Gospodarske stvari.
Ali so popotni učitelji kmetijstva potrebni?
Iz obravnav zadnjega Kranjskega deželnega zbora se gotovo naši čitatelji še spominjajo, kako silno so se tisti nemčurski poslanci, ki se sicer „naprednjake" in „liberalceu zovejo, upirali predlogu za ustanovitev stalnega popotnega učenika s pripomočjo cesarske blagaj-nice.
To so čudni svetniki ti „naprednjaki"; kedar gre za obveljavo narodnega jesika, 8 katerim edino se more na najkrajši poti doseči napredek v šolah, pobijajo vsak tak predlog, ki meri na narodno ranoprav-nost, z lažnjivimi in neumnimi ugovori; — zdaj ko gre zato, da bi slovanski kristijani na jugu rešili se jarma nečloveškega, pod katerim zdihujejo že stoletja, zopet ti liberalci krvoločnemu Turku vošijo zmago nad Rusom.
Na poduku stoji svet. To je resnica, ki se vsak dan bolje priznava. Že od nekdaj se gredo fantje čevljarstva, krojaštva, klobučarstva in vsacega druzega rokodelstva učit, da postanejo mojstri. Le kmetijstva se sto in sto let nobeden ni hodil učit. Za hlapca služiti, se vendar ne more reči, kmetijstva se učiti. Ni pač posebno ,,kunštne" glave treba, da se lahko spoznava, da tak gospodar, ki se sam ni nič učil, ne more učenik drugim biti. Kmetijstvo ni rokodelstvo, ampak vednost in učenost, ki se razteza na toliko predmetov, iz kolikor različnih razdelkov kmetijstva obstoji, ki je zdaj poljedelstvo, zdaj vrtnarstvo, zdaj gozdarstvo, zdaj živinoreja itd.
Potreba temeljitega poduka v kmetijstvu se tedaj že veliko let priznava po vseh deželah.
Prvo, kar se je v ta namen osnovalo, bile so tako imenovane kmetijske šole, velike in manjše. Iz teh sol so šli dobro podučeni gospodarji in oskrbniki na velika posestva, katera so potem postala izgledne šole za kmetijstvo.
Vendar te šole ne dajejo deželam toliko izučenih mladih ljudi, kolikor jih je potreba za izdatni razvitek kmetijstva vsaki čeželi.
Deliti deželam več potrebnega nauka v kmetijstvu, so se po nekaterih deželah na Nemškem že davno ustanovili popotni učitelji, ki hodijo iz kraja v kraj in pod-uČujejo majhne kmete in veČe kmetovalce o tem, kar je vsacemu kraju najbolj potrebno. Popotni učitelji pri-
neso tako  rekoč  na dom  vsacemu   gospodarju  za napredek kmetijstva.
Novejši čas so se jele snovati male kmetijske šole, ki so naslonjene na ljudske Šole, kmečkim fantom ni treba daleč od doma iti, da se naučijo vsaj nekoliko umnega kmetijstva.
Posebno velike važnosti so popotni učitelji, teoretično in praktično izurjeni v različnih razdelkih kmetijstva. Zato vse dežele hrepenijo po nastavi takih učenikov, le nemčurski turkofili v Kranjskem deželnem zboru so nasprotovali temu, da se nastavi stalni popotni učenik kmetijstva. Sklepa zborovega niso mogli podreti, al delali so na vse kriplje za kulisami n«* to, da ministerstvo kmetijstva ni dovolilo državne subvencije za stalnega učitelja.
Kar Kranjski deželi^ministerstvo ni privolilo, je pa dalo s polnimi rokami Cehom, ki so dobili nedavno enega nemškega in enega slovanskega popotnega učitelja s plačo po 1800 gold. iz državne blagajnice; ob novem letu pa dobijo še dva.
Mi ne zavidamo tej deželi, da dobi 4 iz državne blagajnice plačane popotne učenike, — al ti 4^ učitelji v deželi, katera, kar tiče kmetijstva in obrtnijstva, stoji med vsemi drugimi Avstrijskimi deželami v prvi vrsti, kjer je izj glednih kmetijstev na kupe, kjer je največ kmetijskih šol, kaj neki pričajo ti, še cel 6 iz državne blagajnice po 1800 gold. plačani učitelji? — Kaj neki druzega, kakor korist in potrebo podučevanja v kmetijstvu zdaj v enem, zdaj v drugem kraji, katera morejo zasejati neizmerno veliko dobrega semena za napredek umnega gospodarstva, za odpravo škodljivih vraž itd. Recimo, da po 200—300 kmetov in gospodinj pride tacega pridigarja poslušat, in on na leto le 50 tacih pridig naredi, kaže to, da ga je 10.000 do 15.000 ljudi poslušalo. Ne bi bil pes, da bi vsi nauki na tla padli brez zaroda dobrega semena, po katerem se nevednim oči odprč,   zanikrni zdramijo itd.