PoStnina plačana v gotovini Izhaja v ponodeljck in petek ob 17. Stane mesečno po poštl 7 Din, v Gelju po raznašalcih dostavlje- na7*50Din, i;iln(.i2enjytvo20D?n RaČun pri poätnem ftkovnem zavodu St. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ullca St. 1 pritličje, desno. Telefon Interurban štev. 65- Rokopis- se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi »e uprejemajo ob pon«deljkih in petkfh brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi. glede prostora in dneva objave oglasov ae uvažujejo le po možnostL Števt 30. Celje» ponedeljek 16. aprila 1934. Leto XVL Velicastne spominske svecanosti v Skoplju V soboto li t. m. so je pričela v Skoplju proslava 20-letniee, odkar so slopili v tedanjo srbsko vojsko prvi rekruti iz osvobojene južne Srbije, ki so kmalu nato v svetovni vojni s svojim junaštvom in svojo krvjo po- magali ustvarjati veliko, enotno Ju- goslavijo. V Skoplju se je zbralo nad 60.000 gostov, med njimi okrog 15.000 bivših bojcvnikov iz Južne Srbije. V soboto dopoldne so prispeli v Skop- lje pati'iai'h Varnava s sveeeništvoni, predsednik vladc Nikola Uzuno- vič ter minister dr. Albert Kramer, notranji minister Živojin Lazič, mi- nister' za vojsko in moinarico Drago- iv)ir Stojanovie, minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovic pod- prcdsednik Narodne skupščine dr. Hasanbegovič ter več narodnih po- slancev. Gostom je bil prircjen zelo svečan in prisrčeii sprejcin. Ob l(j. se je pričel formirati po gor- njih ulicah Skoplja okoli starega Du- šanovega grau sprevod, ki se je nato zaeel pomikati proti kolodvoru. Ta- ko velikanskega sprevoda Skoplje še ni videlo. Na čelu so korakale godba kraljeve garde, glavni odbor, invali- di, težki invalidi v dveh tovornih av- trh, vardarski polk, godba 23. pehot- nega polka, bregalniški polk, konjiš- ka eskadra bregalniška, godba 24. pehotnega polka, kosovski polk, god- ba 50. pešpolka, bitoljski polk, god- ba prvega pešpolka, ibarski polk, öet- niki in bojevniki, zastopstvo FIDACa, sokolska godba, bataljoni Sokolstva, skayti, godba učite-ljišča, učenci, profesorji in učitelji vseh srednjih šol, razne korpoiacije iz mesta in vse drž&v.e, na koncu ])a iiopregledna množica drugih ljudi. Po 18. se je sprevod najprej usta- vil pred poslopjem banske uprave v Masarykovi uliei. Tarn sta govorila pre-.l^odnik gi&vnega odbora za pro- slavo Ilija Skiic ter namestnik ba- na Krasojevic (banski položaj v Skop- lju iri y.aseden), pred spomenikom osvobojenja pa sta pozrreje govorila podpredsednik giavnega odbora Veli Cešmedijevič in skopljanski zupan Mihajlovic. Nepregledne nmožice so pri re j ale vihai'iie maniiestaeije za kralja in državo. Ob 20. se je zbrala vojska na trgu Kralja Aleksandra. Ob 20.20 je prispel burno pozdravljen armijski general Nedič, ki ga jc z le- pim nagovorom pozdravil zastopnik rekrutov iz 1. 19.U. Joso Filipovič, nakar se je general Nedie zahvalil za pozdrav. Sledile so viharne ovacije kralju in Jugoslaviji. Zvečer je bilo mesto sijajno iluminirano, v gleda- lišču in kinoinatograsih pa so bile svečane predstave. V nedeljo 15. t. m. zjutraj je krenil ob krasnem solnčnem vremenu ne- pregleden sprevod po mestu k cer- kveni slovesnosti. Na zborovališču so se zbrala tudi Stevilna odposlan- stva in organizacije iz vseh pokra- jin naše države. Kmalu so prispeli člani vlade s predsednikom ministr- skega sveta Nikolo Uzunovičem na eelu, nato je prispel patriarh Varna- va s svcčeništvom, in naposled tudi odposlanec Nj. Vel. kralja general Pavle Pavlovič. Vsem odličnikom je mnozica prirejala viharne ovacije ter ves čas navdušeno vzklikala kralju in Jugoslaviji. Odigravali so se pri- zori, kakor jih Skoplje še ni videlo. Z Dušanovega gradu je zadonelo 21 topovskih strelov, nad Ilramom sla- ve pa, sta krožili dve skupini 3. le- talskega polka, ki sta metali cvetje na grobove naših junakov. Nato je patriarh Varnava opravil službo bož- jo za bojevnike Južne Srbije, ki so padli v osvobodilni vojni. Obred za padle muslimane je opravil iman Hasan Sadie, za katoličane duhov- nik Hajl, za žide pa skopljanski ra- bin. Sledili so krasni patriotism go- vori patriarh a Varnave, poveljnika 3. armijskc oblasti gener. Ncdiča tor p?r-edstavnikov bivših rekrutov var- darskega, bregalniškega, bitoljske- ga in ibaiskega polka ter zastopnika rekrutov iz kosovskega sreza. Nato jc član giavnega odbora in predsed- nik bojevnikov - častiiikov Stanislav Krakov \)o lepem nagovoru izvršil sveeano prisego zvestobe kralju in domovini, ki so jo ponavljali za njim vsi navzoči. Vse govore je množica sprejela z ogromnim iravdusenjem in ovacijami kralju in Jugoslaviji. Južira Srbija je na najsvečanejši rračin manifestirala za kralja in ne- deljivo Jugoslavijo ter počastila žrt- ve za osvobojenje in zedinjenje. Obcni zbor JNS za občino Tabor CELJE, Ki. aprila. Občinska organizacija JNS za ob- čino Tabor je imela v nedeljo 15. t. m. v narodni šoli v Öt. Juriju ob Taboi*u svoj redni občni zboi-, ki ga je otvo- ril in vodil predsednik gosp. Ludvik Plavšak, ki je prisrčiro pozdravil na- vzočega narodnega poslanca g. Iva- r)a Prekorška in pr'edsednika sres- kega kmetijskega odbora g. v-eteri- nai ja M. Šribarja. Narodni poslanec g. Ivan Prekor- Sek je uvodonia z zadoščeujem ugo- tovil, da je zbor tako izredno lepo obis.kan, kar priča, da se narod pol- no zaveda svoje dolžnosti sodelova- nja na poalih javnega življenja. V svojih nadaljnih izvajanjih je g. po- slanec razpravljal o izvršeni koma- saciji občin ter o občinskih volitvah, ki so se v lanski jeseni izvršile z zmago nacionalne in državne misli tudi v dravški banovini. V svojem izči-pnem poroöilu o delu v Narodni skupščini je g. poslanec obravnaval zlasti zakon o zaščiti kmetov, uredbo o javnih delih, vprašanjo regulacije Savinje in pritokov ter reiormo davč- nega zaJtona. V svojem poročilu o mednarodnem položaju naše države je omenjal važnost balkanske zveze in odkritosrčna stremljenja za zbli- žanje Jugoslavije in Bolgarske. Za njim je govoril g. sreski vete- rirrai" Šribar iz Celja, ki je očrtal do- sed an je delo in delovni program sreskega kmetijskega odbora. V na- daljevanju svojih zanimivih in pouč- nih izvajanj je g. Sribar govoril o organizaciji državo, o dolžnostih in p]-avicah naroda do države ter o po- trebi sodelovanja naroda pri vseh javnih vprašanjih potom naše nacio- nalne vsedržavnc stranke. Oba go- vornika sta žela za. svoja temeljita in stvarna izvajanja glasno odobra- vanje zborovalcev. Pri volitvi odbora je bil soglasno izvoljen dosedanji predsednik g. Lud- vik Plavšak in na organizacijo pri- padajoče število 4delegatov za sres- ko skupščino. Sklenjeno je bilo tudi, da se iz priključenih občin pritegne v odbor organizacije potrobno števi- lo odbornikov. Ob zakljucku zborovanja je dajal g. poslanec Prekoršek na razna vpi'a- aarrja potrebna pojasnila. SoKOiSka tombola CeHüa 6. Y. 193« Koncert Jugosiovenskega akademskega pevskega driaštva iz Zemuna v Celju V petek 20. t. m. ob 16.08 prispe z Zidanega mosta Jugoslovensko aka- demsko pevsko društvo v Zemunu, ki je na turneji po Sloveniji. K spre- jemu na kolodvor*u vabimo gg. pred- stavnikö oblasti in mesta, vsa kul- turna in prosvetna društva in naše občinstvo. Naša akademska omladi- na iz južnih krajev hoče spoznati na- rod in njegove običaje v Sloveniji, navžiti se prirodne lepote naših kra- jev, razširiti svoje obzorje, pridobiti neposredne vtise za svoje nadaljne študije in svoje bodoče udejstvova- nje. Nuditi nam pa hoče obenem s svojim pevskim zborom spoznavanje jugoslovenske pesmi, posebno pesmi i'A juznih krajev naše domovine. Na sporedu koncerta, ki bo v petek ob 20.30 v veliki dvorani Narodnega tlcma v Celju proti izredno nizki vstopnini, so poleg Adamičevih in Hubadovih slovenskih skladb zasto- pani srbski in hrvatski skladatelji Gotovac, Milojevič, Pavičič, Mokra- njac, Binički in drugi, kar nam daje jamstvo, da bo spored peste)1 in bo nudil lep in poln užitek ljubiteljem iepe pesmi. Vljudno vabimo vse slo- je na^ega občinstva iz mesta in oko- lice k posetu koncerta, da izkažemo naši omladini razumevanje njenih teženj, jo podpremo v njenem mla- dem duševnem razmahu in utrdimo v njej dojm tradicijonalne slovenske gostoljubno;sti. Posebno pa opozarja- liio na koncert vsa celjska in okoliš- ka pevska druytva in njih članstvo, da posetijo pr'ireditev br'atskcga pev- skega zbora, in jih vljudno vabimo, da izkažejo našim niladim pevskii/i pijonirjem svoja biatska pevska čuv- stva. Koncert bo okriljem Celjskega pev- skega društva in Glasbene Matice v Celju. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdove. Po- drobnosti na lepakih in sporedih. 251etnica šentjurskega Sokola Lotos poteGe 25 let, odkar je bilo ustanovljeno Sokolsko društvo v St. Juriju ob juž. žel. Da se jubilej 25- letnega sokolskega dela dostojno pro- slavi,«bo 2. in 3. junija v St. Juriju ob ADO MAKAROV1Č: Velesov^ —Veleeje »------sveti hram Velešov, ki je kraljeval v veiičastni sa- moti visoko pod nebom jezer- skim valovom in sprejemal pobožne slovenske vernike.« (Gustav Šilih: »Nekoč je bilo jOZÜl'O . . .«.) I. V svoji ponižnosti srao Slovenci precej grešili, cia smo s svojo poniäno Ziiaaostjo ustvarili ponižuo otroke s ponižno zavestjo, da no Slovenci! Ce jo noznatna in žaJo-str.a iiaSa zgodo- vina, kolikor je poznamo, pa je tem- bolj pomembna in veličastna tista, ki nam je ostala ue^iiana, ke.r tiwta, ki jo poznamo, je suženjstvo, svojo svobode pa ne poznamo. Nov ponos in novega oguja i.^üi:o tarn, kjer je, v naši najstarejši zgo- dovini! Eden izmed sledov v našo pradavnino pa so krajevna imena! V njih najdeš, čigava je ta zemlja, kdo jo je prvi posedoi in morda si boš zaželel postati zopet takšen kakor si bil takrat. J o s i p Brina r v svojih »Jeziko- slovnih izprehodih po okoli ei celjski« pravi, da se »p r a v i domoljub z 1 ju- beznijo oklepa tudi lepih domaeih imon«! He« je, da že malenkostno znanje p uasih krajevnih imenih zelo dvigne narodno zavest, a kar nam L-ilovonom manjka, je bolj ponos p r e d t u j c e m ! Zato ne smemo iti boječe in ozkosreno na delo za razu- mevanje naaih imen! Takozvana ob- jektivnost nas često zavede v Jiašo značilno skromnost. Naša imena ni- so samo slovenska, ampak je marsi- katero dokument naše najstarejše zgodovine. Brinar hoče vse razložiti čimbolj preprosto, njemu najbrž ime ne predstavlja kaj posebnega, a — Boga mi! — so dragocenosti vmes! Takozvana mitologija (to je slovan- sk;:, stara vera, predno so se pokrist- janili)-pri njern ne prido do' besedice! Ž;i dekarr Orožen je tolmadil Ve- lenje z Velesom, slovauskim božjim intenom, a trditve ni dovolj;Auteme- Ijil. Brinar pa pravi, da je to spacen- ka iz pravilnega »Belenjo« od »bele« okolice ltd. Zato pogiejir.o, kako je pr'avzapi'av z našim Vejenjem. V pr- vem trenutku že opazimo, da je stvor- jeno prav tako kakor Vitanje, in si- cer je to neutrizaeija od najbrž žen- ske oblike: Vitan + ja (vas), Velen-[• ja (vas) in nam je že jasno, da Vitan, Velen no moreta biti drugo nego osebni imeni. Res je tako, in ti dve imeni sta od najstarejše dobo po slo- vanskem svetu tudi precej razširje- ni. Da sta pa domači, slovenski ime- ni, c'itarno že v Grudnovi »Zgodo- viui slovenskega naroda« (I. del «iv. 51.): » V neki pogodbi iz leta 827. se omen ja jo kot price razni slovenski svobodni možje (— plemiči), ki so živeli na tleh sedanje gorenje Avstri- je, tako na primer-: Ljubisko, Tal, Ljubnik, Ljubin, Velan, Vita n , Dobromisel in drugi«! Kakor bi bilo naröceno, tako nam pride na pomoč! Res čudno je, da Brinar ni videl v Velenju osebnega imena. Treba bi mu bilo le pogledati malo k bratom Cehoslovakom, in bi se prepri&a] o tem! Tarn najdemo Velenje v obliki »Velenj«, torej v moškem spolu (Ve^ !eu) in razen tega še vse polno di*u- gih z Vel (ne Bei), ki kažejo jasno na izvor osebnega imena: Vel, Velen. Ostanimo pa pri polnem »Velenju«! Omenjeni Veleu jo pri Velikih Ca- kovicah; pri Beneševu sta še Mala in Velka Veleu = Velenj, torej nekako Velejija (vas). Slovaški Velenov (pri BoHkovicah) bi.,bil .slovenski »Vele- novo« (selo), »Velenova« (vas), »Ve- lenov« (kraj). Pr-av tako ceški Vele- novy (pri Stfibnih Ilorah). Od osebnega imena Velen je »manj- ševalna« oblika Velenk (Velenik, ka- kor n. pr. Volenik, Vodenik itd., slov. prastari imeni). Na tej podlagi so imena kakor Wclenka (mn. = Ve- lenky, pri PofiCanu) in Vclenica (pri Dymoknryh). Moško ime imamo na primer v Dalmaciji: Velenič pri Ko- toru. Množinska oblika od Veleniča so Velenice (pri Zakupih). Da je torej Velenje od iruiMia Ve- len, ni več dvoma. Vitanje ima Se več potrdil po slo- vanskem svetu, a naj zadostuje tole: pri Ljutomeru je selo Vitan. Cehi pa imajo: Vitane, Vitani, Vitanov, Vitanovei, Vitanovice itd. Sicer pa je v okoli'ci še vet: slovan- skih osebnih imen. Radomir + je, Družmir + je, Mozir + je (?), Goj- m.ii" -j- je, Braslav -f- iče, Mislin | jo in še katero. II. Za Velenjem in Vitanjem tiči pa malo več kakor'navadno osebno ime. Jaz slutim v njima dve sveti imeni. Vitanje je slovansko hue, a ima vGiidar grofe Weitensteine in cerkvi- co svetega Vida (Vitus). Ime grofov- sko ni vredno, da bi človek iskal, ka- ko je nastalo, kakor se ž njim tiiidi naš Brinar, ki si predstavlja neki »St. Veit am Stein«, odkoder so lah- ko dobili gospodjc ime »Veitam- stein«! S »steini« in »bergi« so Nem- ci neprekosljivi in čuješ o njih na Stran 2. »Nova Doha« 16. IV. 1934. Štev. 30. juž. žel okrožni zlet šentjursko- šmarskega okrožja. Pokroviteljstvo te prireditve je prevzel ban br. Drago Marušič. Društvo se za izlet marljivo pri- pravlja. Društvena uprava je že iz- dela.la načrt proslave. Izvoljen je iz- letni odbor, ki je poclrobno delo raz- delil na posamezne odseke. Dolo v telovadnici je poživelo. Vsi oddelki se pridno vežbajo. Tudi pro- svetno delo je postalo intenzivnejše. Dramatski odsek je pravkar z uspe- hom odigral Jurčičevega »Desetega brata«. Salonski orkester pripravlja že drugi koncert v tem letu. Vse so- kolsko delo se vrši s podvojenim na- vdušenjem v znamenju jubilejnega leta. DOMACE VESTI orabo toh znamk dovolila. d Velik napredek v negovanju zob. Eden največjih neprijateljev zoh je brezdvomno zohni kamen — povzro- čitelj innogih težkih obolenj. Zobni kamen se odpravi v večini sluČajcv z j mehaničniini sredstvi, kar povzroča bolečine in izgubo časa. Sedaj pa ima priljubljeni Sargov Kalodont v sebi dodatek sulforicinoleata po dr. Bräunlichu ter je dobil poleg svojih znanih odlik še eno neprecenljivo no- vo svojstvo, t. j., da odpravi zobni ka- men in prepreči, da se ne naredi drug. Pri tem niti naj man j ne oškoduje zobe. Ta novi dodatek v Sargovem Kalodontu predstavlja velik napre- dek na polju negovanja zob. d Dunajska vremenska napoved za torek 17. aprila: Sedanjo vreme bo trajalo dalje. najboljši zemlji (stein) in na ravnem polju (berg)! »Weiten« pa čujcš že iz izgovarjave naäih ljudi: Wajtan(je)! Sv. Vid (Vitus) pa ni kar tako! Raz- laga, da je naseljenec pri svetem Vi- du — Vitan je napačna že radi glasa du — Vitan je napačna že zaradi glasa imena kot Petran — »Petranje«, Ce- ija.ii — »C.eljanje«; Velan — Velenje pa predstavlja nekega »svetega Ve- la«, ker je nastalo točno tako kot Vi- tan je. Nujno moramo torej zaključi- ti, da je vas — V i t a n -f ja vas, V i - t a n j e. Spričo tega pa, da je Vitan staroslovansko »pogansko« irne in da se ime Vitanje ne da ločiti od imena cerkviče, moramo reči, da sta cer- kvica in svetnik na mestu »pogan- ske«, staroslovanske »cerkve« in bo- žanstva, in da je to božanstvo Vit ali Vitan! Najbrž je to bil Svetovit, ki so ga častili severni Slovani tudi pod imcuom Vit ali Vid (Slovenska »lepa V i d a« je n. pr. tudi mitološko ime!). Tako so misijonarji postavili na mesto boga Vida svetnika Vida, ki se je v prvi dobi tako prikupil Slovanom, da so nekateri kronisti kakor Saxo Grammaticus (t okrog 1. 1208.) mislili, da so Slovani že prej častili svetega Vida in inicnujejo Svetovida — sveti Vid, sanctus Vi- tus! Tako se je najbrž zgodilo tudi pri nas! Edino mogoče v tej zvezi je le to (če Vitan ni direktno božanstvo samo, ki so ga častili tarn!), da je poganski Slovan, ki je imel inio po božjem imenu Vid, Vit, Vitan, posta- vil kapelico sv. Vidu na mesto sta- rega poganskega templa. Slovan- skopradavninoin starove- r o pa čujemo na v s a k natiii še danes iz imena Vitanje! Velen v Velenju pa je V e 1 e s ! Ta- ko razlaga naš bajeslovec Brück- n e r to božje ime. Praslovansko — iitvinsko veles, velinas je dun, bog, torej ime z »n«: velen, velin (as); v litvinskem vel (e) nias imamo že naše »Velenje«! Naše ime je torej prastaro, za Slovence prasveto, da ga moramo braniti pred »Belenjem«, ki je kot »bel« kraj nemogoče ime. V pomonu hi torej Velenje bilo isto kar je Velesovo, a brez dvoma sta- re j š e od tega. Ostala imena nam potrjujejo obliko Velen, ne Veles, kar je velike važnosti, ker je Velen najprvotnejša oblika tega ime- na. Veles hi dal »Velesje« , kakor Pesje (inogoče od »bes«), a ne Ve- lenje! ' Bruckner vidi sveto Velonovo mesto v Wolinju, Wolyn, ki pomeni Wolinovo mesto, po imenu Wol in (Weiin). Potem imamo na severu še Volinijo, Wolyn, ki je prvotnejše We- lyn, Velinj, (Velinje, Velenje), katera oblika še eksistira! Razen teh je še več majhnih vel tega izvora. Oblika •/. »o« je izkvarjena po ruskem Wlas --- Bias. Weles ¦— laiski Volos po kro- niki Nestorjevi). Končno bi še vprašali, čemu vlada prav Veles (Velen) nad Velenjem! Veles je bog p o d z e m 1 j a, onstran- skoga življenja; saj se zernlja v lit- vinščini imenuje »v e 1 e n a«! Pri Veles^u so Slovani prisegali (Nestor) in iz folklore vemo, da si je prisega- joči lomil često zemeljske grude nad glavo, kakor hi s tem hotel klicati Boga za pričo: če prelomim prisego, naj umrjem! Velesovo je vse, kar je tarn onstran (»vode«), njegova je zemlja in vse, kar je v njej, njegove so vse dragocenosti, ki jih skriva zemlja! In komu naj se posvetijo Slovani, ki kopljejo iz zeinlje drago- coni črni dijamant — öe ne Velesu?! Recite sedaj, Ce Velenje niizpradavnine Velesovo!? Celje in okolica c Podmladek Jadranske straže na drž. realni gimnaziji v Celju je pri- redil v soboto 14. t. m. zvečer v veliki dvorani Narodega doma uspelo in dobro obiskano akademijo v proslavo oblotnice zarote Ziinjskega in Fran- kopana. Pokroviteljstvo akademije je prevzeP predsednik celjskega kra- jevnega odbora Jadranske straže g. zu])an dr. Goričan. Načelnik pod- mladka sedmošolec Mario Šubic jo uvodoma pozdravil vse udeležence, zlasti pa predstavnike oblastev, ura- dov in šol in zunanje delegate pod- mladkov JS, nato pa je podal zgodo- vino zarote Zrinjskega in Frankopa- na ter ob koneu podčrtal važnost Ja- dranskega morja za našo di'zavo. Sledila je lepa alogorična slika, delo znanega strokovnjaka g. Matije Ben- čana, ob igranju državne himne. Drugošolec St. Cergol je učinkovito deklamiral Ganglovo pesem »Zrinj- ski in Frankopan«. Osmošolski i>ev- ski septet je zapel tri pesmi izenače- no in z dobro dinamiko. Prvošolka S. Smiilova je ljuhko deklamirala A§- kerčevo balado »Kapitän«. Tenorist V. Jenko, član podmladka JS iz Ma- riboi'a, je s simpatičnim giasom za- pel dva samospeva, drugi clan pod- mladka JS iz Mai'ibora pa je z dohro tehniko izvajal dve Blonovi skladbi za violino. Šest podmladkaric celjske gimnazije je izvajalo precizno v okusnih narodnih nošah balet iz Ti- jardovičeve operete »Mala Floram- my«. Balet je skrbno naštudirala ga. prof. Juričeviceva. Dijaški orkester, pomnožen z gosti, je pod vodstvom ravnatelja Glasbene Matice g. Karla Saneina učinkovito zaigral dve sklatl- bi celjskega skladatelja gosp. Jeana Friškovica: zbirko narodnih pesmi »Crni kos« in originalno koračnico »Sem Rejb'ncan Urban«. Akademijo je zaključila scena »Mi smo čuvarji . . .«, ki jo je točno naštudirala ga. Sadarjeva. Po akademiji se je raz- vila v vseh gornjih prostorih animi- rana zabava s pleaom. ( Ma tine j a podmladka Rdečega križa na drž. realni gimnaziji v Celju bo v nedeljo 22. t. m. ob pol 11. dop. v Mestnem gledališču v Celju. Na spo- redu hodo pevske, orkestralne točkc (dijaški godalni kvarlot), deklama- cija, igranje na kromatično harmo- niko in igra enodejanka. Vabimo ob- finstvo iz Celja in okolice, da se ude- leži akademije v čim večjem številu. c Celjski občinski svet bo* imel redo sejo v petek 20. t. in. ob 18. Na dnevnem redu so poročila odsekov. c Imenovanje v gimnazijski službi. Diplomirana filozofka gdč. Desa Mr- vošova iz Zagreba je imenovana za honorarno nastavnico na drŽ. realni gimnaziji v Celju. c Iz banovinske službe. Uradniški pripravnik g. Vilko Apih je premes"- čen od banske uprave v javno bolnifi- nico v Colju. c Moška in ženska podružnica CMD v Celju hosta imcli djrevi ob pol 9. redni občhi zbor v klubovi sobi v Celjskem domu. Članstvo je vablje- no, da se udeleži občnega zbora za- nesljivo in točno. c Celjska podmžnica »Merkurja«, aruštva trgovskih in jirivatnih na- meSčencev Jugoslavije, je imela pred dnevi IV. redni občni zbor v hotelu »Evropi« v Celju. Predsednik g. ravn. Drago Kralj je pozdravil vse udele- žence, zlasti pa odposlanca matične- ga društva g. Sikiča iz Zagreba. Ra- čunski zaključek podružnice za loto 1933., ki ga je preöital poverjenik g. Schmidichen, izkazuje 1C5.893.28 Din dohodkov in 18.257.(58 Din izdatkov, primanjkljaj znaša torej 1.304.40 Din. Člani celjske podružnice »Merkurja« so prej el i lani 124.375.95 Din podpor bolniške blagajne, med temi 31.182.73 Din za višje Uajatve. V začetku leta 1933. je imela celjska podiužnica 198 flanov (in 301 rodbinskega člana), ob koncu lanskega leta 207, sedaj pa ima 217 članov. Na predlog člana nadzornega odbora g. ravn. Turnška je bil računski zaključek soglasno odobren in je odbor prejel razrešni- co. Novi odbor, ki je bil izvoljen so- glasno, tvorijo gg.: predsednik ravn. Drago Kralj, I. podpredsednik Ro- Slav. 30. »Nova Doha« 16. IV. 1934. Stran 3. bert. Hirnmer, II- podpredsednik rav- natelj Franc Turnšek, odborniki Iv. Litera, Vinko Schuster, Stjepan Teltsch in Ludvik Vrečič, nadzorni odbor tvoiijo predsednik Aleksander Heller ter člana Lojze Jerin in Bru no Schönberger. Delegat iz Zagreba je med dmgim sporočil, da je g. mi- nister za social no politiko in naroci- iio zdravje imenoval novo ravnatelj- stvo bolniške blagajne »Merkurja« v Zagrebu. Clan ravnateljstva je po- stal tudi predsednik celjske podruž- nice g. ravn. Drago Kralj. c Ölanstvu »Merkurja«! Ravnatelj- stvo Jadranske in Dubrovačke plo- vidbe je odobrilo elanoni »Merkurja«, društvu trgovskili in privatnih na- meščencev Jugoslavije, in tudi rod- binskim članom ugodnost na vožnji *> parnikom. Ta ugodnost velja pri Jadranski plovidbi od 1. junija do konca septembra, pri Dubrovački [)lovidbi pa že od 1. aprila. Clani, ki se hočejo poslužiti te ugodnosti, naj dostavijo podružnici prošnjo in na- vedejo siner ter dan odhoda in po- vratka. Pri rodbinskih članih je tre- ba navesti, v kakšnem sorodstvu so s Clanom. Nadaljo je odobreno 25% popusta vsem potnikoin — članonr »Merkurja« v I. ali II. razredu. Proš- njo za izdajo te legitiinaeije s prilo- zeno fotografijo in 100 Din pristoj- binc je treba oddati poverjeniku po- družnice: v pisami v Zavodui, Cesta na grad 2. < Poskus samomora. Na Huniu ob Sotli je izpila 24-letna brivčeva žena Ivka P. v soboto iz neznanega vzro- ka v samomorilnem nainenu večjo koüöino ocetne esence. Obupanko so prepeljali v celjsko bolnišnico. c Žetev smrti. V Celju (Cankarjeva cesta 4) je umrla v soboto v 22. letu starosti gdč. Štefanija Johnscherje- va, vnukinja čevljarskega inojstra g. Štefana Straška. V celjski bolnišnici ,ie umi'l v soboto 45-1 etni upokojeni i-udar iz Trnovelj. Na Bregu pri Ce- lju je umrl v nedeljo 79-letni zaseb- nik Franc Dolenc, v Gaberju (Tovar- niška ulica 14) pa (iO-letna zasebni- ca Marija Petrovičeva. N. p. v m".! i- Kronika nesreč. V nedeljo okrog 38.30 je hotel neki moSki v družbi v gostilni v Bukovoni žlaku pri Celju izprazniti nabasan samokres. V tern pa se je samokres sprožil in strel je zadel 33-letnega Martina Karnerja i/. Gaberje (Kovinarska ul.), delavca v Westnovi tovarni, v desno nogo. Po- nesrečenca so z reševalnim avtomo- bilom prepeljali v bolnišnieo. V ne- deljo si je 25-letni, pri tvrdki »Kri- staliji« v Celju uslužbeni delavec Stefan Hrešč.pri padcu s kolesa zlo- niil levo roko. V nedeljo je 25-letni Janez Cverle z Vrli pri Rimskih to- plicah, tesar v tovarni lesnih izdel- kov v Jurkloštru, popravljal žleb Med delom pa je padel žleb na Cver- leta in ga občutno poškodoval po te- lesu. Vsi trije ponesrečenci se zdra- vijo v celjski bolnišnici. c 13. zVezdno dirko v Celje pri red i klub slovenskih kolesarjev v Celju v nedeljo 17. junija. Vsa celjska dru- štva so naprošena, da bi ta dan do- poldne ne priredila nikakih priredi- tev. c Pisarne občinskega urada okoliš- ke občine na Bregu bodo v četrtck 19. t. m. zaradi snaženja zaprte. Stranke, ki so povabljene za ta dan, naj se zglasijo drugi ilan. c Cepljenje proti svinjski rdečici v ckoliški občini bo izvršeno tudi letos. Interesenti se }>ozivajo, da se javijo do konca aprila v občinski pisami na Bregu. c Zgodnji kopalci. Toplo vreme je že privabilo prve kopalco v Savinjo nasproti mestnih kopališč in pod Sta- rim gradoni. Kopalci se očividno prav dobro počutijo v še vedno zelo hladni vodi. c Sokolska tombola v Celju. Denar /a prodane tombolske karte naj se odda pri br. Naprudniku, zaloga pi- va »Union«. — Uprava društva. c V počastitev 80-letnice prof. Josi- pa Kožnha v Celju je daroval živino- /.draviiik g. .Tože Samec v Murski So- boti Dijaški kuhinji v Celju 100 Din, odvetnik g. dr. Ervin Mejak v Konji- cah pa 30 Din. c Sedem mesecev staro deklico da uboga niati dobrini ljudein, ki bi ho- teli vzeti otroka za. svojcga. Podrob- nosti se izvejo v posvetovalnici za inatere in dojenčke v Zdravstvenem domu v Celju. c Foto-albume, poezije, nalivna pe- resa, pisemski papir, risalni pribor priporoCa K. GORICAR vdv., Celje, Kralja Petra c. 7, knjigarna in vele- Irgovina s papirjem. c Javno dražbo pisalnih in šivalnih strojev, stenskih in žepnih ur - bu- dilk, raznega pohištva in kuhinjske opreme, smučk, biciklov, tehtnic, no- žev, radio-aparatov, aparatov za ko- dranje, škropljenje in niveliranje, ženskih klobukov in čepic ter raznih vrvi bo izvršila davčna uprava v Ce- lju v svoji čakalnici v soboto 21. apri- la od pol 9. do 12. dopoldne. c Kino Union. Ponedcljek 16., to- lok 17. in sreda 18. aprila: »Lov za srečo«. Najnovejši zvočni film pri- Ijubljene igralke Dolly Haas. V glav- nih ulogah Dolly Haas, Oton Wall- burg in Maks Hansen. Predigra: Kul- lurni film. — Cetrtek 19., petek 20. in s'obota 21. aprila: »Velika ljubezen mladega princa«. RazkoSna opereta, j)olna humorja in lepib melodij. V giavnih ulogah Willy Fritsch, Tru- de Marien, Pavel Horniger. Ida Wüst in Jakob Tiedtke. Predigra: Kulturni film. FH. WERNTG: Ob gornji Savinji »Kedaj pa nas zopet obiščete de vprašujoče in skoraj proseče dobri očanec iz gornje Savinjske doline, iz gornjegrajskega okraja. »Imamo že še nekaj »želodca« in pijače iiain tu- di ne manjka,« nadaljuje vzpodbuja- joče dobri očanec. Srečal sem ga slučajno v Celju. Po dolgih letih. Saj ga že nisem več poznal. Toda živahni očanec se je ta- koj spomnil, da sem ga enkrat, pred kakimi 10. ali 12. leti obiskal. In ven- dar, čeprav je že minilo toliko let, me je pozdravil, kakor bi bila znana od včeraj. Takšni so kmetje iz gornje Savinj- ske doline. Dobri, vedri in odločni. Seženi svojemu staremu, zvestoinu znancu v roko in sc poslovim. Ni- sem mogel drugače, kakor da se za njim ozrem še enkrat —. In mimo gre pogled v sinjo daljo, kjer se ko- maj vidno belijo v prečni črti giupe in zasneženi stožci Savinjskih pla- nin. Lahna bol in tudi nekoliko do- motožja me navdaja ob spominu na te kraje in na ljudi iz teh krajev. Tarn je še pomlad. Resnična pla- ninska spomlad z vsemi kontrasti oživljene narave. Poleg mrzlih, snež- uih leh in grap tor deročili potokov — zelene, solnčne trate in cvetje. In kljub solncu — stalno prijeten, hla- den piš. Saj je bil nekoC znan prego- vor: »In Oberburg — ohne Wind, in Laufen — ohne Sund' —«. Temni gozdovi ob Dreti, slapovi ob modri, solnCni Savinji in gladke, sa- motne ceste —. Gotovo je hodil po teh tudi dr. Fr. Mišič, ko se mu je razvnelo srce in je napis knjigo, v katero je položil vso svojo mehko, koroško dušo in občutje: »Ob porečju bistre Savinje«. Gledališče MESTNO GLEDALIŠCE V CELJU Repertoar: Torek 24. aprila ob 19.30: »Bratje Ka- ramazovi«. Gostovanje ljubljanske dranie. Abonma. " Ljubljanska drama bo gostovala v toi'ek 24. t. m. (zadnjikrat v letoS- ujem abonmaju) v Mestnem gledališ- ču 7. Debevčevo dramatizacijo Dosto- jevskega »Bratov Karamazovih«. Obeta se torej izreden umetniški uži- tek. Ker bo trajala predstava približ- no 4 ure, se bo pričela že ob 19.30. Neabonenti dobijo vstopnke v prcd- prodaji v knjigarni »Domovini« na Kralja Petra cesti. * Dve operni ali operetni gostova- nji ljubljanskega Narodnega gleda- lišča bosta najbrž v maju v Celju. Uprava celjskega gledališča j© že v zadevnih pogajanjih z upravo Narod- nega gledaližča v Ljubljani. Sport t SK Ilirija : SK Celje 3 : 2 (2 : 1). Moštvo SK Celja je gostovalo v ne- deljo 15. t. m. v Ljubljani in odigralo podsavezno prvenstveno tekmo s fa- voritom SK Ilirijo. Po hudi borbi je Iliriji v zadnji minuti uspelo zabiti zmagonosni gol in si s tern priboriti dve dragoceni točki. Celjani so igrali zelo žilavo, bili pa so prepočasni in premalo enotni. Kljub temu pa so se proti močnemu nasprotniku, kakor je Ilirija, prav častno držali. Gola za Celje sta zabila Trifunovič in Veble. Tekmo }& sodil objektivno g. Ochs iz Celja. ISSK Maribor je v podsavez- ni prvcnstveni tekmi v Mariboru po- razil moštvo ŽSK Hermesa iz Ljub- ljane v razmerju 5 : 1 (3 : 1) in si priboril prvi dve točki, je pa še ved- no Tia zadnjem mestu v tabeli. t. Celjski nogomet. Na igrišču pii »Skalni kleti« bi bila morala biti v nedeljo 15. t. m. popoldne odigrana drugorazredna prvenstvena tekma med SK Šoštanjem in SK Laškim. Ker pa ŠoStanjčanov ni bilo, je SK Laško tekmo dobil par forfait s 3 : 0. V predtekmi je rezerva SK Atletike porazila rezervo SK Jugoslavije v lazmerju 8 : 0. Na Glaziji je bila po- poldne odigrana trening tekma med SK Olimpom in SK Laškim, v kateri je SK Olimp zasluženo zmagal v raz- merju 4 : 0 (2 : 0). V predtekmi je re- zerva SK Celja porazila rezervo SK Olimpa v razmerju 4 : 1 (2 : 1). t K podsavezni tekmi ŽSK Her- mes : SK Celje, ki bo v nedeljo 22. t. in. ob 15.30 v Ljubljani, bosta vo- zila izpred kolodvora v Celju dva av- tobusa in sicer ob 7. zjutraj in ob 12.30. Prijave sprejema trgovec gosp. Tine Kopušar v Narodnem domu do petka 20. t. m. zvečer. Cena 35 Din za tja in nazaj. t Kolesarska dirka Celje—Šoštanj. Klub slovenskih kolesarjev v Celju priredi v nedeljo 22. t. m. klubsko dirko na progi Celje—Soštanj (30 km). Start ob 14. pri Glaziji v Celju, cilj okrog 15. v ŠoŠtanju. Prijavnina 5 Din. Prijave sprejema trgovec g. i Šumer v Prešeraovi ulici do sobote i 21. t. m. do 19. I t Old boys SK Celja. Nogonietna J sekcija SK Celja namerava ustano- viti oldboysko moštvo, t. j. moštvo onih starejših igralcev, ki so se svo- ječasno aktivno bavili z nogometom. V to svrho sklicuje sestanek, ki bo v torek 17. t. m. ob 20 v klubovi sobi gostilne »Pri angelu« (Savodnik) v MAURICE LKBLANC: C6 Skrivnostno oko Kriminalen roman Provel B. RlhteršU »Le vleci, možiček, le vleci! O, saj res! Pozabil sem ti dati tobaka. Kje pa je tvoj tobak? Aha, Mary- land!« Vzel je s kaminovega okrajka rumen zavojček. ki še ni bil odprt, in odtrgal papirnati ovoj. »Zdaj pa pazite, gospoda! Trenutek je sveCan. Poglejte sem! Ničesar niniam v rokah, ničesar v že- pih.« Odprl je zavojček in s podobno kretnjo kakor tarovnik segel vanj. S palcein in kazalcem je pri- vlekel iz njega lesketajoč se predmet, ki ga je po- kazal gledalcem. Klarisa je na ves glas kriknila. Bil je kristalni zamašek. Skočila je k Lupinu in mu ga iztrgala. »Da, ta je pravi, ker nima vbokline na robu. In polom črta tu v sredi, kjer je konec zlatih facet. In . . . res, tudi odviti se da.« Tako je drhtela, da ji je moral Lupin vzeti za- Vnašek iz rok in ga sam odviti. Glava je bila znotraj votla. V, votlini je pa zagledal majhno kroglico ?iTiečkanega papirja. Tudi Lupinu so se začele od notranjega razbu.r- jenja tresti roke. Vsi so napeto gledali in molčali Srca so jini razbijala kakor kladiva. »Hitro, hitro,« je silila Klarisa. Lupin je papir razvil. V dolgi vrsti je bilo na njem zapisanih sedem iri dvajset imou. Spodaj je bil krvavo rdeč podpis Pi'edsednika upravnega sveta družbe, ki je gradila fl'ancoski preliv v Panami. Lupin je pogledal na uro. »Tri četrt na. eno, »je rekel. »Dobrili dvajset mi- iiut iniamo če časa. Kosimo!« »Toda . . .« je hotela ugovarjati Klarisa. Lupin pa ji je segel v besedo. »Jaz umiram od lakote,« je na kratko rekel. Sedel je za mizico in si odrezal velik kos pastete. Potem je vprašal še svoje prijatelje: »Kaj, ali se nihče drugi ne misli poki'epcati?« »Zelo radi bi se, niojster.« »Dobro, toda podvizajte se vsi trije. Privoščite si tudi kozarec šampanjca. Kloroformiranec nekaj brca. Na zdravje, Daubrecq! Kaj bi rad? Sladki šam- panjec? Rezki šampanjec? Exti'a-Dry?« Lotarinški križ Iznenada, skoraj brez prehoda, je prišel Lupin spet do moči nad samim seboj, do treznega premiš- Ijanja, mii-nega preudarjanja. Zdaj ni bilo več časa, da bi se norčevali. Ker je bil kristalni zamašek naj- clen, je bilo treba igro brez odloga doigrati do konca. Seveda je bil potreben i*azen hitrosti tudi trezcn pre- gled. Najmanjša napaka bi lahko vse pokvarila. Tega se je tudi Lupin dobro zavedal in je vse, kar bo moral še storiti, do najmanjših podrobnosti pre- mislil. »Grognard, postreš(v;ek čaka na Gambettovem boulevardu z vozom in kovčcgom, ki smo ga kupili. Pojdi in reci možaku, naj prinese kovčeg v sobo 130!« Potem se je obrnil k drugemu tovarišu: »Le Ballu, vrni se v garažo in vzeini avto. Dogo- voril sem se za deset tisoč frankov. Potem si kupi čepico in šoferski plašč. Naposled se pripelji z avtom pred hotelska vrata!« »Denar, prosim, mojster!« Lupin je vzel listnico, ki jo je odkril v Dau- brecquovem suknjiču in dobil v njej precejšen šop bankovcev. Odštel jih je deset. »Tu je deset tisočakov. Naš prijatelj je moral imeti v svojem klubu vražjo srečo pri igri. Pojdi, Le Ballu!« Oba moža-ka sta šla skozi Klarisino sobo. Lupin pa je izrabil trenutek, ko ga Klarisa ni gledala, in vtaknil Daubrecquovo listnico v žep. »Mislim, da nisem napravil slabe kupčije. Ce odštejem stroške, ki sem jih imel, mi precej ostane, in šo nismo na koncu.« Potem se je obrnil h Klarisi Mergyjevi in jo vprašal: »Ali imate Se kakšen kovčeg?« »Da, rofni kovčeg, ki sem ga kupila v Nici. Saj sem odpotovala iz Pariza skoraj brez vsega.« »Pospravite vse! Potem pojdit© v pisarno in re- cite tarn, da čakate svoj veliki kovCeg. Povejte, da vam ga bo pripeljal postrešček s postaje. Nato recite, da odpotujete.« Ko je bil sam, je nekaj časa opazoval Daubre- cqua, potem pa je preiskal njegove žepe in si pri- lastil vse, kar se mu je zdelo kaj vredno in upo- rabno. Grognard se je prvi vrnil. V Klarisino sobo so prinesli velik kovčeg. Nato so Klarisa, Lupin in Grognard prcnesli Daubrecqua in ga položili vanj. Dali so ga vanj sedč, da je imel glavo naprej nag- njeno. Tako so lahko spustili pokrov. »Ne trdiin, da je to prav tako udobno in prijetno kakor postelja v spalnem oddelku, dragi moj posla- ncc« je pripomnil Lupin, »toda bolje je vsekako kakor rakev. Vsaj zraka za dihanjc ti ne bo manj- kalo. Saj imaš tri majhne luknje na vsaki strani.« Potem je odmaSil šo stekleničico, ki jo je imel v žepu. »Morda še malo kloroforma? Vem, da ga imaä strašno rad!« Stran 4. »Nova Doba« 1G. IV. 1931 bsiJKraWKtJl Prešeniovi ulici. Vsi interesenti so vabljeni, da se udeležijo scstanka v eim večjem številu. t Tenis sekcija SK Celja sporoea, da se vraijo igre na teniškcni igrišču v mestnem parku od 15. t. m. daljo vsak dan. Nove prijave se sprejema- jo na igrišču. Tain se določi tudi igralni čas. t Sinučarji, posetite Korošico, ta raj zimskega sporta v Savinjskih (Kamniških) Alpah. Najboljšo in po- ceni oskrbo nudi Kocbekov dom, 1808 m nad morjcm. Dohod je iz Luč v Savinjski dolini, odkodor vodi prav do Kocbekovega doma dobra zimska markacija. Pešpot traja 5 ur. Na pol poti, pri Planinšku, se turistom nudi udobno prenočišče. V Lučah so pri vseh avtobusih vodniki in nosači za prenos prtljage na razpolago. Avto- bus Celje—Lue odhaja vsak dan ob 16.40 izpred celjskega kolodvora. Zveza je tudi po železnici: Celje (od- hod 7.45) — Šmartno ob Paid (pri- höd 8.29), dalje poštni avtobus s pri- hodom ob 10.25 v Luče. t Vremensko poročilo s Korošice. Kocbekov dom na Korošici, 15. apri- la. Višina snega 3 do 4 metre. Kako- vost snega: zjutraj srenj, čez dan sol- nat sneg. Jasno. Brez vetra. Smuka sijajna. Izgledi še za ves mesec april in maj najjsp^i. Dom oskrbovan in z ysem založen, Celjska posojilnica d. d. v Celju1 V LASTNI HIŠI NARODNI DOM «Slavnica in rezerve nari Din 14,000.000'— Kupuje in pro- vailute Izdaja averenje za izvoz blaga Sprejema kr anil me vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Marmor, Šoštanj Kniiževnost k Pierrö Benoit: Könlgsiiiark. Po- siovcnil lWis Rihteršič. Založil kon- zorcij »Nove Dobe« v Celju. Strani 207. — Konzorcij »Nove Dobe« je pravkär izdal ta pomembni roman člana Franeoske akademije Pierra Benoita, cnega najbolj citrmih pisa- teljev sodobilosti. Knjiga se odliku- je po čudovito lepi kompozieiji in iz- daja res mojstra pripovediiika, ka- kršnih prcmorcmo v sedanjosti le malo. Po svoji vsebini je zgodovin- ska smteza. Slika nam znano zgodo- Na otroke v mzvoju le treba po- ssbno paziti Dolžnost opreznosti staišev pri slabo- krvnosti otrok, zaostajanju v razvojuit«. Mnogi starSi opaznjejo, da začnejo njihovi otroci mod 8. in 15. Ictom, včnsih tudi prej, izgubljati tek, bledijo in izgubijajo ;:dravo baivo obrdza, tožijo o ulrujenosti in jih nič ne veseli itd. V?rok vseh toll pojavov pri o- trokih jc slabokr^nost, ki ne nastnne sarno vsled pomanjkania odyovarjajoce hrane in drugih razlogov, rnarvf.O je Cestu naglo raz- vijanje otrok v tej dobi vzrok sp'oSne osla- belosti. V tern času potroimje olroSkl orga- nizem in kr; po^ebnc lirane, ki jih okrepi. Eden najboljS'h preparatov, ki v takih prirtie- rih krepi otroke, jo »Energiu«, srodstvo ;:,i okrepitev krvi, živccv in tck«. Ötroci, ki jetn- Ijejo dnevno po tri žličke »Energinu-j«, lažie prebijcjo to prehodno dobo, so bolj zdravi in krepkojsi. lsti pojnv risozHdovanja se opaža zelo pogosio tuui pri otrokih, ki so začeli hoditi v solo. Do tc dobe so bili otcoci več ali manj svobodni in so sc ves dan igraii in gibali. V Soli jo otrok prisiljen, da urs in urs mirno sedi in se uči. Ta spremernba upliva v zelo tnnogiii primerih tia otroke in zapuSCa na njili sledove. Otroci natnreč postanejo slabokrvni. Dolžnost starsev jc, da v takih primerih ne čakajo, doklor se na otrokih ne začnejo kazati znaki moCnejSe utrtijeriosti, oslabelosti in bolezni, rnarveč niorajo takoj poskrbtttl za okrepitev orgar/zma in krvi svojih otrok. Ta okrepilev se dosože najbolje z ^nanitn in preizkuSei'im sredstvotn za o- krepitev krvi >Eucrginom«. Zadoslujcjjo tri žličke »Enerrjiaa« na dan in ouoku bo po- magano. Pojavi splošne slabosti in deprcsije sc opazujejo zlasti pri deklctih v prehodni dob: pubertete. Narava stavi na dekleta in žene sploh vočj« znht.ove, zlasti gleds; okre- pltve in obnovc krv. Vsako skrbna mati mora paziti na svojega otroka v le] pre- hodni dobi in skrbeti, da ji hCerka ne bo hirala in trpela v začetlui svojcga razvoja v ženo. Dpklctca in dekleta v tern Casn o- slabiio, izgabijo t<>k, so rtzdražljiva in ner- vozna, trpijo vsied pomnnjkanja spiinja in drugih ruotcnj. Da sc vie to prepreci, je treba krepiti kri in organizes. Ta krepitev krvi se izvaja uspešno z »Energinom«. Präparat >Etiergi«« vsebtije železo in Se nekntere važne hr^nilnc snovi v t-.ki obliki, da ga želodec Jahko sprejema in daje krvi. V vseh treh navedenih primerih je »E?.i*rgj«« b!a~ godejno sredstvo, o Comer pritajo iisoCi in tisoči priznanj. »Euergizi« proizvaja na5 doinači Labora- torij »Alga« na Susfiku. »Energiti« so dofoi v vseh lekjrnah v zaprtih (originaluih siekienicah) po pol litra. 1 stekleiiicM »Energina« 35 Din. Po pošti pošilja: Laboratorij »Rkja«, SuSak. 3 velike stcklenicc »Encnin>"i« 110 Din. 6 stekienic »Energina« 220 Din in 1 stekle- nica zastonj. 12 stekienic »Encrgina« W0 Din in 2 stcklenici zastonj. Reg. St. S. 4783/32 vinsko dramo srednjeveškega pusto- lovca grofa Königsmarka in vzpo- redno z njo podobno dramo, ki se je oiligrala tik pred začetkom svctovne vojnc in v njenih prvih dneh na dvo- ]'u ene izmed nemškib državic. Vines pa se prepiexa iragiCna, cudno lepa, ljubezen knežnje Aurore, zagonetne Rusinje in mladega francoskega vi- sokošolca. »Königsmark« je eden ti- stih romanov, ki ne bi smeli manj- kati v nobeni knjižnici. Naroča se pri upravi »Nove Dobe« v Celju, Stroß- mayerjeva ul. 1. k E. L. Gangl: Moja pot. Zbrani spisi za mladino v desetib kujigah. Skupno 1.(153 strani. Platnice in ilu- stracije nansal prof. Sa?a Šantel. Za- ložba in tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Prodajna cena: v celo plat- no vezana knjiga 42 Din, vsa zbirka ob takojšnjem plačilu 320 Din, na /a- porcdne 12-mesečne obroke po 32 Din, v polusnje vezana zbirka 120 Din več, v celo usnje vezana zbirka 180 Din več. Poštnina se zaračuiia posebej. Prve štiri knjige vsebujejo pripoved- 110 spise, peta in šesta knjiga gleda- liške igre, sedma drame in pripoved- ne spise, osma in deveta pripovedne spise, deseta pa pesmi. Te zbrane spi- sc priporočamo vsem šolskim, dru- štvcnim, javnim in zasebnim knjiž- nicam ter vsem Ijubitlejem mladin- ske litci'ature. k Cerkveno slikarstvo. O njegovih problemih, načelih in zgodovini. Pod naslovoin: »Kje smo s cerkvenim sli- karstvom« so izbajali v lanski Mla- diki članki umetnostnega zgodovi- narja in spomeniskega konservator- ja dr. Fr. Steleta, ki so vzbujali merl čitatelji obče zanimanje. Želji, da bi izšel ta strokovni spis v ponatisu v Mohorjevi knjižnici, je sedaj ustreže- no in je izdan spis v knjižni obliki. V knjigi je 1(J novib ilustracij, ki ni- so bile objavljene v Mladiki. Za in- i'ormacijc bo delo dobro služilo vsa- kcmu, kdor se zanima za razvoj umetnosti. Mobol-jeve knj'iznice G6. zvezek. 212 bogato ilustriranih stra- ni. Bros, za ude 21 Din, za neude 28 Din? vezana za ude 30 Din, za neude 40 Din. Elaž Jurko: Moje dogcdivščine. V založbi konzoi'cija »Nove Dobe« v Celju je izšla knjiga, ki pnnaša živ- Ijenske dogodivščine d'anes 75-letne- I ga, širom Slovenije znanega Blaža Jürka. Knjiga je vseskozi polna moč- j mVga.humorja, Verno nam slika svo- jo dobo, na zanimiv način in v do- breni jeziku nam prikazujo burkaste doživljaje in dejanja lovca, večnega popotnika. 45 let na cleželi delujoče- ga učiteljn, kmetovalca itd., ki je bil I'Ovsod v življenju po svoje na me- stu, polnokrven in samosvoj, kakor je danes, žal, takih osebnosti čim dalje manj med nami. Avtor sain trdi, da je življenje še vedno lepo, sa- nio živeti je treba znati. Nauk, kako se to doseže, nam nudijo pestri, tu ! opisani dogodki na najzabavnejši na- čin. Kakor je avtor sam velik origi- nal, tako je original na knjiga, ki po- menja novost posebne vrste. Ne od- lašajte z naročilom te vesele knjige, ker je njena naklada nizka. Lepo opremljena knjiga obsega na 192 straneh 49 poglavij in stane samo 10 Din, po pošti 12 Din. Naročila sprejema uprava »Nove Dobe« v Ce- lju. Obiskovalec: »Koliko let ima Vaš mož?« — Gospodinja: »Petini5tiride- set Med nama je deset let razlike.« — Obiskovalec: »Potem Vam česti- tam, milostiva, zares se Vam ne vi- di, da imate že — petinpetdeset let.« Vložna knjižica Ljubljanske kreditne banke, podružnice v Celju, se kupi. Naslov v upravi lista. Semena sveža vrtna in poljska dobite pri tv Karol Loibner Celje Kralja Petra cesia i 7 „Pri Zvoncn" Skoraj nov Siiigespjev sivaSni sti*oj se ugodno (deloma na obroke) proda. Naslov v upravi lista. za birmo, ro2ni vend v veliki izbiri v knji- garni in trgovini s papirjem franc LesKovšeK CeMJo, Qlavnl frg 16 Lepa vefika pa9ma za vrt, 2 m visok asparagus in nekaj p o- hištva se proda. Celje, Jurčičeva 1. Franjo Dolzan Celje Za k re si j o Telefon 245 kteparstvo, vodovodne instaladje, strelovodne naprave Preuzema vsa v zgorai navsden« struke ipadalola deta in popravlla — Cino zmernu — PostreSba toina in solldis Ustanovljena left» 1364. Pod stalnlm dpžavnim nadiorstvom Cpäiska fnpsliiri hrsiriilnics 1^%^I|^h\?LI 111 %*mJI IIO 111 Ul II11II llatt^LJ V CELJU» KREKQW TRG (v tasff&i palaci pr« kai«9^w^^ii> Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice | še mesto Celje 2 vsem premože- njem invsodavčno močjo No vim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamcena Hrejuje Rado PečnikT^^Odgovoren zä'konzorcij »Nove"Dobe«~in"Zvöznö tiskarno Milan"Öetina. -- Öbav Celju