličar je rojen ljudem iz nebes... sc bo omehčalo v trpljenjuotrdelo srce. Otroški glasovi, drhteči v ljubezni do Jezuščka, bodo prepričali bolj kot še taka pridiga. V gorju po srca se bo vrnila vera in upanje. Vera, du nas je Kristus odrešil, upunje, da nas bo zveličal, če se bomo z vero in vdano bolečino pokazali tegu vredni. In duše bo napolnil božični mir... ■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■M V upravi »Slovenca« — ckspedltu naj so že jutri dopoldne oglase naslednji: sodnik Pole, inž. Lado Khnin, Sv. Petra c., Milena Trontol, gostilna Skagneti, Anton Podgor-nik, Tyršova 43, Ivan Vervič, Ulica sv. Marka, Mraka Videmšek, Vidovdanskn 16. Flego, Drenikova SO, Šiška, da dvignejo pnkoto. Dobe jih pri g. Cešnovnrju, kolpor-tnžnl oddelok »Slovenca«, Poljanski nasip, Ljudska tiskarna. Umrla je po dolgi bolezni v 81. letu starosti, pre videna s svetimi zakramenti, moja ljuba mama, gdspa Roza Bahovec roj. Lušin Počiva na Žalah v kapelici sv. Andreja. Pokopali jo bomo v petek, 24. dec. 1943, ob 16 na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, 22. decembra 1943 Tončka Kolarič. hči, dr. Rudolf Kolarič, zet, Marijan, vnuk in ostalo sorodstvo. mam NEPRIČAKOVANO NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTILA NAŠA BLAGA IN DOBROTLJIVA ŠEFINJA, GOSPA FRANJA KASTI LASTNICA TRGOVINE E. PETERKA — »A2MAN« OHRANILE JO BOMO V TRAJNEM IN HVALEŽNEM SPOMINU TEŽKO PRIZADETE NAMESČENKE Ceskvona glasba v ljubljanskih cerkvah za praznike V stolnici: Cerkvena glasba v stolnici ▼ božičnih praznikih. Sveti večer ob 17: Haydn: Ma-rijuccljska maša. Sveti dan ob 10: Widori Mnša za dva zbora. Sv. Štefan ob 10: Ki-movec: Maša »Lepi hlevček Betleliem«. Cerkev sv. JoZefa: Na sv, veder ob 17 božična sv. maša z blagoslovom, pri kateri so pojo slodečo božično pesmi z orkestrom: 1. Poglejte čudo so godi, O. Riliar; 2. Prod tobo božje Dete: 3. Gloj zvozdice božjo, L. Dolar; t. Lo spi, St. Premrl; 5. Svela noč, Jos. Gruber; 6. Zveličar nam se jo rodil, A. Vnvkeu; 7. K blagoslovu: V zakramentu, A. Mav; 8. Pn-stirel iz spanja, M. Sinoloj; 9. Slava na višavi, L. Cvok. Sv. dan: Ob 8 slovesna sv. mašu z blagoslovom: izvaja se: Missu solcmnis v h molu, M. Brosig, 7. orkestrom: Gratlualo: Vi-derunt omnos, St. Premrl; Ofort. Tui sunt cooli, M. Fieke. K blagoslovom: V zakra- Za Zimsko pomoč Iz pisarne odbora za Zimsko pomoč smo prejeli: Obveščamo ccnjcnc bralce, da objavljamo imena samo tistih darovalcev, ki so prvi iz svoje stroke, oziroma poklica darovali za Zimsko pomoč. Premožnejše Ljubljančane in trgovce prosimo, da po vseh močeh prispevajo v blagu, perilu ali obutvi za najpotrebnejše. Durovc sprejemamo v prostorih Zimske pomoči poleg trgovine Rojinn (nasproti Daj-daina). Urad posluje dopoldne in popoldne. Prošnja darovalcem Odbor za božično obdarovanje ranjenih domobrancev in civilnih žrtev komunizma javlja: Ker je naša božična akcija zaradi nepričakovane naklonjenosti in razumevanja trgovcev zavzela velik obseg in je bilo zaradi nedostajanja tehničnih sredstev nemogoče obiti vse darovalce, prosimo tvrdke in zasebnike, ki nam še ! niso imeli prilike izročiti poklonjeno blago, da nam darovano dostavijo na naš naslov: Šelenburgova 6/II nadstr. (telef. 24-58), do 27. decembra, ker bomo s pre- > sežkom blaga pripravili posebno obdaro- j vanje begunskih otrok. meatu, A. Foerster. Po maši: Zveličar nam jo rojen zdaj, G. Ilibar-St. Premrl. Praznik sv. Sterilna: Ob 8 bv. maša z blagoslovom, pri kateri so pojo sledečo božične pesmi z orkestrom: 1. Pred tabo, božjo Dotoce, I. Leiter; 2. Cujte, čujte vsi ljudjo, A. Muv; 3. Itaduj so človek moj, L. Cvck; t. Rajske strune, I. Stolcer; 0. V zakramentu .(k blngoslovu), G. Rihar-dr. Fr. Kimovec; 6. Gloj zvozdice božje, L. Belnr. Novo leto: Ob 8 slovesna sv. maša, izvaja se: Missa ctolla mnris z orkestrom, P. Griosbaclicr; Graduale: Viderunt omnes, St. Premrl; po Ofertoriju: Hodie nobis coolo-rum rox, 1. B. Benz; k blngoslovu: V za-kramontu. dr. Fr. Kimovee; po maši: Doto rajsko, M. F,. Itudovernik. Cerkev M. B. v Križankah: Sv. večer: Ob 17 božičun sv. maša, pri kateri so pojo razno božične pesmi. Sv. dan: Ob 10.30 slovesna av. maša z blagoslovom; izvaja so: Misna solcmnis de Nalivitate D. N. J. Ch., Jos. Gruber, z orkestrom; Graduale: Viderunt omnes, A. Foerster: Ofert.: Tui sunt coeli, Fr. Krenn; k blagoslovu: V zakramentu, dr. Fr. Kimovee; po maši; Noč božična, p. 11. Sattner. Praznik sv Štefana: Ob 10.30 sv. maša z blagoslovom, pri kateri so pojo sledečo božične pesmi z orkestrom: 1. Božičnn maša, 0. Riliar; 2. Radtij človek moj, L. Cvck; 3. Itnjskc struno, I. Stoleer: 4. Glej zvezdice božje. L. Belar; 5. k blagoslovu: V za-kramontu, A. Mav; 6. O slava Bogu, A. Vavken. Novo leto: Ob 10.30 sv. mnša z blagoslovom; izvnjnjo se sledeče božično pesmi: 1. Božična mnša, M. Železniki 2. Cujte, čujte vsi ljudje, A. Mnv; 3. Le spi, St. Premrl; 4. V naročju božje Mutero, Jos. Gruber; 5. Zvoličar nam so jo rodil. A. Vavken; 6. K blagoslovu, Gr. Rlhar-dr. Fr. Kimovec; 7. Pnstircl iz spanja, M. Sinoloj. DAJ-DAM želi vsem cenjenim gostom zadovoljne božične praznike in 6rejno novo leto! Za praznike prvovrstna vina, tndi iei ulico! "L KINO »MATICA«1,41 Danes v petek kino zaprt Predprodaja vstopnic za božično soboto! v petek od 10 do 13 in v soboto od 10 dalje Predprodaja za nedeljoi v soboto popoldne od 15 dalje iu v nedeljo od 10 dalje. IEL KINO »SLOGA« D" Zaprto ,EL KINO »UNION« "" Kino Union danes zaprt Božični spored napeta ljubezenska drama »IZJEMA SNUBCEVA« Marta Uarell, Lili Birgl Predprodaja vstopnic od II do 12 dopoldne MALI OGLAS ŽELEZOSTUUGARJA ki jc dobro vešč ob-. dela ve težjih kosov — ! sprejmem v stalno za-1 poslitev. Ing. Borštnar, Jerncjcva 18, šiška. (b VE C ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV za zbita dela. sprej meni. — Janko Ješe, Opekarska cesta 51. sono v srediSču mesta, išče soliden in miren uradnik. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8887. _(3 Mlftl. PODGANE in ščurke zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite ▼ droge-r« ji KANC, Židovska ulica 1. (I DENAR dobro naložite, ako kupite partijo klavirskih harmonik vodeče znamke po ugodni re-ui. Ponudbe je poslati upravi »Slovenca« pod značko »Sigurno naložen denar« št. 8882. (1 SENO večjo množino, kupim. Alojzij Ručigaj, Zalo- i ska c. 113, Moste, (k STAR PAPIR Kupujemo. H. Weber, Prečna ul. 8, nasproti Mestnega kopališča. .jubljana Kupuje SUHE GOBE -ta,no in po najviš-ih dnevnih cenah MALISMCE Vsem tistim plemenitim ljudem, ki so imeli socutjc do trpečega in so se odzvati moji prošnji — Bop povrni za njiti usmiljenje. — Bolnik iz sobe št. 34, Leonišče. (t ZGUBILA SEM 400—500 lir ter osebno in železniško legi. timoeijo na ime Marija Kustelir, Hačoa. — Poštenega najditelja prosim, naj vrno na upravo »Slov.« proti nagradi. (« J® • : /• .V" ir '- M*-: Vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm sporočamo žalostno ves?, da je Bogu vdano umrla naša dobra mati, babica in prababica, gospa Frančiška pl. Kasti trgovka in vdova po podpolkovniku v pok. Draga pokojnica leži na svojem domu Prečna ulica št. 3. Pogreb se bo vršil v soboto, dne 25. decembra 1943 ob štirih popoldne z Zal, kapelica sv. Nikolaja, na pokopališče k Svetemu Križu. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, Maribor, dne 23. decembra 1943. Globoko žalujoči: Elizabeta pl. Obereigner, Frida Malec, hčerki vnuki in pravnuki ' '/T'" "V/ • •. »..'< 'V* V v? f « •'»v' ••', f . , V. . Džingžskanovi Mongoli na pohodu Toda tudi taka upogljivost in vda- , nost nista zalegli. | Džingiskanov krvavi zakon je tri že naprej vse pod svojo peto. Njegovi I vojščaki niso prizanašali nikomur. Ne tistemu, ki se je branil, ne tistemu, ki se je vdal. Vse, kar je bilo živega, so uničevali, vse kar je dihalo, so umorili. V nekaterih meslili so skušali pobiti do zadnjega tudi pse in mačke, samo da ne bi ostalo nič takega pri življenju. kar bi lahko služilo preživelim, če bi slučajno ušli mongolskemu ognju in meču, za hrano. Med razvaline razrušenih mest in vasi jc naročil Džingiskan posejati travo. Hotel je spremeniti vso deželo v ogromno pustinjo. Dobro je vedel, kaj tlela. Za svojim hrbtom ni maral nobenega življenja. »Gospodar zemlje« se je razbesnel na svojem peklenskem pohodu. Marsikdaj je zaukazal početja, ki so spominjala kar na noro in brezumno zve-rinstvo. Tako je nekoč neki turški posadki, ki jc štela 30.000 mož, ponudil zavezništvo. Stavil je pogoj, da morajo vsi možje nastopiti pred njim brez orožja lepo v redu in po vrstah. Zato, da jih Bodo lahko po stari mongolski navadi ostrigli. Dokazoval jim je, da bodo na ta način postali tudi na zunaj podobni vsem njegovim zaveznikom. Turki so ubogali in lepo v četah in dolgih vrstah prišli na strigo. Bila je to velika slovesnost, saj se je zanjo priglasilo prav toliko mongolskih »brivcev«, ki so bili vsi pripravljeni, da bodo temeljito strigli In res, 30.000 glav so je hitreje kakor v minuti zakotalilo po pesku. — Vse cvetoče pokrajine Mohamedove države so postale en sam pekel, ki je gorel, stokal in jokal noč in dan. V teh mesecih, ko so mongolski jezdeci besneli po šaliovi državi, so si stekli tisti strahotni sloves, ki se je ruznescl o njih po vsem svetu in ki jih je prikazoval slehernemu Zemljanu kot nedopovedljivo grozotne, neverjetno drzne, a vedno tudi nepremagljive peklenščke. In skoraj nekaj takega so res bili. Seveda je Džingiskan že v naprej dobro vedel, da bo njegova vojska postalu armada sumih vragov. On, ki je tako dobro poznal ljudi, je to vedel. Pa tudi sam to zavestno podpiral. Vsi njegovi revni vojščaki, doma iz pre-sušene, puste in negostoljubne pustinje, so morali po življenju, polnem odpovedi in pomanjkanja postati čisto drugi ljudje, ko so bili prestavljeni v tako čudovit paradiž. V tako bogato in razkošno deželo je pripeljal svoje ljudi, navajene na življenje, polno pomanjkanja in vzdržnosti, vzgojene v najostrejši vojaški disciplini. V tem bogatem razkošju pa je Džingiskan nalašč popustil vajeti in dovolil, da so se njegovi ljudje sprostili v tej barviti sanji pod skoraj vedno modrim nebom, toplim soncem, sredi sijajnih mest in čudovitih vrtov... V samih nebesih ne bi moglo biti lepše in gospodarji teh nebes so bili oni — Mongoli. Zato se niso znali več obvladati. Postali so najstrašnejše zverine, res slabši od živali. Vsa armada je zapadla v vročičen ples, poln samih grozot, v blazen ples samega uničevanja. Tako se je moglo zgoditi, da so se dogajala zverinstva, ki si jih zdrav človeški razum niti zamisliti ne bi mogel. Neka ujeta ženska je v zasedenem mestu menda požrla biser, da bi ga rešila pred Mongoli. Komaj je v človeški zverini, ki je imela z njo opravka, samo medlo vstala slutnja tega suma, jo je že grozovitež z mečem razparal. In ji z mečem pri živem telesu brskal po njenem drobovju, du bi našel biser. Ta primer se je še isti dan razvedel, in posledica? Razbesneli Mongoli so priredili enako usodo vsem tisočem mestnega prebivalstva. Ne zato, ker bi jim bilo me-surjenje po drobovju tako silno všeč, ampak zato, ker so se boleli prepričati, čc ni še morda kdo drugi od meščanov požrl knko dragocenost, du bi jo rešil pred mongolskim pohlepom. Kaj pa jc dejal na vse to početje Džingiskan sam? Ali je trpel kaj ta-I kega? Da, celo podpiral je vse te gro-I zote, vsa ta nezaslišana divjaštvn. Po- treboval jih je brezpogojno za vse prihodnje bojne pohode, ki jih je v duhu že videl pred seboj. Potreboval jih je za osvojitev vsega sveta. Zato, da bo zmagala njegova. Usoda njegove vojske bi bila pač takšna, da ni bilo nikdar mogoče računati, da bo mogla s premočjo kdaj nastopati proti nasprotnikom. Številčno vedno slu-botnejša pa je. zato njegova vojska potrebovala nekaj, kar bi na vojni tehtnici temeljito odtehtalo njeno šte-j vilčno slabost. In ta nadomestek naj | bi bila groza, naj bi bil strahoviti sloves, ki naj bi ga raznesla govorica o vseh strahotnih početjih njegovih vojakov po vsem svetu. Ta groza naj bi vrgla na koleuu narode in države; strah pred krvoločnostjo njegovih vojakov naj bi odprl vrata v trdnjav-skili obzidjih, v obleganih mestih. Ta strah naj bi za vedno odtehtal številčno slabost njegove vojske. Tako je računal Džingiskan. In ni sc liračunal. Vsa Mohamedova država je v nekaj mesecih postala velikansko pogorišče, nepregleden kup razvalin. Mrliči so ležali vsepovsod po mestih, po vaseh in naseljih. Med kadečimi se razvalinami so se preletavali vrani in ptice ujede in potnugule trgati drugim zverem mrliče, ki so vsi ostali nepo-kopani. Potem ko se je strahotno neurje, s katerim so privihrali Mongoli nad posamezne pokrajine, poleglo, in je zopet nastopil tako težko pričakovani mir, so se povsod prikazali iz redkih res varnih skrivališč poedinci. ki so odnesli glave pred mongolskim mečem. Komaj so pokukali iz jam, s« jih je lotila že druga nadlogu. Vse ih ozračje je bilo napolnjeno s trohnobo. Vsa dežela je bila zaradi ne] okužena. Bolezni so se začele širiti z bliskovito naglico in te so pokosile še i tiste, ki jih je zgrešil mongolski meč. j Vsa država, nekdaj tako bogata, jo : razpadla do temeljev. V podrtih in požganih pokrajinah so začele razpadati celo tako umetelne namakalno zgradbe. Kako neznanski so bili napori, s katerimi so te namakalne zgradbe 111 naprave gradili mnogi rodovi! Ves čas sproti so jih popravljali in vzdrževali, po mongolskem vpadu pa ni bilo nikogar, ki bi skrbel zanjo. Kaj hitro so odpovedali jezovi, še hitreje so se sami po sebi zasuli prekopi. V zemljo brez vode, ki je oživljala skozi stoletja vso bujno rast to dežele, pa je vdrl še drug, prav tako hud sovražnik. Komaj so dobro odšli Mongoli, ko je nastopil nov bojni pohod, pesek, ki se je iz pustinj na krilih vetra začel širiti po nekdaj tako plodni deželi. Suša se je naselila po nekdaj sočnih travnikih in livadah, dežela jc začela usihati, globoke špranje so zazevale po tleh, na katerih ni bilo več ruše Skoraj puščavski veter ' pa je prenašal smrtonosni pesek vedno dalj in dalj. Niti danes, 700 let . kasneje, se to ozeml je ni popolnoma ' opomoglo od strahotnega udarca, ki ga je zadal mongolski osvajalec tej 1 deželi. (Dalje.)