\ Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on fUe at the Post Offic c of Cleveland, Ohio. By order of the President A. S. Burleson, Postmaster, General THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neoch "WE , PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VOLUME IV. — LETO IV. CLEVELAND, O., PETEK (FRIDAY) JANUARY 7th 1921 ST. 5 'NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c DELI IN O'NEILL STA UMRLA NA ELEKTRIČNEM STOLU. POSLEDNJI POIZKUS, DA SE REŠI DELIJEVO ŽIVLJENJE, SE JE IZJALOVIL. Irci so tekom vojne kovali zarote. London, 6. jan. — Angleška vlada je pripravila "belo knjigo," v kateri, se bodo podprle trditve Lloyd George-a, da so namreč Irci tekom vojne pomagali Nemcem, ter da se je celo delovalo na načrtu glasom katerega COLUMBUS, 7. jan. — Danes sta umrla na električnem stolu nekoliko po polnoči Josip Deli in Robert O'Neill. Deli je stopil v smrtno sobo ob 12:05, takoj ko!ivmeli na Irskem izkrcati nemške so se zbrale vse priče, kot predpisuje zakon. Nahajal se je v spremstvu dveh duhovnov. Sel je pokonci, in njegovi oči so bile obrnjene na križ, ki ga je držal v roki Rev. Kelly. Ko se je prirejevalo |>ermena in električni tok, so se njegove ustnice pregibale kot da moli. Ob 12:11 je bil proglašen mrtvim. Zadalo se mu je dva električna sunka. O Neill, ki je zamorec, je sledil Deliju v smrtno sobo ob 12.17. Tudi on je bil čisto miren. Jetniški zdravnik ga jje proglasil mrtvim ob 12:21. Deli je popoldne, ko je čakal na smrtno obsodbo, po-u s^°j° poslednjo izjavo . Dejal je: "Žal mi je, da sem umoril Ido. Saj 'nisem vedel, kaj sem delal. Ljubil sem jo in. ljubezen me je izpremenila v blazneža. Sedaj grem ^ nji, m sem srečen." Popoldne je Deli tudi pisal pismo svojim staršem, ki žive na Madžarskem. adcer je znano, bi federacija rada, da bi zase-o mesto unijski član, .toda go-° Je, da bi se zadovoljila s Hooverjem. Ni dolgo tega, ko je bil Gom-ske rnfVZo^ na konferenci delav- ozirom »a 'V°ie mnenie 2 ">«1 deMaia.J'n5, 0d"0TV kn K; „ delavci, in ka- brez » P°8PeŠil° Produkcijo Go" ^ dd0Vneka časa. Gom]e ^ ^ Hoo --Srra^likoduš-in ^tiranegalrv8t;SaPr-m sena^ riS° tUdi mnenia- da bo inga T ? °n vPH^al na Har<}-delav ose8®l. da se nastavi za John KM8** ta^n'ka kongresmana je ed Z Californije- Nolan gresnT maloštev>lnih kon- lanjei-n,OV\ ..je član uniie- No-Poklii Cox pomilostil tri v dosmrtno ječo obsojene. REPUBLIKANCI IMAJO NAČRT ZA RAZ0R82DUE. BAJE SE NAMERAVA OŽIVETI RAZOROŽITVENE NAČRTE, ZA KATERE SE JE GLASOVALO. LETA 1916. WASHINGTON, 6. jan. Kot se zatrjuje v republikanskih krogih, bo prihodnja amer. administracija dala vsem narodom sveta priliko, da pokažejo, v koliki meri so iskreni v svojih željah po razoroženju. Govori se, da novoizvoljeni predsednik Harding in njegovi svetovalci sedaj rešetajo tozadevni inačrt, ki bo podan v javnost morda še koncem tega tedna. Jutri odpotuje v Marion predsednik mornariškega komiteja poslanske zbornice, Thomas S. Butler, da se posvetuje s Hardingom z ozirom na mornariški program Zedinjenih držav. Ko je danes stopil pred komitej mornariški tajnik Daniels, ga je Butler prosil, da je navzoč na prihodnji konferenci komiteja, ki se bo vršila, ko se vrne iz Mario-na. Kot se govori, misli Harding kmalu po svojem nastopu sklicati zborovanje vseh svetovnih narodov, na katerem naj bi prišlo do določenih in obveznih obligacij. Letošnji mornariški načrt Združenih držav je večji kot kdaj prej v zgodovini Združenih držav. Določeno je, da se zgradi 156 bojnih ladij, ki bodo veljale $644,000.000. PETNAJST UBITIH V KOMUNISTIČNIH NEMIRIH NA PRUSKEM. London, 6. jan.-—Poročila iz Flensberga, Prusija, pripovedujejo, da je bilo v spopadu, do katerega je prišlo ob pogrebu ko- munista Hoffmanna, ki je bil ubit, ko se je skušal izogniti aretaciji, ubitih 15 oseb,, ter veliko število ranjenih. Nekoliko po prvem spopadu je množica napadla policijski stan, toda policija je napadal-; ce razgnala s streli iz pušk. RUSKI VTISI Revolucije ne uspevajo samo iz j za proizvanjanje razloga, ker je imela gotova' gradbo železniških stranka dovolj poguma, da jih je sam se je posvetil s posebno vne elektrike in prog. Lenin radiCeve zahteve. V sredo se je vršila v Zagrebu velika skupščina Radičeve seljačke ('kmečke) stranke, na kateri je razvil strankin vodja na nekoliko teatraličen način svoj strankin program' čegar vsebina jasno kaže, da se nahaja stranka in njen vodja v •štadiju politične negotovosti, nesigurnosti in nejasnosti. Z ozirom na državo kot tako se je izrekla stranka v 5. točki svoje resolucije da stoji na stališču zvezne j ugaslo vanske republike. To stališče je podčrtal vodja stranke tudi v svo- Predvčerajšnim je gover. Cox pomilostil Harry Holdena, ki je bil poslan v dpsmrtno ječo leta 1918, in pa Henry Frabela, ki je bil v zaporu izza 1910- Graves je bil spoznan krivim umora druzega reda meseca aprila 1918. Governor ga je pomilostil s pridržkom, da se mora vzdržati pitja alkoholicnih pijač, da ne bo nosil orožja, m da se mora za dobo prihodnjih dveh lfet vsak mesec enkrat javiti pri policiji. i cija ali zveza Za jetnikovo pomološčenje staj se zavzela tudi prosekutor R. A. j je'program, ki se da za-Kerr in sodnik Walter Jones v1 stopath Zlasti ga lahko zasto-Miami okraju, kjer je bil Graves 'Pa socijahia demokracija, ker republiko na temelju samoodloč. be: Ali za hrvatski narod brez •žira na teritorij, ali za historično ozemlje hrvaške banovine? Iz točke 3. istrankine resolucije, kjer pravi, ''da smatra stranka te volitve kot plebiscit za nevtralno hrvatsko kmetsko republiko bi sledilo, da hoče svojo republiko le za hrvaški narod in to na tistem ozemlju, kjer ta narod stanuje. Kajti kdor govori o plebiscitu naroda ta ne sme in ne more priznavati historičnih mej onih provinc, v katerih je ta narod stanoval jem govoru, v katerem je zasto- ,. K x . pat načelo, da so vsi Slovenci,!al1 OJ* Hrvati, Srbi in Bolgari ina na- *°va ~~ ' rodna celota. Zato narodno celoto zahteva Radičeva stranka tudi eno samo državo. Oblik^ te države pa naj bo republikanska federa- meja torej meja, v'kateri ta narod dejan sko stanuje. to, česar noče —- on in njegovi nočejo vlade "gospode'-' nikakor si pa ni na jasnem o tem, kaj hoče. Pač pa so si na jasnem v tem kaj da hočejo, gospodje v Belgradu! Stoj an Pro-tič in Pašič sta vse drugačna kolibra kakor Radič. To so ljudje železne energije in ti u-tegnejo z Radičem govoriti prav na kratiko. O programu Radičeve stranke lahko rečemo na kratko: — Kar je dobrega v njem, ni novo, ker to so povedali socijalni demokrat je že zdavnaj: kar je pa v njem novega, to je za nič. Jako zanimiv v programu Radičeve stranke je odstavek o Bolgarih. Točka 5 strankine resolucije pravi: Stranka sma- Teh mej pa Radič za Hrvate tra današnjo 'bolgarsko seljačko sojen. Oba sta mnenja, da bi se zločin ne bil nikdar izvršil, če bi Graves ne bil pijan. Frabel je bil spoznan krivim umora prvega reda. Leta 1910 je ubil nekega moškega, katerega je dolžil nedostojnega vedenja napram svoji ženi. Pomilostilo se ga je pod pogojem, da podpira svojega 80-letnega očeta in da se javi varnostnim oblastem vsak mesec enkrat za dobu enega leta. Clevelandski sodniki močno kritizujejo Coxa, ker je pomilostil Harry Holdena, ki je bil zaprt 1 1 let. Spoznan j^ bil krivim dvojnega umora. . - ---j Ucu nek°Č Hvar (molder) po ZA IZOBČENJE SOCIJALISTA. Albany, N. Y., 5. jan. — Ko se snide new yorška zakonodaja, bo vložena resolucija za izključitev socialističnega poslanca Ch. Solomona, ki je bil sedaj že v tretje izvoljen. Resolucijo je pripravil republikanec Halpern. ta program ni Radičeva iznajd ba, ampak ta princip so zastopali i socijalni demokrat je na zbo rovanju jugoslovanske demokratske socijalno- demokratske stranke že pred 30 leti! Poglejmo sedaj, kalkšno stališče zavzema Radič z ozirom na položaj v tej zvezni republiki jugoslovanski. V točki 1. strankine resolucije pravi: "Hrvatska naj se uredi na temelju pravice samoodločbe v sporazumu z jugoslovanskimi narodi v nevtralno kmetsko republiko v današnjih mednarodnih mejah južnih Slovanov kot ena, narodna' celota." Jz te točke sledi da zahtevajo Radičevci popolnoma neodvisno nevtralno kmetsko republiko. To sledi iz tooke o sporazumu. Kdor se hoče sporazumeti, Aiora biti pravno popolnoma neodvisen. Odprto pa ostane vprašanje: za koga za-'hteva Radič neodvisno kmečko ne priznava. On hoče več. V točki 4. strankine resolucije veli: "Po, načelu pravice samoodločbe ima (njegova) stranka pravico, da iprevzame v banski Hrvatski vso državno vlado in upravo v svoje roke tako, da belgrajska vlada prizna hrvatski državni jsabor, ki iz- započela, temveč tudi zato, ker drugim strankam nedostaja zaupanja in prepričanja, kar bi jim dalo moč, da bi bili v stanu zo-perstaviti se. Leto 1919 je bilo za ruski internacij onalizem doba premišljene in tudi nekam umetno gojene ekspanzije. Denarno in moralno se je podpiralo špartacide v Nemčiji in komuniste na Madžarskem, in zdelo se je nekaj tednov ali me secev, kot da se komunizem v centralni Evropi stalno utrdi. Po-nesrečenje načrta je prineslo nekoliko i več zmernosti. Navedem naj samo eno priliko. Kari Ra-dek-ki je, mimogrede povedano, eden izmed najbriljantnejših govornikov, kar sem jih kdaj slišal—ki je prostovoljno šel iz Moskve, da vodi nemško revolucijo, se je vrnil iz nemškega zapora zelo trezen, in sedaj vodi naj^mer-nejše krilo komunistične stranke. Triumfalne zmage rdeče armade nad Kolčakom, Judeničem in Denikinom niso niti naymanje delovale za porod miliiarističnega duha. Prvič so bili čete utrujene. To je bilo že šesto leto neprestane vojne. Seznanil sem se z večimi mladimi častniki v Ninsku, izmed katerih so bili nekateri nič druzega kot možje živahneea, cv^-_ • > I a, !!"><:, ko s~ . Oeni,- kin in Judenič nahajala na pohodu na Moskvo in Petrograd. Poljska pasivnost v onem kritičnem trenotku je bila faktično rezultat sporazuma z Moskvo. V Minsku sem se seznanil s tovarišem Marchlewskim, voditeljem poljskih komunistov v Rusiji; to je mož ooividne zmožnosti in dolgoletne skušnje, in njegova dostojanstvena in privlačna oseb nost je napravila name jako ugoden vtis. On je v letu 1919 dvakrat šel na Poljskp, da pripravi z^ mir. Prvič v juliju, ko je predli gal, da Poljaki obdrže ozemlje, ki so ga držali. Bil je lepo sprejet toda odgovor se je glasil: Vaš: pogoji so zadovoljivi, toda ente:> ta nam ne dopusti, da bi sklenil' mir. V oktobru, ko je prišel v Minsk kot odposlanec Rdečegp med sebe izbere bana oziroma predsednika republike Hrvatske." vlado in bolgarsko' iseljačko stranko za naravnega zaveznika pri delu za nevtraln& jugoslovansko zvezno republiko Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov, navzlic temu, da je današnja bolgarska stranka še monarhistična. To je zelo in- Računala je na potrebno sovraž . . . „ križa, se mu je posrečilo sklenit za obnovitev trgovine, m rrancua , , c , , . . j. . nekako neformalno tajno premir je bila sedaj edini odprti in ne-spravljivi so.vražnik. Rezultat je bil, da je padel dvom na vso komunistično teori-na katero je je, ki je obe stranki obvezavalo, da ne bosta'napadali, ter da sta ostali na tedaj zasedeni črti. Mo- teresantno ker nam kaže, da se zna Radič sprijazniti tudi z mo-baniske jnarhistično mislijo in zatajiti [svoj radikalni republikanski To je nekaj čisto druzega, ka-j princip, če to smatra za potreb- K da bi postopala pi.emišljeno. kor stoji v točki 3. resolucijel.no ali pa za oportuno. — Zato t-> i i • ••• i- .i . . skva je upala, da se bo to premir-io, na Katero je komunistična , , ... ^ . . . ' . v je dalo izpremeniti v trajni mir. stranka od prvega pocetka te- D i • i n v V ,. j Poznala je poljsko pozeljivost po menila »vojo zunanjo politiko. ,.. . , . , , ... ' * I zemlji, m je hotela zadostiti. , . t.v i Ni mi treba, da bi ponavljal, nost vsega kapitalističnega sveta, I . v , . , , , /. kar je ze vsakemu znano, da so računala je, da ne odneha s plri- | , . t , .v. . i i si Rusi meseca marca prizadeva- zadevanjetai, da ga uniči, in vsled! , , . ........... , li izpremeniti neformalno primer- tega si ni niti najmanj prizadeva- ... . .t i je, ki ga je priredil Marchlewski, Kdor govori o samoodločbi naj i se nam zdi da on ni ravno tako molči o historičnih mejah ali jigoreč republikanec, kakor se narobe. Samoodločba in hi-i dela in kaže. On bo že dal ce- r-. , , . ... j « v formalno, in pričeti na tej po- Delovalo se je na teoriji, da ako ! . dlagi mirovna pogajanja. pa storični princip nista združljiva. Ravno tako je z njegovo nevtralnostjo seljačke republike. Nevtralnoist katero naglašajo Radičevci na več mestih, pomeni, da se država ne misli udeleževati bojev. Ta zahteva se pa nič kaj ne ujema z neprizna-njem italijansko - jugoslovanskega sporazuma. Ali namerava Radič ta zloglasni sporazum izpremeniti z nevtralnostjo? O tem ne vemo nič pozitivnega. Iz visega kar je povedal Radič'* in kar je sklenila njegova se je treba boriti s sovražnikom, tedaj je pač najbolje, da se nastopa proti njemu čimbolj izzival- To bi bilo značilo, da bi Rusija žrtvovala 500—300 kavadrat- neje. — Koliko ceneje, to bosta pa vedela mogoče povedati gospoda Pašič in Stambilijski 1 Mogoče tudi §e kdo drugi, ki smatra Radičev republikanizem samo kot pretnjo in presijo na določen naslo.v. Poročevalci, ki so bili na iskup- ,. ,4....... Ščini poročajo da izgleda Radič demobiliziralo, deloma pa se ,o Vo njegovem mnenju bi dar ne- no. Toda tu je prišla Anglija, ki nih milj zemlje, do katere niso je kazala znake, da želi trgovati, j imeli Poljaki narodnostnem oziru in da se celo pripravlja za mir. J nikake pravice. Ker komunisti na Vspričo vsega tega je tekom mislijo v narodnostnih terminih, prvih mesecev leta 1920 zavlada-j jim bi to ne bfto teško napraviti, lo v Rusiji nekam idealistično raz- Lenin je upal s tem doseči mir, položenje. Armado se je deloma ' ki se ga je močno potrebovalo, in po zaporu mnogo bolje in da je mnogo debelejši, kot je bil pred zaporom. To je dokaz, da za;-por ni bil hud. — Zakaj ne in na čegavo intervencijo ne? To so diplomatske slfrivnosti, ' na katere še ne bomo dobili odgo-stranka, sledi, da on ve samojvora tako kmalu. "Naprej." je transformiralo v delavske ba- j poljskega ozemlja celo popešil taljone, ki so vršili rekonstrukcij- zaželjeno socijalno revolucijo na sko jdelo. Municijske tovarne so se pripravljale, da preurede svojo mašinerijo za mirovne izdelke. Vsi provincijalni sovjeti so pričeli graditi mostove in šole, in Poljskem. (Dalje.) (Dalje prih.) —Sinoči je 20,000 pravoslavnih Rusov v Clevelandu prazno-pričelo se je delovati na načrtih 1 val o božični večer. STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" JANUARY 7th, 1921. 64 *9 ko je "neslo", je bil vAet za Petra, zato lahko pričakujemo, da bo mjegov bodoči ideal Korlček, samo če se monar-hističnim intrigantom v Avstriji, na Madžarskem in pa tudi v Jugoslaviji njih nakana posreči. To je evolucija narobeprav. Olje je čudovito pomirljiva tekočina. Na Gr%em so madjarski ostanki in v Dalmaciji je videti italijanski vpliv. To je proces ki so ga krasno opisali srbski "centrumaši" v svojem znanem volilnem proglasu. Kar je tujih nacionalističnih elementov v Ijati, da je Konstantin kajzerjev svak. IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ^ ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bnasines Placc of _tj.e Cerooration. __6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier ...................... ,1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collmwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50: našli nekaj oljnih vrelcev in zavezniki SO Že začeli pozab- j državi, ki streme za tem, da bi nova Jugoslavija propadla zato da bi oni lahko prišli tja kamor jih vleče srce, so se vsi priključili komunistom, to pa ne iz komu' nističnega prepričanja, ampak zato, ker pod svojim pravim imenom ne smejo in ne morejo na stopati ako hočejo priti v neprijetne stike z državno oblastjo. Ce bodo imeli komunisti tako moč, da državo prevrnejo/ potem bodo si,' v Črni gori pristaši razkraljajma drugačnimi političnimi okol-Nikole, v Slavoniji in v Subotici nostmi. O samostojni Kmetski stranki in o komunistih pa velja tudi v Sloveniji to kar velja o agrarni in komunistični "stranki za celo državo. 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c__SINGLE COPY 3c Lastui e in izdala ira Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6-113 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR ftVE. Za vaebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne npravniatvo. ,CLEVELAND, O., PETEK ( FRIDAY) JANUARY 7th 1921 ____^Bfel04__ PROBLEM BREZPOSELNOSTI. ~ Pred nedavnim časom se je vršila v New Yorku konferenca neke dobrodelne organizacije, na kateri se je razpravljalo tudi problem brezposelnosti. Zborovalci so piiili do zaključka, da je ta problem po svojem obsegu svetoven, in ne krajeven. Prišli so tudi do zaključka, da je za rešitev tega problema potreba v prvi vrsti pospešiti inozemsko trgovino, da pa ni mogoče pričakovati, da bi se vrnili normalni časi toliko časa, da se odpre trgovanje med Rusijo in svetom, da se da svetu na razpolago ruske surovine, in pa ■dokler se ne priredi posojil za tujezemske nakupe. VOLITVE V JUGOSLAVIJI. Poleg splošnega pregleda in raziekavanja o vzrokih zakaj je politično nihalo udarilo zelo na levo, moramo pogledati tudi na špecijelne rezultate, katere so dosegle posamezne stranke. Največja stranka ostanejo tudi še nadalje srbski radikalci. Radi-kalci so specifično srbska stranka in njihovi uspehi se morajo pripisovati deloma veliki politični avtoriteti njenih dveh voditeljev Pa-šiča in Protiča, deloma pa velikim uspehom te stranke za časa vojne. V bivšem provizornem Narodnem Predstavništvu je sicer pri neki priliki naglasil demokrat Draškovič, da se srbske zmage ne sme pripisovati samo radikalcem ampak celokupnem narodu, toda v politiki je že tako, da ima tisti ki nosi vso težo odgovornosti v slučaju uspeha tudi pravico na In to priznanje so Srbi Omenjena dobrodelna organizacija, ki je prišla do teh zaključkov, ni niti najmanj radikalna, temveč sesto-1 PnznanJ ja iz inteligentnih, poštenih ljubi, ki poznajo probleme1 iZ"kli,pri s'"im V v . v. t .. a.t • • i h • vi • .... •. j voditeljem. Z radikalci ie nekaj današnjega življenja. Njih zaključki potrjujejo, kar so podoWa kakor „ Mo F„„. izlili resnični prijatelji svetovnega miru m blagostanja coskem pri zadnjih volitvah, ko,je rekel Clemenceau: Francozi ali smo zmagali ali nismo? In pod parolo zmage je šla vsa francoska huržoazija v volilni boj. Tako so tudi srbski radikalci znali zmago že dve ,leti, namreč, da se svet ne more povrniti k normalnosti, ako bo živel v prepiru z Rusijo. Omenjena organizacija je sprejela resolucija, v kateri se priporoča sestavo posebnega komiteja, v katerem bi naj bili zastopani inžinirii, delodajalci in delavci. Ta koncil naj bi sestavil načrt, po katerem naj bi se vlada ravnala v svojem postopanju s sovjetsko Rusijo. Brezdelnost je javni problem in za njegovo rešitev je potrebno sodelovanje občinskih in državnih oblasti, človeški preudarnosti ne. Zaradi Ljudje brez dela naj bi ne bili odvisni od privatnih dobrodelnih organizacij. Oni časi so minuli, in priznanje tega dejstva od strani omenjene pomožne organizacije dokazuje, da je javno mnenje v.tem oziru v zadnjem času precej, napredovalo. . jutri pa drugače. Ravno tako so popolnoma svobodni v vprašanjih svetovnega naziranja ali na politične ureditve države. Druga velika stranka so demo-kratje ki so ravno tako kakor radikalci v gospodarskem oziru zastopniki meščanskih interesov. Od radikalcev jih ločijo v prvi vrsti gole osebnosti. Če premoste osebna nasprotstva, ni nikake ovire za ttajno sodelovanie z radikalci. Kadar bo dovršena ustava bo odpadla še tista razlika, ki oboje danes najbolj razdvaja namreč vprašanje ah Jugoslavija ali Velika Srbija, in ujedinenje dveh velikih meščanskih strank pod katerimkoli imenom bo brez velikih težav izvedljivo. Nov pojav so različne seljač-ke ali kmečke stranke. Te so danes sicer še rozkosane, izgleda pa j da se bodo prav kmalu ujedinile v eno samo veliko agrarno stranko ki bo tudi Radičevce priključila k sebi. Velik agraren blpk ni V agrarni državi kakor je Jugoslavija nič nenaravnega ampak je ja-ko razumljiv pojav. Agrarni blok Stoji v gospodarskem oziru istota-ko kakor radikalci in demokrat je na stališču burždazije. Od radikalcev in demokratov se ločijo in se bodo ločili le v toliko v kdlikor so različni interesi mest in dežele, t. j. industrije in kmetijstva. No- trgovine med kraji sveta. najoddalnej šimi Iz stare domovine« —Kulturno posojilo Jugoslavije. V nekaj dneh bodo zaključena pogajanja naše vlade z neko Švicarsko finančno skupino glede nabave 500 milijonov švic. frankov posojila. Posojilo bo brezobrestno in vračljivo v 25 letih. Kot odškodnino bi finančna skupina dobila poleg bioskopov monopol za ti ljudje zopet postali to, kar so: ^svoie filme v Jugosla.vi;i. Omenje, srbskega orožja soretno izkoristi-, ben£ga dv6rna ni da bo ta blok ti v volilne namene. Veliko vpra- !taj sčasoma jako močan> tolko šanje pa je, če bodo mogli radikalci s to parolo dolgo obstati. Po !V«ik treznomisleč poznavalec današnjega trgovce* pS^iTk« ga sistema se zaveda, da je odprt,je trgovanja s sovjetsko Rusijo v zelo te»ni zvezi z odprtjem tovaren v Ameriki. Novoizvoljeni predsednik Harding ima v tem oziru veliko priliko, da spravi 'zavoženo Wilsonovo rusko politiko zopet na tir, za kar mu bo " hvaležna vsa ameriška Ihdustrija. tako delavci kot delodajalci. nittiajo nobenega začetnega programa in se zato vedno lahko iz-preminjajo kakbr nanese potreba. Glavna njihova poteza pa jim bo le ostala: v gospodarskem oziru so radikalci zastopniki meščanskih interesov, popolnoma po vzoru francoske buržoazije. Vsa druga vprašanja 39 za radikalce vprašanja druge vrstfe: oni so n. pr. glede vprašanja monarhija ali lepublika popolnoma prosti in V tistih časih, ko je "neslo", je bil Lojze, svobodomi- nevezeni in! noben program jih ne slec; sedaj je dober otrok matere cerkve. V tistih časih,1 ovira, da se odločija danes tako Sedaj, ko se je D'Annunziju ponesrečila okupacija Reke,"bi mu svetovali, da pride v New York, kjer ga čaka več stotisoe "neodrešenih" makaronarjev. Zakaj ne? tega pa še ne smemo sklepati da bo ta stranka tako kmalu propadla. Kdor te ljudi pozna od bližje ta ve da so v radikalnih vrstah politiki ki so namazani z vsemi mazili in ti se bodo novim razme- j močnejši, kolikor bolj bodo izginjali posamezni verski ali pa plemenski interesi. K agrarnemu bloku je treba prištevati tudi Radičevo skupino, ki je dosegla na Hrvaškem presenetljiv a ne nerazumljiv uspeh, do katerega je Radiču pripomogel v prvi vrsti njegov zapor— "muČeniki" vedno vlečejo-—dalje njegova republikanska parola in pa staro nasprotstvo med Srbi in Hrvati. Tudi zadnja aeljaška buna ni ostala brez pomena, Silno močni so izšli iz volitev komunisti. Kar se teh tiče, je lahko interesantno ugotoviti kraje, kjer so dobili največ glasov oziroma mandatov."-Ti kraji so: Macedonia, Cmagora, Slavonija, Dalmacija in Subotica. Imena teh krajev nam komunistične uspehe razjasne: V Macedoniji delujejo pod firmo komunizma 'bugara- najhujši nacionalisti ki bodo komuniste strastno pobijali. Ako pa komunisti ne bodo mogli države podreti jim bodo pa obrniti hrbet češ, da tudi ti niso za nič in potem se bodo udali v svojo usodo. Danes je jasno kot beli dan, da bi bili dobili anarhisti če bi bili nastopili pri volitvah ravno toliko glasov, kot so jih danes komunisti, ker je ves gospodarsko in politično najbolj nezadovoljen svet dal svoje glasove najradikalnejši stranki brez ozira na to, ali soglaša s programom te stranke ali ne. Ozrimo se sedaj še nekoliko v Slovenijo. Klerikalna stranka je izgubila v Sloveniji nekaj mandatov zato je ^a svojo izgubo nadomestila v Dalmaciji. Napačno bi pa bila sklepati iz treriotnega poraza klerikalcev v Sloveniji da je sedaj klerikalizem ubit — ne, ne! Klerikalci stf'se hitro in jako spretno zavedli svojega položaja in pri prihodnijih volitvah bodo nastopili popolnoma reorganizirani in bodo svojo trenotno izgubu kmalu popravili. Oni mogoče ne bodo več vladajoča stranka, vsaj v državi ne, ampak med katoliki v naši državi bodo vedno našli svoje pristaše. Klerikalizem je mnogo močnejši kot se to vidi na prvi pogled, in bo imel zlasti v Sloveniji še vedno moč, s katero jc in bo treba računati. JDS v Sloveniji nima bodočnosti kot večinska stranka. V sedanji formi vsaj ne. Isto velja o narodnih sociali-stjh. Ako pogledamo kraje, kjer je bilo oddanih največ glasov za nje vidimo da so njim v korist odločili begunci, ki imajo še svojo staro, politično orientacijo iz Trsta in Gorice Dvomirno pa, da bo beguncem mogoče to orijentacijo v sedanji Sloveniji obdržati, k'"er je nastala pač pod popolno- na skupina mora za to svoto dovršiti" v sedmih letih naslednje zgradbe: V Ljubljani vseučilišče, zgradbo za narodno biblioteko in odkupilo bi se dramsko gledališče in Jakopičev paviljon. V Belgra-du so projektirane med drugimi zgradbami palača ministrstva pro-svete, vseučilišče, narodna biblioteka in muzej, opera, slikarska a-kademija, konservatorij, zoološki vrt, akvarijem in dijaški dom, nadalje več kulturnih zgradb v Zagrebu, Skoplju, Osljeku, No vem sadu, Sarajevu in Splitu.— Izvršila bi se tudi konser-^acija in restavracija ysed monumentalnih starin v Jugoslaviji. Inicijativo za to posojilo je dal g. Nilšič, načelnik umetniškega oddeljenja. —Kerenski se pogaja s sovjetsko vlado. Kakor javlja "Gazeta Poranna" iz Helsingforsa, pride Kerenskij v prihodnjih dneh v Ro-val. Cilj njegovega potovanja so pogajanja z zastopniki sovjetske vlade glede njegove vrnitve na Rusko. Oi-jaški zrakoplov zasnovan od nekega ruskega inženirja. Londin-ski listi prinašajo iz Moskve, da je ruski inženir Maskovič izdelal načrt za zgradbo velikanskega zrako plova, ki bi lahko prevažal 1 OOfi oseb s- hitrostjo 60 milj na Ujco. Motor orjaškega -zrakoplova bo imel 24,000 konjskih sil in bo lahko pj^ya^al približno .....1,0,0 ton. Zrakoplov bo imel več nadstropij, ki bodo v vzezi med seboj potom električnih dvigal. Na zrakoplov se lahko rialpži en avtomobil, tsn aeroplan in en motorni čoln. Načrt ogromnega zrakoplova je o-dobrila posedna komisija'tehniških izvedencev, vsled česar se more računati z veliko zmago meha-niške znanosti. V slučaju, da bi se nameravani poizkus posrečil, bi nova iznajdba povzročila veliko izpremembo v prfrvažajiju blaga in ljudi in na ta način znatno olajšala svetovni promet in pospešila Manica Komanova: KAKO SE ŽENIMO. To rekši, se je ozrl v Matevže, zatem pa dvignil polni kozarec ter ga v dušku izpraznil. Matevž je v zadregi nekaj pomrmral, obenem pa pod mizo krepko dregnil Gre-gorača, češ: "Le ti govori." Oče Skrbinecje na gornpjem kon cu mize bobnal s prsti ob mizo in premišljeval. Všeč mu je bilo Ma-tevževo posestvo, nikako^ pa ne njegov dolg. Tudi za Matevža samega se ni posebno ogreval, dasi ni čul prav nič sjabega o njem. Na drugi strani ga je pa zopet skrbelo, da bi mu Urška ne "o-stala," kar bi bilo za njega, u-glednega kmeta, zelo neprijetno. Na kmetih dekle "tako" ostati— ej, ljubi moji,—to vam je sramota, prava sramota! Po dolgem premisleku reče torej: "Koliko bosta pa vidva zahtevala dote?" "No, no, no," pravi pregorač,. se bomo že zmenili, že! Vidite, oče, če ji več dostate, lažje bosta gospodarila. Jaz pravim, vi, ki ste premožni, in boste svojo Uurško tudi na kaj posadili, ji prav lahko daste pettisoč kron dote, tri vozove bale in—no, eno kravico ji tudi še lahko privoščite, ali ne?" ''Naka, prijatelja!" je povzel odločno Skrbinec. "Urška ni sama, imam še druge za njo. Tudi tem bo treba šteti. Da se pa nemo predolgo priškali, naj bo ta-ko-le: Na dan ženitve ji odštejem štiritisoč kron in dva voze bale. Tako! Povedal sem, sedaj pa kakor hočeta!" "Oče Skrbinčev," je jel skoraj vpiti že nekoliko pijani Gregorač, "tako naj bo, kakor sem rekel: pettisoč kron, tri vozove bale in eno kravico iz hleva!" "Niti vinarja več! Ce hočeta več, pojdita se ženit drugam!" "Je li to vaša zadnja beseda, Skrbinec ?"' "Zadnja!" Gregorič je pogledal Matevža, češ: 'Dovolj bo zate!" potem pa je začel glasno klicati :"Urška, ali slišiš Urška!" Urška je na glasni krik vsa zardela prihitela iz kuhinjo v hišo. "No, no, Urška," je kričal Gregorač, "smo se že zmenili. Očetu je prav, Matevžu je prav in tebi bo tudi. Tristo medvedov, Urška, lahko* si ponosna na takega ženina, kakršen je Matevž. Vsaka bi ga bila rada vzela,1 pa kaj, ko ho- (Nadaljevanje na 4. str.) ■ ■ i "'i; 1- BB Razkrinkani Habsbuitani SPISALA G&OEICA LARISCH. 1 m Našemarjeni isimp, da smo ljudstvu všeč• .plešemo, kakor nam drugi žvižgajo; ne smemo biti naravni. O. moj Bog, zakaj ?em bil rojen! V naj boljša® šli-čaju, kaj pa' sem jaz? Bedno bitje s prekletstvom grehov svojih prednikov." Ta izbruh me' je, razburil in poskušala sem ga pomiriti.; on pa se ni zmenil zame. . "Vseeno," je-nadaljeval, "pa sem morebiti nespameten, da zaničujem nagnenje tega ubogega dekleta. Ona ne hrepeni po tem, da bi igrala vlogo Pornpadur-.jeve; moje dostojanstvo ji jc malo. Zgolj ženska je, ki me ljuba. Poznam jih mnogo daleko lepših, nikdar pa nisem naael noftene i zvestejšim srcem." "Rufljolf, nikdar si ne napravljaj 'toliko nesreče," sem ga prosila,. "Popolnoma brez čustva sem," je'odvrnil, ''in moj boljši žar me a a«,an j a. de- poskusim rešiti Marijo, pred no je prepozno. Nesmeva -se več sniti, dokler niso moje. zadeve bolj urejene. Ti in Larisch gresta na RIvijero. Ali ne moreta pregovoriti baronice in Marije, da bi vaju spremljali •— ali kaj dragega, samo da spravita tega otroka z Dunaja? Reci Ji, da se vam inkognito pridružim;; obljubi kar hočeš, samo pomagaj miiggdaj." - "Bdjim se, da bo teško aranžinati kako poroko za Marijo," sem rekla. "Večerovi so bogati in Mariji se eni treba pojSo&li s prvim človekom, ki jo zasnubi." "Vetrovi, bogati?" je vprašal Rudolf resnično začuden. "Kaj ne veš, da živi baronica od svojega kapitala, ki je že malone izčrpan? Marija ipomeni 'po-siectnji slo&j Icoeijte," & &š ' j&ItiiMffl iSi llill mm :r.. ■ Bila sem kakor onemela, nisem pa dvomila, da go. vori ■ bratranec resnico. Vendar nisem imela, časa na- , daljevati pogovora, ker sem obljubila priti k svakinji na obed, in je postajalo že pozna. Rudolf je opazil, da sem kazala znake .nemirnosti. "Gotovo te zadržujem," je dejal. "Prosim pa, povej gotovo Mariji ,kar ji nasvetu jem storiff," "Veš, Rudolf," isem rekla, "beseda enkrat dana, je dana. Storila bom v tej neprijetni reči vse, kar je v moji moči in 'bom jutri obiskala Marijo." "Oj, ali boš v resnici to zame storila?" "Rekla sem, da hočem."" "Potem mi pa sporoči o izidu razgovora. Lahko mi pošlješ pismo v moje oddele na dvoru. Sam sem z Loschekom, in bodi prepričana, da pride tvoje pismo gotovo v prave roke.. Z bogom, draga -se&trjčna, ne .moreš si misliti, kakšen kamen si mi odvalila od srca.' Precej skesano sem razmišljala, da je preložil svoje,breme na moja nejevoljna ramena; ker pa sem mu obljubila, da mu pomagam, sem čutila, da mo-ranTdržati besedo. 1 "Xli te je kdo spoznal, ko si prišel danes semkaj t" sem ga vprašala. "Ne!" je odgovoril. "Prišel sem 'gori neopazen, po služabniških stopnicah,/in Bratfisch me čaka s svojo počijo pred fijakarsko restavracijo na Maksi-milijanovl cesti." .)■ '-"O na Bratfischa 'je mogoče se zanesti," sem rekla docela pomirjena, kajti ta dobrodušni človek bi bil da.! svoje življenje, za mojega bratranca. Vedel je za vsa lyubavna razmerja prestolonaslednikova in trdno sem prepričana, če bi mu Rudolf velel peljati ga k vragu, bi Bratfisch poskusil najti najkrajšo .pot tja. Jeny je pozneje potrdila bratrančeve besede. Srečala ga je na hodniku, kjer jo 'je zaprosil,, da ga nemudoma popelje v moje sobe. ''Ali hoče vaša cesarsko veličanstvo počakati za trenutek, da vas oznanim?' je vprašala hišina; Hudolf pa ji je sledil $k za njo. Obedve, sva bili docela zmedeni po dogodkih te- ga popoldneva. Jeny je vedela, da je moralo nekaj nepričakovanega pripeljati prestolonaslednika do mene, in razločno sem videla/da je bila mnenja, da je bila Večera vzrok vsega. Pri večerji sem bila .jako slabe volje in vsi so to opazili. Bila :sem srčna vesela, da sem se vrnila v svoj hotel, a spanje je bilo nemirno in imela sem (stiašne sanje, v katerih sem sodelovala z Rudolfom in Marijo pri obupnih dogodljajih. Prebudila sem se neokrepčana in ztfog tega je trpela tudi moja mirna čut. Nisem se mogla otresti nekega - nemirnega čustva., Ugibala sem, ali me ni Rudolf uporabljal zgolj kot orodje, in spomnila sem se, da je moje nezaupanje do njega segalo nazaj v otroško dobo,. Bila sem vajena , da so me vporabljali 'rajni moji sorodniki, a njihove ljubavne spletke tso bile romantične in nedolžne in kar je še boljše, kmalu končane in prav tako kmalu pozabljene. Toda (prestolonaslednik ni bil kakor moja zaljubljena rodovina in jaz se dotlej nisem igrala z ognjem. i, Spomnila sem se Elizabetimh besedi: "Varuj se Rudolfa!" Cesarica je nedvomno imela kak dober vzrčk, da me je svarila pred svojim sinom. Njemu ni bilo mogoče zaupati, je rekla, in on je mogel biti nevaren sovražnik.' Zakaj sem se dala prevzeti od nenadnega nagiba ter mu obljubiti svojo pomoč? Bilo je povsem mogoče, da st& Marija in Rudolf igrala globoko zamišljeno igro. Ali sta jo? sem ugibala. . Zatem sem sklenila, da ne bom tratila miti ene minute več, in stopila sem k pisalni mizi ter -pričela pisati J^ariji nismo. Vendar mi ga ni bilo treba pisati, kajti Jeny mi je oznanila obisk Marije Večere in njene spremljevalke, ki je imela nalogo spremljati jo, kadarkoli je šla z doma. « N Stopila sem naprej in poljubila Marijo, ki še je obrnila k svoji spremljevalki in ji rekla: "Ali bi me hoteli počakati v Jenyni sobi? Rada bi na samem : J t govorila z grofico Larischevo." Spremljevalka je odšla z Jeny, Marija pa se je vrgla v naslonjač in si zapalila svalčico. Bila je silno nervozna in vznemirjena, in značilna izprememba v njeni zunanjosti je zbudila mojo pozornost: njene j modre oči so razodevale tisto poznanje, ki ga je mo-goče dobiti samo z neprestanim občevanjem z ljubim- f cem. Marija je bila videti vsa drugačna. Njena rde- i; ča usta so bila zaprla v trdi potezi, in s svojimi viso- • kimi petami je nepotrpežljivo udarjala skupaj. "Glejte, Marija," je pričela, z nekakim rahlim ;| dihom predrznosti v isvojem glasu, "sedaj sem tukaj | osebno, da eujem vašo pridigo." 'Drago moje dekle ..." sem ugovarjala; ona pa | je nadaljevala, kakor bi se bila dobro naprej naučila: "Pisal mi je in rekel priti. Vem, da je bil včeraj J tukaj. Jaz naj postanem dobra in govorim razumno, j Vse to je tukajle . . ." in potrkala je po modrcu, tako 5 da sem mogla slišati praskijanje papirja. "Popolno •ma sem pripravljena poslušati." '•Marija, Marija! Zakaj isi tako neuljudna? Menila sem, da me smatraš kot svojo prijateljico." Njeno razpoloženje se je izpremenilo: obraz se s ji je omilil; iznenada so ji solze poplavile odurno po- | znanje v njenih očeh, in vrgla mi je roke. okrog vratu ter bridko ihtela. "Oj, Marija, predraga moja, daj, naredi, da pri-dem z Dunaja. Jaz umrjem, ako bi morala ostati | doma. Niti pojma nimaš-, kako okrutno mater imam! 1 Mama me hoče prodati. Edina stvar sem, ki mors jj nas vse rešiti propasti. Oj, draga, kakšna nesrečni- | ca sem ..." "Hana ®e ne bo nikoli dobro omožila." je nada-. | Ijevala Marija. "Vem, da me imajo za zalo, in sodim, da bom morala tako ravnati, kakor mi vele kadar pride čas. Jaz ljubim Rudolfa, vendar mu n^čem biti v *nadlego. On želi, da, bi šla z Dunaja. Ali mo ram?" (Dalje.) mM . ■.. mw:< iiiiiiHiiiiiimiiiuuiiiiiiuuHiiiimiiinniiiiuuuiit* JANUARY 7th, 1921. "ENAKOPRAVNOST" OiiiniiiiitiiQiiiiiiiiiiiiMiiiiiiKiiiiQiHuiniiioiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiioffliiimiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiuiiiiHiiiiioirA I STE LI STORILI SVOJO DOLŽNOST? j STRAN 3. Ali ste pomagali vaši trpeči družini v starem kraju? Alco stf ji, tedaj jo ne pozabite v bodoče. NE POZABITE da niste bili pri nas še nikdar prevarani. Naša postrežba je bila p vedno najboljša. Pošiljajte ves denar vedno le preko nas. Nikdar | vam ne bo žal, kajti naše cene so najnižje in izplačamo denar v š g starem kraju v najkrajšem času, kar vam lahko z lastnoročnimi S s podpisi prejemnikov dokažemo. g 1 | SPREJEMAMO TUDI DENARNE VLOŽKE PO 4% OBRESTI. | s - Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih črt. Našim | g potnikom preskrbimo potne listine in vse potrebno za potovanje, = 1 in sicer BREZPLAČNO. Dobimo vam družino iz starega kraja v najkrajšem času in | opravljamo vse javne notarsko posle. S3 5 Kadarkoli kaj potrebujete, pridite osebno, ali pišite na: | BETU STATE BAI IVAN NEMETH, Predsednik. j 10 East 22nd Str. 1597 Second Ave«, NEW YORK CITY, N. Y. i s ""'"""""""""umiimHmmnnHunininuntjmHiniHmiiiiHMHiiHiiHinniunnniiiiiiiit IGNACIJ HOČEVAR j 426 E. 158th Str., Collinwood, O. | Pnporoča svojo moderno gostilno, okusne pijače, kakor tudi fine I cigare, cigarete in raznovrsten tobak.. Na'izbero imam tudi različ-(candy). Postrežba točna. Pridite in prepričali se boste. .......................................................................................................................iiiiicimmmmuiiiii gilllMiiWiiiiMliiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiniiiiiiiiniunnmminimmmmmnHnnii delničarjem slov. stavbinskega & posojilnega društva se naznanja da se vrši letna delničarska seja dne 10. januarja 1921 v dvorani S. n. Doma. Pncetek točno ob 8. uri zvečer. Vsak delničar je vabljen, da se osebno vdeleži te seje, če mu je le mogoče ■' .....- ..........SSB.....£■ ■ ' is Frank J. Lausche slovenski odvetnik v i sa r n o "tp- "h n ™ n''C "fm Ui občinstvu. da sem otvoril svoio odvetniško čer od fi SO 2flnV jP0 dnevi 1039 GUARDIAN BLDG. in zve-odvetniškn G Va- domu- 6121 St. Clair Ave. Izvršujem vsa v valci v snHnii! r SPa .'11°^a dela. Kadar rabite zanesljivega sveto-vensk-PP-n rm-ct i stvareh, se obrnite zaupno na vašega slo-vensKega rojaka ki bo točno in vestno izvršil vaša naročila. -PHONE - CENTRA T. 710 MAIN 2327 POLOM .........................................................iinNini'iiiiiiiKiiiiiiiiiliiiiuitiiiiiiiiiit.'iiiiuigK (Dalje) "Zakaj se pritožuješ? Tu nam ni sile. Se vedno bo časa dovolj, da se podamo v večjo nevarnost. Vse po pravi vrsti! Ce bi se dali že od kraja vsi pobiti, bi jih primanjkovalo za konec. Ah," ga je mahoma prekinil Maurice, "poglej vendar tisti dim, na Hattoy-u. . . Vzeli so Hattoy; zdaj bomo šele plesali!" Njegova tesnobna •radovednost, ki se je mešala z drhtenjem egovega prvega strahu, je dobi-za nekaj časa nove hrane. Po-mu ni več izpustil okroglega gnčevega vrha, edine zemeljske vzbokline, ki je vladala topsči se prostranih polj, kakor je Maurice opažal, ko se je oziral tesno ob zemlji. Hattoyski grič je bil preveč oddaljen, da bi bil mogel razločiti postrežno moštvo baterije, ki so jo bili Prusi ravnokar postavili; videl je v resnici ob vsakem strelu samo oblake dima nad grmovjem, ki je bržča3 zakrivalo topove. Navdajalo ga je čuv-/stvo, da je sovražnikovo zavetje te postojanke, ki jo je moral general Douay opustiti, zelo usodna reč: ta postojanka je razgle-davala vse planote, ki so ležale naokoli. Baterije so takoj decimi-lale 2. divizijo 7. armadnega zbora, na katero so otvorile svoj o-genj. Zdaj so uravnale tudi merjenje, in francoski bateriji, blizp katere > je ležala Beaudouinova l ompanija, sta bila po vrsti ubita dva prislužnika. Drobec granate je ranil celo nekega moža te kom-panije, furija, ki mu je odtrgal levo peto; vojak je pričel tuliti od bolečine, kakor v napadu nenadne blaznosti. "Tak molči, živina!" je ponavljal Rochas. ''Ali je po pameti, da tohko vekaš zaradi tistega njsa na nogi!" In vojak, mahomo pomirjen, j a umolknil ter se pogreznil v topo nepremičnost, dečet se z roko za stopalo. A strašni dvoboj topništva je trajal dalje ter se razvnemal nad glavami polkov, ležečih na žare-cem, žalostnem polju, kjer se živa duša ni pokazala v solčni pripeki. Tu ni bilo ničesar razen bo' bnečega groma, tega orkana uničenja, ki je divjal nad i puščavo. .Mogoče je bilo, da minejo cele u-re, preden se konča ta strahota. Ali že se je kazalo, da nemško topništvo nadkriljuje francosko: njegove granate so se razmetavale ckoro vse v ogromnih daljavah, dočim so francoske, na časni prižig in z mnogo krajšim letom, pokale pogostoma y zraku, preden so dosegle svoj cilj. Potemtakem torej ni bilo druge pomoči, kakor stisniti se čim najtesneje v brazdo, kamor se je bil vsakateri zaril. Niti to olajšanje jim ni bilo dano, ta opojna pijanost, da bi bili mogli parkrat izstreliti puško, j Na koga pa naj bi streljali? Saj ;:e vedno niso videli nikogar na praznem obzorju! "Ali bomo že yenaar enkrat — —--------' šlreljali?" je ponavljal Maurice, iz ;ebe, -'Po1 'r*°k" bi dal za to, da vidim nekoga. 1 o je ne-| znosno: pobijajo te, pa niti ne g moreš streljati nazaj jjg j "Le počakaj, to nemara še bo,' je mirno odgovorjal Jean. A galop konj na njuni levi je stori!, da sta okrenila glavo. Spoznala sta generala Douay-a z njegovim generalnim štabom, ki se je bil prihitel prepričat, kako se drže njegove čete pod strašnim ognjem Hattoyskega griča. Zdel se je zadovoljen; dajal je nekakšna povelja, iz bližnje dcbri pa se je prikazal še general Bourgain-Desfeuilles. Ta, dasi vojak-dvor-jan,'je brezskrbno jezdil med kroglami, zagrizen v svojo afriško rutino, človek, ki mu ni bil hasnil nobeden bridki nauk. "Čakam jih, pričakujem jih vsak hip, mož proti možul" 2dr , DR. L. E. SIEGELSTEIN 30sTt> Jenie krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. ormunent Bldg. 746 Euclid' a\%. vogal E. 91b St. radne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. i —m Ss g. s Tel Main 2063 O. S. Cent. 1690 fj John ILj. Mil\elic2rsL SLOVENSKI ODVETNIK 902 Engineers Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontario. PODRUŽNICA: M St. Clair Ave.,' — Tel. O. S. Princeton 355-R. sjfjjji ~~ "■■iiiiMniTgriagTiagnitCTilOTnitiitCTitCTaCTnstiifiliitCTitCTžl^nmnmnmnmtT^agnrtšt; '"'"""""imiimiuimuiiiiuiiinujiiiiimiiiitiiHiwiHutaiaiHiiiHtJiimiiiiiiiainiiiiiiHiHiiiHHiuiiHiHmHiiiu SLAD & HMELJ se prodaja N na debelo in drobno. home supply company 05 Walniitt Ave. — Cleveland, O. wiiiiiiiiiihh telefon> Prospect 2769—Iščemo zastopnika. ._______ """""'M'HiiiHnHuiMiiHHiinaiiiiiiiiiiiisaiiiiiuiiiiiEaiiiiiiiiHiiijiiiiiuiiiiitJiiiniiiiuiHiiiHiiiiiiicJiiiiiiiHiiitauiHiiiniitsiniiui JMAJTE V ENAKOPRAVNOSTI g # POZOR! jg Delničarji Ameriško-Jugoslovanske Tiskovne Družbe! sk JANUARJA 1921 se vrši letna delničar ,-ia in sicer v Grdinovi dvorani št. 1. tretje nad dpi -Vab^ 80 razPoslana. Ker pa se je gotovo več medptem preselilo, ne da bi nam bili ispo-vabV ^remem Naslova, se vsi oni, ki pismenega po-no 1 a. n® dobe, tem potom opozarjajo na gori omenjeno T vak^en^> da se iste gotovo vdeleže oseb-02 h-1 Pif C^aj'° P°°blastilo kakemu drugemu delničarju ln , lre, orju' Jih zastopa, ker bode rešiti več ze-10 važnih zadev. Za Ameriško-Jugoslovansko Tisk. Družbo gs ( LUDVIK MEDVEŠEK, tajnik in blagajnik. Si,' Nato je zagledal generala Dou-ay-a in se mu približal. 'Gospod general, ali je res, da je maršal ranjen?" Da, žal. . . Pravkar sem prejel list; generala Ducrota, kjer mi naznanja, da mu je maršal poveril vrhovno poveljstvo nad armado." General je obupno zamahtiil. Ze od prejšnjega večera je vedel, da je armada izgubljena; toda zaman je pritiskal, da bi zasedli illy-ske in saintmenkeške postojanke ter si tako omogočili umikanje na Mezieres. ' Ducrot se zopet oprijemlje prejšnjega načrta: vse čete se bodo zbirale na Illy-ski planoti." Pri tem je ponovil svojo gesto, kakor da bi hotel reči: vse je zaman! Grom topov je odnašal njegove besede, toda njih zmisel je prišel Mauricu jasno do ušes, in prestrašil se ga je. Kaj? Maršal ranjen, general Ducrot namesto njega vrhovni poveljnik, €n vsa armada se umika na severno stran Sedana? In ta tako usodna dejstva niso znana ubogim vragom vojakom, ki stoje tik pred hipom, la z levim krilom generala Ducrota, neko povelje.1 Se so ga r; ta, neko povelje. Se so ga razločno slišali reči: "Ako bi se Prusi polastili Kal-varije, ne moremo ostati tukaj niti uro; vrgli bi nps nazaj v Sedan." Od jahal je ter izginil s svojim spremstvom na ovinku debri, in ogenj se je podvojil. Očividno so ga bili opazili. Granate, ki so prihajale doslej le od spredaj1, so pričele deževati tudi počez, od leve strani. To so bile frenoiške baterije in baterija, postavljena na Igeškem polotoku, ki je križala svoj ogenj s treli Hattoy-skega griča. Obstreljavale so vso Alge-rijsko planoto. Postojanka kom-panije je postala strašna. Ljildje, ki so imeli dovolj opravka z o-pazovanjem tega, kar se je godilo pred njimi, so se zavedali zdaj še te druge nevarnosti za svojim hrbtom, ne da bi vedeli, katere izmed obeh se jim je varovati. Po vrsti je bilo ubitih troje mož; dva ranjenca sta tulila. In tako se je zgodilo, da je dobil seržant Sapin smrtno rano, katere je pričakoval. Okrenil se je ko se dado postrekti! In ta straš- kil. videl je prihajati granato, pa na igra izročena loteriji slučaja, se ^ ni m°gel več umakniti. kaprici novega vodstva! Čutil je, na' ie dejal samo. kako pada armada v zmenšnjavo Wjegov droben obrazek, z veli- in v nered, iz katerega n: rešitve, kimi lepimi ožmi, je bil samo glo-brez voditelja, brez mačrta, vle- i beko žalosten, brez groze. Raz-čena na vse strani, dočim gredo Nemci naravnost proti svojemu cilju, premo in točno kakor stroj. Ze je bil general Bourgain-Desfeuilles odjezdil, ko ga je general Douay, ki mu je bil prekin-prek zaprašen huzar ravnokar prinesel novo poročilo, s silovitim klicem po'zval nazaj. "Generali General!" Njegov glas je bil tako visok i paralo mu je trebuh; zatarnal je: O, ne puščajte me tu, nesit^ me k ambulanci, rotim vas.... Nesite me." Rochas ga je hotel pripraviti do molčanja. Ze mu je" mislil o-v sorno reči, da s takšno rano ne gre brezmiselno motiti dveh tovarišev, nato pa se je omečil in dejal: Ubogi fant, počakajte, da pri-in tako grmeč od presenečenja in ! dejo nosilci po vas." razburjenja, da je prekričal grom j Toda nesrečnež ni prestal tar-topov: |nati; zdaj je jokal, brezumen od "General! Ducrot ne poveljuje zasanjane sreče, ki mu je uhaja-več, nego Wimp'ffen. Da, včeraj I z vr°čo krvjo. ;e> prišel, sredi med poraz v Be-lumontu, da nadomesti Failly-a na čelu 5. armadnega zbora. . . . Piše rili, da ima službeno pismo od vojnega ministra, ki ga postavlja na čelo armade, za slučaj, da se vodstvo izprazni. . . Ne u-mikamo se več, povelja vele, da zopet zavzamemo ter prvotne postojanke.' "Nesite me, nesite me!" Stotnik Beaudouin, čigar razburjeni živci so se nedvomno krčili ob tej tožbi, je pozval dva vojake, da iz lastne volje ponese-ta seržanta v bližnji gozdiček, kjer se je utegnila nahajati leteča ambulanca. Z enim skokom sta branimo Chouteau in Loubet prehitela o-' stale, vstala in prijela seržanta, General Bourgain-Desfeuilles ! Prvi za rame, drugi za noge. In v je debelo gledjjl in poslušal. : naglem teku sta ga odnesla. Ali "Strela božja!" je izpregovo-j na P°ti sta začutila, da mu udje ril nazadnje, "tO bi trebalo ved^e- ! drevene; strepetal je še enkrat, ti. . . Naposled, mene naj vse to nato je umrl. piše v . . . !" t Galopiral je dalje, zares brezskrben v notranjosti svojega srca; saj je videl v vojski zgolj na- "Glej no, mrtev je," je menil Loubet. "Pustiva ga." Chouteau pa je srdito vztrajal. "Ali boš tekel ali ne, lenoba! glo sredstvo, postati divizijski ge- j Seveda, tu ga pustiva, da naju po-neral, in je gojil le eno željo: da,kličejo nazaj!" bi bilo kmalu konec te neumne t. In nadaljevala sta svoj tek z vojske, ki daje vsem skupaj ,'tako maljO zadovoljstva. Moštvo Beaudouinove kompa-nije se je razsulo v smehu. Maurice ni rekel ničesar, a je bil istega mrličem tja do gozdička, vrgla ga k znožju nekega drevesa in se izgubila. Videli so ju šele zvečer. Ogenj se je podvojil. Sosednja baterija se je bila ravno okrepila rrtnenja kakor Chouteau in Lou- j z dvema topoma, in ob tem nk bet, ki sta se rogala in prekipevala zaničevanja, čez: Hi-hot, hodi, kakor te gonim! To so poveljniki, ki se sporazumejo med seboj, ne pa da bi hoteli imeti vsakateri svoj delež! Ali ni najboljše, da ležejo spat, ko imaju takšne poveljnike? Troje poveljnikovv v dveh urah, troje ptičkov, ki niti prav ne vedo, kaj jim je početi in raščajočem trušču se je polastil Maurica strah, blazen strah. Od kraja ni čutil tega mrzlega znoja, te boleče slabosti v trebuhu in te neodoljive potrebe, da vstane ir zdivja tuleč na varen kraj. Očividno je bilo to zgolj' učinek refleksije, kakršen se dogaja preveč finim in nervoznim naturam. Toda Jean, ki ga je stražil, ga je za- dajejo nasprotna povelja! Ne za- grabil s sVojo krepko roko in ga res, to je sposobno, razgnjaviti in pohujšati Boga v njegovi lastni o-sebi!—In spet so se vračala usodna očitanja izdajstva: Ducrot in Wimpffen hočeta prislužiti tiste tri Bismarckove milijone, kakor .i jih je prislužil Mac Mahon. General Douay je bil ostal, na čelu svojega generalnega^ štaba, sam in upiraje poglede v daljavo na pruske baterije, zamaknjen sanjarijo, polno neskonečne žalosti. Dolgo časa je motril Hattoyski grič, čigar granate so mu padale k nogam. Nato, ko se je obrnil proti llly-ski planoti, je poklical častnika, da sporoči tisti brigadi 5. armadnega zbora, ki jo je bil včeraj zahteval od generala Wimpffena in ki ga je veze- gianatam. Mnogo jih je imelo takšne napade; olajševali so se med grobimi šalami, ki so vračale splošni pogum. "Prokleti strahopetec!" je Jean ponavljal Mauricu, ''z roko te o-plazim po brazu, ako se ne boš vedel, kakor se spodobi! Ti vendar ne boš obolel, kakor, oni-le!' Bodril ga je s temi robatostmi, očmi ko so nenadoma 400 metr. pred-seboj, zagledali kakih deset mož v temnih uniformah, ki so stopili iz gozdička. Bili so vendar že enkrat Prusi! Spoznali so njih pikelhavbe, prvi Prusi, ki so jih zagledali v dosegu svojih pušk, odkar je trajala vojska. Drugi oddelki so sledili prvemu; in pred njimi so se videli oblački prahu, ki so ga dvigale granate na tleh. Vse je bilo fino natančno, obrisi Prusov so bili tako rahli in razločni, podobni majhnim svinčenim vojakom, razpostavi j enirr. v dobrem redu. Nato, ko so se u-sule granate gosteje, so se umaknili in zopet izginili za drevjem. OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI VABILO! -NA- | VABILO! I Plesno Veselico I I ■ ki jo priredi 11 12ENSK0 DRUST. tOUMOOD [g MACCABEE JEBNOTE i , V-NEDELJO, 9. JAN." 1921 " I v Kiincicevi dvorani 8 Začetek ob 4. popoldne. Na programu je več zanimivih stvari, za sta-Hjj re in mlade bo dobro preskrbljeno, kakor tudi za ■k lačne in^žejne želodce, in tudi za plesaželjne noge. IjH In še nekaj moramo povedati, da bo'demo tudi ri- Bbice lovili, pa ne da bi se kdo> jezil, če žabico ujame. Se dosti drugih stvari bo na programu, česar pa ne smemo povedati, pridite sami pogledat, saj poznate tiste vrle GolMnwoodske Makabejke, da znajo vas dobro zabavati. Na veselo svidenje in k obilni udeležbi vas vabi ODBOR. m Prodajamo parobrodne listke po kablu in jih oddamo na določeno mesto nemudoma, ako želite dobiti k sebi vašo družino v najkrajšem času. Mi smo pooblaščeni zastopniki najboljših prekmorskih črt, kot so, qUNARD, CONSUUCH, FRENCH, RED STAR WHITE STAR, AMERICAN LINES, etc. Na razpolago so vam vse udobnosti na najboljših ladjah gori omenjenih črt. Denar pošiljamo v Jugoslavijo in v vse druge dele sveta in sicer po kablu, pošti ali potom drafta. Pri nas vam damo vedno najnižje cene. AKO ŽELITE DOHITI NAŠ KOLEDAR, SE ZGLASITE V NAŠEM URADU. osorno primoral ostati poleg njega, ker je čital ta napad straho-petnosti v kalnem trepetanjy njegovih oči. Zmerjal ga je čisto tiho in očetovsko ter se trudil zbuditi v nj/em čuvstvo sramu, ker je vedel, da se možu le z brcami vrača pogum. Tudi drugi so drgetali; Pache je imel oči polne solz in je tarnal z rahlim, nehotenim jokom, podobrtim joku majhnih otrok, ki ga ni mogel premagati. In Lapoulle-u se je pripetila nezgoda, takšno prekucija v drobovju, da je potegnil hlače dol. ne da bi se imel čas zateči na bližnje krmovke.. Zasmehovali so ga in metali prst na njegovo nagoto, ki se je tako izpostavljala kroglam in ZUPNICK & COMPANY . TUJEZEMSKA MENJALNICA & POOBLAŠČENA PAR015R0DNA AGENCIJA NAJBOLJŠIH PAROBRODNIH ČRT. f) 6024 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio.^|j A. ROSENBERG KROJ AO 15436 Waterloo Road. VAM IZClSTI OBLEKO ZA #1.75. , Izdeluje obleke po meri in prodaja razne moške potrebščine. DELAVNE HLAČfi OD $2.50 NAPREJ. Strton 4. "ENAKOPRAVNOST" ' JANUARY 7thf 1921. Lokalne novice. —Uinrl je v državni jetnišnici v Columbusu Frank Turk, ki je bil preteklo leto obsojen v dosmrtno ječo, ker je ustrelil svojo ženo. Kot se poroča, bodo truplo prepeljati v Cleveland, kjer se bo pokopale). Umrl je za jetiko. —Claiie dramatičnega društva "Ivan Cankar" se opozarja, da pridejo nocoj v Birkovo dv., kjer se bodo razdelile vloge za prihodnjo predstavo 'Deseti brat , in se bo obenem vršila prva skušnja. —Slovenska banka 'The North American Banking and Savings Co." opozarjn vse rojake, da kdor vloži svoj denar do jutri 8. januarja, se mu bodo računale obresti že od 1. januarja. —Jugoslovansko poslaništvo v Daljši delavni čas in nižje plače. Paterson, N. J., 6. jan.—Odsek patersonskih industrijalcev je naslovil na javnost naznanilo, v katerem se zatrjuje, da se mora po vseh tovarnah za izdelovanje svile v Patersonu zopet uvesti 48-urni teden, in da je znižanje plač neizogibno. Kot razlog se izjavlja, da tukajšnje svilene tovarne ne morejo tekmovati z drugimi sličnimi tovarnami, ki imajo dalči delavni čas, in da se v Pennsylvaniji v svileni industriji dela po 54 ur na teden. Naznanilo tudi navajo izjavo tekstilne unije, ki se je izrazila za 48-urni teden. Detroit, 6. jan.—Naznanja se, da bo tukajšnja tovarna, v kateri se izdelujejo Studebaker avtomobili 10. jan., ko se odpre, takoj pričela obratovati po šest Washingtonu bi rado izvedelo, jnj v te(Jnu_ "J*a tovarna je pre- kje se nahaja Jakob Smuc, doma i/ Malih Liplenj, št. 18, okraj Ljubljana. Poslaništvo mu ima sporočiti zelo važne reči. —V trgovini Frank Cerneta je pozabil nekdo zavoj. Lastnik se je obratovala samo 3 tdi v tednu, zrdnje case pa popolnoma prenehala. Pueblo. Colo., 6. jan. — Tukajšnja tovarna Fuel and Iron Co. je danes sporazumno z delav- opozarja, da se zglasi takoj, ker j ci uvedla 15-odstotno znižanje drugače dotične stvari ne more j plače. Družba se je obvezala, da več uporabiti, ker pride poletje. —V sredo ponoči je bila okra-dena Advance Engineers Co. na Metta ave. V urad družbe so udr-li skozi okno. S pripravo za topi-tev železa so skušali odpaliti tečaje pri varnostni blagajni, pri tem pa se jim je priprava pokvarila, in ker so bili v naglici, so po brezuspešnem poizkusu opustili prične z delnirti obratovanjem v večih svojih tovarnah, ki so bile zadnje čase zaprte. Charlotte,, Nj C., 6. jan.— Bambažne predilnice Chadwick-Hoskine družbe v tem mestu in v Martinsville, Va., bodo glasom današnje objave pričele v ponde-ljek z delom, ki je bilo Zadnji^ šest mesecev popolnoma ustavljeno. Na delo se bo vrnilo približ- raporno delo in se zadovoljili s pisalnim strojem, ki se je nahajal j no 2000 oseb. v uradu. To je že drugi roparski' Chicago, 6. jan. poizkus v treh mesecih. —Poročno dovoljenje sta dobila Jos. Butala, 1 133 E. 67. St. in Mary Cerne. Bilo srečno! —Sodnik Pearson je včeraj prometa odločil, da se bo druga obravnava proti sodniku McGannonu, ki je obtožen umora drugega reda, pričela 31. januarja. Kot znano, prva porota, ki je ima slučaj v rokah, ni mogla priti do sporazuma, nakar jo je sodnik Bernon razpustil. —Avtomobil je ubil včeraj popoldne 9-letnega Ch. Whipple, Chicago-Northwestern železniška družba jc danes odslovila od 200 do 300 železniških pisarjev in tudi več drugih železniških uslužbencev. Kot vzrok se navaja zmanjšanje CUNARD LINE. LADJA CARONIA odplove 15. januarja 20.000 ton, proti TRSTU do NAPELJ Cena tretjemu razredu v Trst preko Napel j. .$104.50 Dodatno še $5.00 vojnega davka. V vašem mestu je naš lokalen zastopnik. Pojdite k njemu. "A tako," pravi Urška in se slal bom za durmi pri godcih. Ali glasno zasmeje. "Pa kar brez me- velja?" ne ste naredili! To pa ne pojde. "Naj bo!" reče Matevž in seže Slišite, Gregorač, ta kupčija ne ,v roko pijanemu Gregoraču. bo držala!" In vnovič se zasmeje "Bog te poživi, ti si mož, vre Urška t^r požuga Gregoraču. den Skrbinčeve Urške!" pohvali "To se razume, Urška," se hitro začne mešetar opravičevati, "da bomo vse tako ukrenili, kakor ti hočeš. Brez tvoje vednosti in volje se jaz še menim ne. Jaz bi te bil že prej poklical, pa sem si mislil: Urška je pošteno dekle, vedno je ubogala svojega očeta in tudi sedaj ga bo! Vidiš, Urška, te.ko-le sem si mislil, pa prav nič drugače! O. Urška, za tvojim hrbtom se pa ne sme sklepati nič, prav nič, jaz sem za to,'da ne! Zdaj mislim, da se razumemo, pa pijmo!" Urška je hotela še nekaj ugovarjati, a na ostri očetov pogled je umolknila in z drugimi vred prijela za kozarec. Ali komaj je omočila, ustnice v vino, je takoj, ne da bi pogledala ženina, izginila v kuhinjo k materi. 'Mati," je rekla, vstopivši v kuhinjo, "to vam je drvar ta Matevž. Da bi njega vzela—oh! raje grem še danes na cesto kamenje razbijat!" Zvoki lepe narodne pesmi so plavali po vasi in priplavali tudi na uho čuječe Urške, ki je takoj uganila, da jo reže njen Janez "naprej" in "žez" . . . . Drugo jutro je zvedel za ta nočni dogodek tudi oče Skrbinec, ki ni vedel, ali bi se smejal ali jezil. Urški ni rekel nobene žal besede, pač pa je poklical ženo ter ji rekel: ''Gotovo že veš, kako se je godilo Matevžu ponoči. Ali se ti zdi to prav?" Mati, ki je vodo napeljevala včeraj še precej na Matevžev mlin, je bila danes na hčerini strani. r MALI OGLASI STANOVANJE SE ODDA. Obstoji iz 4 sob; električna razsvetljava. Poizve se v uradu Enakopravnosti. (4 PES SE JE ZGUBIL. Preti 14 dnevi se je zgubil pes — shepherd — rujave in bele barve, licenca St. 12025. Kdor ga najde in pripelje lastniku, dobi lepo nagrado. 6619 Bonna Ave. (6 Tobačna vojna. Louisville, Kjj., 6. jan.—Tukajšnji pridelovalci tobaka so šli na štrajk ter ne marajo prodajati svojega pridelka po sedanji ceni, ker pravijo, da bi potem morali propasti. i Vsa tobačna skladišča v državi so zaprta, in boji se, da se bodo 2004 St. Clair ave. Deček je W?kmetje navalili nanje in jih uni-preko ulice ravno, ko je šla mimo Governer Morrow pravi, da poulična kara, in ni videl avto- državna oblast ne bo ničesar u- mobila, ki je drvel v nasprtni j-renila, dokler ne pride do ak-smeri ter ga podrl na tla. Kolesa so mu Sla preko prsi, in zadane poškodbe so bila tako resne, da je kmalu nato umrl v Lakeside bolnišnici. Letos so bili ubiti na elevelandskih ulicah že trije otroci, in dva odrasla. —Kol smo poročali, je sodnik Stevens obsodil Julija Janda, ker je v svoji kavarni na 2003 St. Clair ave. prodajal opojno pija- tualne nasilnosti. Po vsej državi vlada nekam napeto stanje. Gov. Morrow bo morda sklical konferenco tobačnih kupovalcev in pridelovalcev, ker se boji, da bi ne prišlo do ponovitve "nočnih vojnih", pohodov, ki so v preteklosti še vedno prinesli silno padanje tobačnih cen "Ali, dekle," je začela mati z resnim glasom, "meni se Matevž ne zdi tako napačen." , "Mehačev Janez je za sedemnajst Matevžev!" "Vem, vem, Janez ti je zmešal glavo. Zato tako govoriš. Mlada si in ne pomisliš, da se lepota nc kuha in ne peče. Kaj pa ima Ja-, nez drugega kakor tisto malo kaj žico?" "Pa tisto brez dolga, mati! — Kar ima, je njegovo, kar ima Matevž, je pa veliko že drugih ljudi." čo, da mora plačati $2,000 kazni. žaja zato je odgovorno v prvi Ker Janda nima tolika denarja, je: vrsj| dejstvo, da se je v zadnjem 'bil včeraj poslan v prisilno delav- j pridalo veliko večje množine ta-nici v Warrensville. Tam bo za- kaka kot kdaj prej. Mnogoštevilni Ko se je mati s hčerjo prerekala, so se možaki v hiši do dobrega pomenili glede ženitve, nakar sta se začela snubača odpravljati domov. Ko sta odhajala, se pusti Matevž niti poslovil ni od Uržke, a Urški je bilo to še bolj prav. Ženin in mešetar sta bila tako vesela, da nista, stopivša iz hiše, prav nič 'zapazila postav, ki so Da je prišlo do sedanjega'polo-1 švi*nile od ogla Skrbinčeve hiše Gregorač ves vesel Matevža ter pristavi: ''Ali veš, kaj sva pozabila? Vriskati! Kjer smo se še ženili, povsod smo vriskali!" In mešetar se je zadri hripavo: "Juhu-hu-u!" Vtem prideta do mogočne lipe koncem vasi. "Dobro znava," pravi mešetar "zdaj pa še eno zapojva!" In res poskuša peti s hreščečim glasom: "Pa pri nas je korajža, pa pri vas je pa ni. . A hipoma umolkne. Izza lipe skoči naekrat kakih šest črnih postav, oboroženih deskami, poleni in drogovi. Gostobesedni in sicer vedno pogumni Gregorač zatuli kakor volk in beži, kolikor ga neso njegove stare noge, ne meneč se za ženina Matevža. Matevž pa ni imel več časa bežati. Dvoje krepkih pesti se ga je oklenilo kakor s kleščami in pred no se je dobro zavedel, je že le žal, kakor je bil dolg in širok na sneženih tleh. "Klada bukova!" je zagrmel močan glas. "Tu imaš tisoče, balo, kravo in ne vem kaj še vse! Ti si upaš popraševati za Urško, ti— ti šleva?" Na smrt prestrašeni Matevž je v tem glasu spoznal Mehačevega Janeza, in ker je zvedavi mesec prav tisti hip pokukal izza oblakov, je spoznal tudi druge vaške fante, ki so vihteli nad glavo strašna kre-pelca. Od silnega strahu je bil tako zmeden, da je trdno mislil, da fe mu bliža zadnja ura. Komaj se je pobral od tal, že je klečal pred Janezom ter ga milo,, prosil: "Janez, pusti me! Saj ti dam vse, kar hočeš, samo pri življenju me pustil" Tem besedam je sledil strašanski krohot fantov, in še celo Janeza je pustila vsa razjarjenost. Da bi komu življenje jemal, tega pač ni nikoli mislil, in ko bi za Urško ne šlo, bi se mu Matevž še začel smiliti. Tako pa je ostal trd in iznova je zagrmel: slujcil 40c na dan ali $ 1 40 na leto. Ako se mu kazni preje ne odpusti, bo moral ostati v prisilni delavni- farmerji, ki so slišali o velikih profitih, ki se jih napravi pri tobaku, so dobili posojila na vso Mrs. Mary Novasek, ki je vdova in mora preživljati tri otroke. Obsojena je bila na $300 globe.— Včeraj je Stevens zopet delil kazni na levo in desno. John Sobiča 7823 Wire ave., je obsodil na $3,000 globe. Na priziv njegovega zagovornika, se bo slučaj še enkrat zaslišal 12. januarja. URADEN POLJUB V FRANCI-CIJI ODPRAVLJEN. Pariz, 6, jan. — Predsednik Millerand je odredil, da se odpravi pdlj^bavanje, ki je dosedaj tvorilo uradno dolžnost vsakega francoskega predsednika pri vsakovrstnih državnih ceremonijah. Računa se, da je moral vsak francoski predsednik vsako leto poljubiti okrog 1000 bradatih in ne-bradatih obrazov • možkih, žensk in otrok. ci 1 3 let, predno bo zadostil za- ; SV0j0 lastnino ter investirali v to-konu. V prisilno delavnico je šla j baku Sedaj pa je cena tobaku odslužil svojo kazen včeraj tudi pad,a tako n;zko da ^ mogoče pokriti niti stroškov produkcije. Znano je, da je v Kentucky prišlo leta 1908 do slične tobačne vojne, v kateri so tobačni pridelovalci zahtevali višjih cen z bakljo in puško v roki. To leto do tega še ni prišlo. Poslužujejo se miroljubnega bojkota ter groze, da bodo omejili pridelek prihodnjega leta. Ta teden se vrši konvencija tobačnih prodajalcev, in kot se zatrjuje, se bo na tej konvenciji razmotrivalo načrt za organiziranje lastne korporacije, ki bo kupila celotni tobačni pridelek države ter sama izdelovala cigare, cigarete ter tobak za kajenje ter v v . žvečenje. (Nadaljevanje iz 2. strani.) če on le tebe! No da, saj pravim, namenjena si mu, pa je! Zdaj pa trčimo, pa pijmo na dobro sre- V (ft col - » v temno rloc. Posebno dobre volje je bil Gregorač. Noge so ga sicer že slabo nosile, a tembolj mu je tekel jezik. 'Matevž, čuješ Matevž," je klepetal med potom pijani Gregorač ter se zaletaval v Matevža, "pa reci, če moreš, da nisem dobro govoril zate! Samo meni se imaš zahvaliti zanjo, samo meni! Tristo medvedov, Matevž, kar vseh deset prstov si oblizni, čuješ, vseh deset pravim. Takega dekleta nisi vreden, pa ga nisi! Ali, Matevž, koliko sem pa za svoj trud zaslužil? Umazan nisi, to vem. Torej, koliko mi daš?" "Kolika zahtevaš?" ga je vprašal Matevž. "I no, takole bova naredila, pa le zato, ker si ti veš! Daj m! dvajset kron, saj sem jih zaslužil!" ^ "Preveč bo, Gregorač. Deset kron imaš dovolj!" "Kaj pa misliš? Ali sem svoj jezik, ki sem ga danes gotovo polovico obrabil, ukradel? Komu drugemu bi še več računil! A ker si ti, naredim tako, da ne bo ne po tvojem in ne po mojem. Daš mi petnajst kron in na svatbo me povabiš. Saj ne rečem, da bi sedel tam med svati pri mizi, ne, o- "Ne. ni prav, gotovo ne. Tisto pa spet moram reči, da mi Matevž ni všeč, res da ne!" je dejala z žensko diplomacijo. "Boljši je še vedno kakor Mehačev, ki nima drugega kakor bo-ro bajtico!" je oporekal oče. "To je vse resnica in to sem Urški že povedala. Ali pomisliti moramo, da so njegovi starši pred par leti še gostovali, danes pa i-majo že bajtico brez dolga in še nekaj njivice zraven. Janez je sin delavnih staršev in pravijo, da jabolko ne pade daleč od drevesa. S pridnim delom se marsikaj in kmalu lahko pridobi. Janez je posebno priden, pravijo. Hodi na delo v tovarno in zasluži vsak teden lep denar. Boš videl, Janez ba ša enkrat trden. Nezadnje pa, čeden je res in če ga ima Urška rada, bo vse težave veliko lažje prenašala pri njem, kakor pa pri človeku, ki ne mara zanj in ki je pust, kakor bi same pleve z6bal in jesih pil." "Ženske ste rojene pridigarice,' je zagodrnjal Skrbinec, videč, da ženske ne užene.... Popoldne istega dne je pa stopil pred Skrbinčevega očeta Mehačev Janez, lep in močan, čvrst in zdrav, ter rekel pogumno: "Oče, jaz ne vprašah za doto, niti za balo, niti za kravo, samo— Urško mi dajte! Rada se imava in •rečna bova, če hočete. Oče ga je pogledal od nog do glave in všeč mu je bil Namuzal se je in rekel: "I, saj ti jo moram dati, če ne pa še mene potlačiš v sneg, kakor si Matevža!" "Ne, ne, oče, tisto pa ne! Ze zaradi tega ne, ker ste oče moji Urški 1".... Mesec pozneje so pokali pri cerkvi topiči. Streljali so vaški fantje na čast svojemu, vodji Janezu, ki se je vračal t nevesto Urško od poroke. Ljudje so smeje zrli za dolgo vrsto kolesljev, dirjajočih po cesti, in so dejali: ' "Lep, zdrav pari In pridna sta oba. Srečna sta in ostaneta!" — Konec. — ODDA SE STANOVANJE obstoječe iz 4 sob, spodaj, gas, elektrika, kopališče in druge u-dobnasti. Poizve se na 446 E. 156. Str. Collinwood. Mohar & Oblak, 9206 Superior Ave. PRVA SLOVENSKA PLUMBERJA Pokličite nas, ako hočete dobro in poceni delo. Phone : Cedar 2375 Po noči pokličite Lincoln 1625 R BODITE PAMETNI in kupite AR—BU MAZILO za rane, izpahke. lišaie. opekline in kožne bolezni. To dobite v vsaki lekarni in denar nazaj, ako niste zadovoljni. Naprodaj tudi pri Bailey's Co. THE AR—BU LABORATORIES CO. 1-1017 Darlev Ave.. Cleveland. Ohio. SOBA Z VSO OPREMO SE ODDA v najem dvema fantoma. Pripravna tudi za pečlarje. Zglasiti se je na 1363 E. 52nd Str. (5 NAPRODAJ. Hiša 6 let stara, za 2 družini, vsaka po 5 sob, comb, fornez, elektr. luči. Nahaja se na 1014 E. 72 Pl. Obrnite se na gospodarja 5126 Superior Ave. Par fantov se vzame na stanovanje in hrano, tople sobe, kopališče in elektrika. 5126 SUPERIOR AVE. <5 --Jt ''Kaj mi mar ti in tvoje življenje! Ali obljubiti mi moraš, da se ne predrznes nikoli več prestopiti praga Skrbinčeve hiše!" "Obljubim, Janez, obljubim!— Nikoli večl" "Mož beseda?" "Prisežem, če hočeš!" "Dobro, le glej! A sedaj pojdi!" Matevž je vstal in tekel domov. Fantje io pa iznova buhnili v gla-sem krohot. "Skoda, da tudi Gregorača nismo malo pridržali," ptavi eden izmed fantov. "Cemu neki?" pravi drugi, "saj se je že tako prestrašil, da 0-stane najmanj teden dni v postelji." In zopet je sledil bučen smeh. Fantje so se vrnili v vas, kjer so, za prvim skednjem odložili svoje orožje. • 'Sedaj pa se še mi enkrat oglasi mol' pravi Mehačev Janez. "Halo, ena, dve. ..." Kako se zemino 4 "Juhu-juhu-hu-hu-u-u!" so za-vriskali vsi vprek, potem pa zapeli tisto priljubljeno: "Fantje na vas gredo, žvižgajo in pojo, jaz pa piščalko 'mam, žvižgat' ne znam!" ČUJTE! PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom, Slovenskim in drugim gospodinjam priporočamo našo veliko zalogo grocerijskega blaga , Žajfa vsake vrste, po najnižjih cenah. Prepričajte se sami, ter pridite v našo trgovino. 10 kosov žajfe za 50c LUDVIK MANDEL 1425 E. 55th Str. Proda se grocerija in mesnica z dovoljenjem za 5 let. Proda ; »e prav poceni radi odhoda V stari kraj. Več se poizve v u-redništvu tega lista. (324) SOBA se odda dvema fantoma z ali brez hrane; gor kota, elektrika in kopališče. Vprašajte na 1032 E. 70th Str. ('7 •X=I@SsZ =I®£s FARMA ZA V RENT PRAŠIČI NAPRODAJ! Vsem, ki žele kupiti tolste prašiče, naznanjam, da se jih lahko dobi pri \ JIM ROBICH E. Gollar Str. EUCLID, OHIO. (23 Meri 90 akrov; krave konji, kokoši, orodje. 80 aadnih dreves, itd. Gospodar želi oddati posestvo v najem, ker mu je u-mrla žena in ne more sam zmagovati dela. Ugodni pogoji. Za podrobnosti se obrnite na ŠTIRI SOBE s kopališčem se oddajo v najem. Poizve se v uradu Enakopravnosti. (6 \ GOSTILNA NAPRODAJ. Po nizki ceni $e proda gostilna v sredini slovenske naselbine. Za natančnosti se obrnite na upravništvo Enakopravnosti. IŠČE SE ŽENSKA, ki bi sprejemala perilo na dom Pustite vaš naslov v uradu lista Enakopravnost. (6 SLOVENSKA DELAVSKA ZADRUŽNA ZVEZA COLLINWOOD, O. POZOR DELNIČARJI IN DELNIČARKE. JAKOB TISOVEC 1366 Marquette Rd. Tel. Central 6026 —L. s & $ itmi « is* ■*> i _1 ©E HOC lO POZOR DELAVNI SLOVENCI THE CLEVELAND BUILDERS SUPPLY & BRICK CO. potrebuje delavce, ki znajo delati n» brickyardu, wilarje, kurjače z licenco, in druge ljudi. V četrtek ali petek se začne delati s polno paro. Ako koga veseli držati bordar--je dobi od družbe prav poceni hišo. Za vse podrobnosti se zglasite pri Rudolf Čermelj bodisi v tovarni aH na domu 3483 Beyerle Rd. S. E. Vzemite E. 55 Forest City karo. lomoi Vsaka najmanjša pošiljatev ima za seboj garancijo Ameri can Express Co. z glavnico $18,000.000.00. Torej ne zamudite prilike, ki se vam nudi. Sedaj dobite še precejšnje število kron za dolar, toda tudi to bo kmalu minuld. Mi vam uredimo vse potrebno, da dobite svojce iz domovine ali, da odpotujete vi tja. Mi prodajamo j>arobrodne listke za najboljše ladje, ki plujejo' v vse dele sveta. Stopite v naš urad. da vam damo natančnejša pojasnila., Se vam priporočata Zupane & Kaupa Tujezemska menjalnica . & Prekmorska parobrodna agencija. 6603 St. Clair Ave. V smislu pravil se vrši polletna delničarska seja našega podjetja, in sicer na dan 8. januarja v "Slov. Domu", točno ob 7.30 zvečer. Ker je ta seja zelo lo važna ste prošeni, oz. je dolžnost Vaša da se te seje gotovo vdeležite. Na tej seji bo treba marsikaj koristnega ukreniti, za prospeh podjetja. Enako se bode tudi delilo na tej seji vsem našim odjemalcem, to je le delničarjem, procente, kakor je to bil sklep zadnjega letnega občnega zbora. Kot Vam je znano, dobi vsak odjemalec v naši trgovini, kateri je obenem tudi delničar (ka), procente od nakupov v zadnjih petih mesecih. Torej se Vas pposi da ste vsi gotovo navzoči osebno, in ako se Vam nikakor ni mogoče vde-•ležiti osebno, se Vas prosi, da pooblastite kakega druzega delničarja, kateri Vasi bo zastopal na tej seji, ker to zahtevajo državni zakoni. Lahko oddate pooblastilo kakemu odborniku, kateri Vas bo tako zastopal v vseh slučajih na tej seji. Upajoč d^,se gotovo vdeležite te seje o-sebno, Vas pozdravljam, John Rosinovič tajnik S. D. Z. Z. GRAMOFONI SO zelo dobrega in trpežne?* izdelka, in vam dajo mno-go veselja in zabave; ne le o božiču temveč vsak čas-poleti aK po zimi. < Cleveland Electric Phonograph • & Machine Co. 1745 EAST 12th STR. •IsiIrrS. t KUSNiTE DELNICE SLOV.DEL DOMA V COLLINWOODU. Tel. Central 2373 R. Gramofonske Plošče zahtevajte ' novi cenik Velika zaloga ur in zlatnine. Wm. Sitter S805 ST. CLAIR! . AVENUE Cleveland, O. Ustavit« •• pri tai ari is ■t« a* pravem prostoru