Ptuj, torek, ^ 8. aprila 2008
~ letnik LXI • št. 28 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o\
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3
Po naših občinah
Ptuj • Zaračunavanje priključnin je nezakonito
O Stran 4
Po mestni občini Ptuj • Zbirali neuporabljena zdravila
O Stran 6
Po naših občinah Ptuj • Občine ne skrbijo za spomenike NOB
O Stran 7
oddajamo že
45 let
Šport
Nogomet • Drava premagala Livarjev urok
O Stran 11
Štajerski TED
Sp. Podravje • V znamenju zdrave prehrane
Hrana in zdravje
Rokomet • Krimov-ke zmagale petnaj-stič zapored, Ptujčanke tretje
O Stran 12
V okviru zobozdravstvene vzgoje in preventive v organizacijski enoti Zobozdravstvo ptujskega zdravstvenega doma so preventivne sestre Helena, Brigita in Tamara pod vodstvom predstojnice Tatjane Tantegel, dr. den-talne med., pričele učne delavnice zdrave prehrane pod naslovom Zelo lačna besedica.
Prva delavnica je bila na svetovni dan zdravja, ki je letos sicer posvečen podnebnim spremembam, namenile pa so jo otrokom iz vrtca Tulipan. Tudi s piramido zdrave prehrane so jim poskušale predstaviti njen pomen za splošno človekovo zdravje, ker je tudi z zdravim prehranjevanjem možno veliko narediti za svoje zdravje. Do junija bodo z delavnico skušale doseči vse otroke na Ptujskem v starosti od štiri do šest let.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija • Nov prometni zakon J Ormož • Referendumska poplava neutemeljena
Višje globe -večja varnost? Zbrani podpisi za v koš
Regata
Ptujčanka • Ekipa Radia-Tednika Ptuj zmagala v drugi skupini
O Stran 15
Vprašanje, ali bodo višje globe za prometne prekrške prispevale k večji prometni varnosti, je ob tretji obravnavi novele zakona o varnosti cestnega prometa znova razdelilo poslanke in poslance. Kljub temu pa je Državni zbor z 39 glasovi za in 26 proti sprejel novelo zakona o
Vabilo naročnikom Štajerskega tednika:
»OMOOOŠU NA A*
24. maja 2008
Izrežite kupon skupaj s svojim naslovom, ga prilepite na dopisnico in pošljite na naslov:
Radio-Tednik Ptuj Raičeva ulica 6 p.p. 95, 2250 Ptuj
Med prijavljenimi naročniki bomo izžrebali 350 potnikov. Vstopnica za vlak bo posebna majica po ceni 6 EUR.
varnosti cestnega prome ta. Z novelo se bodo zvišale globe za kršitve, ki so med glavnimi vzroki najhujših prometnih nesreč, kazni za najhujše prekrške pa bodo znašale tudi 1000 evrov in več.
V poslanski skupini SDS podpirajo prizadevanja vlade in menijo, da se bo s predlaganimi vsebinskimi spremembami doseglo izboljšanje varnosti na slovenskih cestah, "tistim, ki so odgovorni za najhujše tragedije na slovenskih cestah, pa dokončno stopilo na prste," je dejal Branko Marinič. Janko Veber (SD) pa je opozoril na uvajanje izjemno visokih kazni, za katere ni nobenih podatkov, ali so usklajene z življenjskim standardom večine državljanov. Po drugi strani pa se znižujejo kazni za pravne osebe, ki se ukvarjajo s prevozom tovora, s čimer se dovoljuje dodatna obremenitev naših javnih cest.
O Stran 2
Kot odziv na nedavni tiskovni konferenci in "na poplavo referendumskih zahtev, ki so presegle normalno mero dobrega okusa in imajo le en cilj - preusmeriti delo in pozornost občinske uprave od glavnih ciljev in nalog k obrobnim, ki nimajo nobenega prispevka k razvoju občine Ormož", kot se je izrazil župan Alojz Sok, je bila sklicana petkova tiskovna konferenca v prostorih Občine Ormož.
Župan Sok je povedal, da je referendumska pobuda za Muzej Ormož že povzročila stroške. Vse tri občine bodo tako morale z rebalansom zagotoviti dodatna sredstva za delovanje muzeja, saj s 1. 1. 2008 niso uspeli podpisati dogovora o financiranju z Ministrstvom za kulturo, kljub temu da je bil odlok sprejet na vseh občinskih svetih. Če bo prišlo do referenduma, pa župan ocenjuje, da to pomeni dodatnih 5.000 evrov. Skupno bo torej muzej letos
stal za okrog 100.000 evrov več, kot je zagotovljeno, in denar bo treba prerazporediti iz postavk za družbene dejavnosti.
Mateja Zemljak, direktorica občinske uprave, je spregovorila o postopkih za razpis referenduma glede Muzeja Ormož. "Upravno sodišče je v svoji odločitvi določilo, da se 3. člen odredbe odpravi in se zadeva v tem delu vrne občini Ormož v ponovni postopek. Župan je dolžan
spremeniti 3. člen odredbe in določiti, kdaj začne teči koledarski rok 35 dni. V ostalih členih je postala odredba pravnomočna in vanjo župan ne sme posegati. Pravno gledano je vzpostavljeno stanje, kot da rok za zbiranje podpisov nikoli ni bil določen. Ker sodišče roka ni razveljavilo, ampak je šlo v odpravo, že zbranih podpisov ne bo mogoče upoštevati."
O Stran 3
Poslanec državnega zbora Vili Trofenik je napovedal ostrejše tone in nove tožbe.
Foto: vki
2 Štajerski TEDNIK
Doma in po svetu
torek • 8. aprila 2008
Slovenija • Sprejeta novela zakona o varnosti v cestnem prometu
Bodo višje globe prispevale k večji prometni varnosti?
Vprašanje, ali bodo višje globe za prometne prekrške prispevale k večji prometni varnosti, je ob tretji obravnavi novele zakona o varnosti cestnega prometa znova razdelilo poslanke in poslance. Kljub temu pa je Državni zbor z 39 glasovi za in 26 proti sprejel novelo zakona o varnosti cestnega prometa. Z novelo se bodo zvišale globe za kršitve, ki so med glavnimi vzroki najhujših prometnih nesreč, kazni za najhujše prekrške pa bodo znašale tudi 1000 evrov in več.
V poslanski skupini SDS podpirajo prizadevanja vlade in menijo, da se bo s predlaganimi vsebinskimi spremembami doseglo izboljšanje varnosti na slovenskih cestah, "tistim, ki so odgovorni za najhujše tragedije na slovenskih cestah, pa dokončno stopilo na prste," je dejal Branko Marinič. V poslanski skupini se sicer zavedajo, da zakon ni dokončna in edina rešitev, saj se da na področju izboljšanja varnosti cestnega prometa veliko doseči z izboljšanjem javne cestne infrastrukture. Tudi po mnenju Jožefa Horvata (NSi) novela zakona kakovostno zasleduje temeljni cilj, in sicer zmanjšanje števila najhujših prometnih nesreč z ukrepi, ki bi imeli neposredne in takojšnje učinke. Poslanci SLS zelo zagovarjajo zvišanje denarnih kazni za prekrške, kot so enormne prekoračitve hitrosti ali vožnja pod vplivom alkohola, je pojasnil Josip Bajc. Zakonsko novelo podpirajo tudi v najmanjši koalicijski poslanski skupini. Po besedah poslanca DeSUS Ivana Jelena je novela eden izmed ukrepov, da bi "učinkoviteje preprečevali morijo po naših cestah". Sicer pa so v DeSUS "malo skeptični, da bo resnično pripomogla k doslednejšemu spoštovanju cestnoprometnih predpisov", saj menijo, da se vozniki držijo pravil le kratek čas po zvišanju kazni.
Opozicija ni podprla novele
Janko Veber (SD) pa je opozoril na uvajanje izjemno visokih kazni, za katere ni nobenih podatkov, ali so usklajene z življenjskim standardom večine državljanov. Po drugi strani pa se znižujejo kazni za pravne osebe, ki se ukvarjajo s prevozom tovora, s čimer se dovoljuje dodatna obremenitev naših javnih cest. To po Vebrovem mnenju pomeni, da se bo stanje na državnih in lokalnih cestah še poslabšalo. Predloga ne podpirajo tudi v LDS, saj se jim po besedah Aleša Guliča zdi, da nekatere sicer pereče probleme rešuje na plečih državljanov. Gulič, ki je zakon označil za "nov tarifni pravilnik", opozarja, da je bil poskus z zvišanjem kazni v tem mandatu že opravljen, pa je stanje v prometu še slabše. Predvidene kazni so drakonske, meni Gulič, ki se je vprašal, zakaj se predlagatelji niso lotili finskega modela, po katerem je kazen vezana na dohodek kršitelja. V poslanski skupin Zares so prepričani, da je zakon slab, saj stavi na drastično povišanje kazni ter povsem zanemarja tisto, kar je na področju prometne varnosti najbolj pomembno, to pa je prometna kultura, je pojasnil Alojz Posedel. Tudi po mnenju Srečka Prijatelja (SNS) uvajanje novih represij zagotovo ne bo
Uvodnik
Strelec iz Peršonove
O Peršonovi ulici na Ptuju, v bližini šolskega centra, bi se dalo veliko napisati. Najprej kot o zagotovo eni najbolj zanemarjenih ptujskih ulic v infrastrukturnem pogledu. Verjetno ni območja v mestu, kjer bi pogosteje poplavljale meteorne vode, uničevala elektrika, grozil promet, kjer ulične svetilke še brlijo na lesenih električnih drogovih, njenim prebivalcem pa greni življenje še veliko drugega. Zdaj se je v njej (ponovno) naselil junak, strelec z zračno puško, ki strelja muce.
Že v preteklosti smo se v tej ulici pogosto srečevali z brutalnimi napadi na domače živali. V zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bil na delu množični zastrupljevalec, ki je samo eni družini takrat zastrupil šest muc, mamico s petimi mladiči. Nekaj let pozneje seje ponorčeval na sam svetovni dan varstva živali, 4. oktobra, ko so neznano kam izginile tri muce, ponovno z enega samega dvorišča. Za izživljanje je uporabljal tudi pasti. Ljubitelji domačih živali smo si zadnja leta komaj oddahnili, ko so se ponovno pričeli nenavadni pogini, dokler se letos ni pojavil še pogumni strelec, ki ne izbira ciljav V mesecu in polje samo na enem naslovu udaril dvakrat. Živalim in lastnikom je povzročil bolečino, kazen za dejanje pa bo zagotovo sledila, saj je danes tudi zakonodaja že bližje lastnikom živali. V tem trenutku gre sicer samo še za anonimno prijavo zoper neznanega storilca. Morda pa se bo zganila tudi vest kakšnega od bližnjih sosedov, ki ga opazujejo pri tem človeka nevrednem početju.
Iluzorno bi bilo pričakovati, da med nami ne živijo ljudje, ki ne marajo domačih živali. Živijo, nihče pa jim ni podelil pravice za izživljanje in morijo. Tistemu, česar ne maraš, se lahko izogneš, ni pa potrebno streljati. Vsako tako ali drugačno obračunavanje z živimi bitji je zagotovo znak pomanjkanja kulture, nespoštovanja življenja nasploh. Upati je samo lahko, da prihodnjič ne bo naciljal človeka, ker bo takrat morala spregovoriti tudi vest tistih, ki danes še molčijo o takšnih in podobnih dejanjih.
Majda Goznik
zmanjšalo števila mrtvih na cestah in ne bo trajnostno rešilo prometne problematike. Podobno meni Boštjan Zagorac (Lipa), ki je prepričan, da med višino kazni in številom smrtnih žrtev na cestah ni neposredne povezave. Zakon po njegovem mnenju "ne omogoča boljših cest, ne omogoča boljše cestne infrastrukture, ne gre v preventivo, ne vzgaja mladih voznikov, ampak samo dviguje kazni in ne bo pripomogel k temu, da bi se na slovenskih cestah kar koli spremenilo".
Kazni za prometne prekrške po novem precej višje
Poslanci so s sprejetjem novele dvignili globe za nekatere prekrške, ki so med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče v Sloveniji. Gre predvsem za vožnjo pod vplivom alkohola in drugih nevarnih substanc, velike prekoračitve hitrosti v naseljih, vožnjo v nasprotno smer na avtocestah, nepravilno prehitevanje in podobno. Vozniki, ki bodo prekoračili najvišjo dovoljeno hitrost v naselju za več 30 kilometrov na uro, bodo tako po novem kaznovani z globo v višini najmanj 1000 evrov, devetimi kazenskimi točkami in prepovedjo vožnje motornih vozil. Podobna kazen čaka voznike, ki bi imeli v litru izdihanega zraka več kot 0,52 miligrama alkohola. Kaz-
Foto: Martin Ozmec
novani bodo z 800 evri globe, desetimi kazenskimi točkami in odvzemom vozniškega dovoljenja. Globa za neuporabo varnostnega pasu bo po novem znašala 120 evrov, prav toliko tudi uporaba mobilnega telefona med vožnjo. Po novem bodo kaznovani tudi pešci, ki ne bodo upoštevali rdeče luči na semaforju. Novela uvaja tudi dodatno možnost odvzema oziroma pridržanja voznika zaradi najhujših prometnih prekrškov, ki so storjeni pod vplivom nedovoljenih substanc, predvsem pod vplivom alkohola. Za najhujše prekrške je kot sankcija za kršitelja pred-
viden tudi zaseg motornega vozila. Takšna sankcija bi doletela kršitelja, ki je bil v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za najhujše prekrške, ali denimo kršitelja, ki je kljub prepovedi nadaljeval vožnjo. Novela predvideva tudi novo oblika vozniškega dovoljenja, ki se bo izdajala v obliki plastičnih kartic žepnega formata. V skladu z danes sprejetim dopolnilom je skrajni rok za uvedbo novih vozniških dovoljenj 1. oktober 2009. Novost predstavlja tudi razširitev pooblastil občinskih redarjev, ki bodo po novem ugotavljali kršitve tudi z elektronskimi
napravami, ki beležijo najbolj nevarne prometne prekrške, kot sta hitrost ter neupoštevanje rdeče luči. Poslanci SD so sicer z dopolnilom predlagali, da bi se določila, ki občinskim redarjem nalagajo nove naloge, začnejo uporabljati v 24 mesecih po uveljavitvi zakona, a ga je poslanska večina zavrnila. Med novostmi so med drugim tudi oprava administrativnih ovir pri prevozu tovora ter nošenje telovnika živo rumene ali oranžne barve zunaj vozila na avtocestah in cestah, rezerviranih za motorna vozila.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Za zdaj 19.984 prijav za vpis v srednje šole
Ministrstvo za šolstvo in šport je objavilo stanje prijav za vpis v programe nižjega in srednjega poklicnega, srednjega strokovnega oz. tehniškega izobraževanja ter gimnazij za naslednje šolsko leto. Na 26.085 razpisanih mest se je do 25. marca prijavilo 19.984 kandidatov. Kandidati imajo do 14. aprila čas, da prijavnico prenesejo na drug program. Ministrstvo je v petek na svojih spletnih straneh objavilo stanje prijav na dan 25. marec. Iz podatkov je razvidno, da se je v programe nižjega poklicnega izobraževanja vpisalo 320 kandidatov, v programe srednjega poklicnega izobraževanja 3429 kandidatov, v programe srednjega strokovnega izobraževanja 7745 kandidatov ter v programe gimnazij 8490 kandidatov. Od teh se je za programe splošne gimnazije odločilo 6991, za strokovne gimnazije pa 1499 kandidatov. V programih nižjega poklicnega izobraževanja je sedaj še 420 prostih mest, v programih srednjega poklicnega izobraževanja je na voljo še 2551 mest, v programih srednjega stro-
kovnega izobraževanja je prostih mest še 1563, v gimnazijskih programih pa je ostalo 427 prostih mest. (sta)
Za odpravo posledic lanskih neurij letos 23 milijonov evrov
Triletni program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi posledic neurij v lanskem septembru, ki ga je v četrtek sprejela vlada, predvideva 98,14 milijona evrov proračunskih sredstev. Vlada je za letos zagotovila sredstva v skupni višini 23,37 milijona evrov. Kot je povedal minister za okolje in prostor Janez Podobnik, bo od vseh sredstev iz programa 39,2 milijona evrov šlo občinam, kar 50 milijonov evrov pa za izvedbo vzdrževalnih del na vodotokih. V letošnjem letu je občinam namenjenih 10 milijonov evrov, 10,2 milijona evrov pa vzdrževalnim delom na vodotokih.
Ervin Vivoda iz sektorja sanacij naravnih in drugih nesreč pri ministrstvu je spomnil, da so bile občinam s predhodnim delnim programom že zagotovljena sredstva in z njimi sklenjene pogodbe v višini šest milijonov evrov. "Dela na terenu potekajo intenzivno,
zdaj je finančna realizacija okoli 33-odstotna, realiziranih sredstev pa je prek 80 odstotkov," je pojasnil Vivoda. Večji del nakazil iz naslova predhodnega programa bo po Vivodovih besedah izvršen v drugem letošnjem četrtletju, z občinami pa je sklenjen dogovor, da se dela zaključijo do konca letošnjega junija. (sta)
Minister Virant ne bo popuščal sodnikom
Minister za javno upravo Gregor Virant je v odzivu na napoved Slovenskega sodniškega društva, da bodo sodniki danes ob 13. uri izvedli opozorilni protest, zatrdil, da ne bo popuščal. Po njegovih besedah bodo sodniki z napovedanim protestom kršili 37. člen zakona o sodniški službi. Sodniško društvo je tudi pozval, naj pojasni, kako si v društvu razlagajo drugi odstavek 37. člena, ki pravi, da sodnik ne sme ovirati delovanja sodišča zaradi uveljavljanja svojih pravic. Po Virantovih besedah ga v stališču, da ni več manevrskega prostora za popuščanje sodnikom, podpira tudi premier Janez Janša. "Ne vidim možnosti, da bi v tem mandatu spremenili zakon
o sistemu plač v javnem sektorju v delu o sodniških plačah," je dejal Virant. (sta)
Novela zakona o financiranju občin zmanjšuje obseg zadolževanja
Vlada je na seji minuli teden pripravila predlog novele zakona o financiranju občin, s katerim sledi odločbi ustavnega sodišča glede zagotavljanja finančne avtonomije občin, je pojasnil minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar. Novela zmanjšuje tudi dovoljen obseg zadolževanja občin, razen ko gre za projekte, financirane iz evropskih skladov. Novelo so pripravili v prvi vrsti zaradi odločbe ustavnega sodišča iz konca oktobra 2007. Tedaj je sodišče ugotovilo, da pet členov zakona ni skladnih z ustavo, zato je naložilo, da se zakon v roku enega leta popravi. Novela naj bi po napovedih ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivana Žagarja stopila v veljavo 1. januarja 2009, z njo pa naj bi sledili odločbi ustavnega sodišča glede upoštevanja načel enakosti pred zakonom in finančne avtonomije občin. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • Referendumska poplava neutemeljena
Že zbranih podpisov ne bodo upoštevali
Kot odziv na nedavni tiskovni konferenci in "na poplavo referendumskih zahtev, ki so presegle normalno mero dobrega okusa in imajo le en cilj - preusmeriti delo in pozornost občinske uprave od glavnih ciljev in nalog k obrobnim, ki nimajo nobenega prispevka k razvoju občine Ormož", kot se je izrazil župan Alojz Sok, je bila sklicana petkova tiskovna konferenca v prostorih Občine Ormož.
Foto: vki
V letu in pol, kar je župan, je Alojz Sok z delom občinske uprave zadovoljen. Kot je povedal, zaposleni delajo v okviru pooblastil, in ne ocenjuje, da bi bila narejena napaka pri določitvi roka za zbiranje podpisov za podporo referenduma.
Župan Sok je povedal, da je referendumska pobuda za Muzej Ormož že povzročila stroške. Vse tri občine bodo tako morale z rebalansom zagotoviti dodatna sredstva za delovanje muzeja, saj s 1. 1. 2008 niso uspeli podpisati dogovora o financiranju z Ministrstvom za kulturo, kljub temu da je bil odlok sprejet na vseh občinskih svetih. Če bo prišlo do referenduma, pa župan ocenjuje, da to pomeni dodatnih 5.000 evrov. Skupno bo torej muzej letos stal za okrog 100.000 evrov več, kot je zagotovljeno, in denar bo treba prerazporediti iz postavk za družbene dejavnosti.
Mateja Zemljak, direktorica občinske uprave, je spregovorila o postopkih za razpis referenduma glede Muzeja Ormož. "Upravno sodišče je v svoji odločitvi določilo, da se 3. člen odredbe odpravi in se zadeva v tem delu vrne občini Ormož v ponovni postopek. Župan je dolžan spremeniti 3. člen odredbe in določiti, kdaj začne teči koledarski rok 35 dni. V ostalih členih je postala odredba pravnomočna in vanjo župan ne sme posegati. Pravno gledano je vzpostavljeno stanje, kot da rok za zbiranje podpisov nikoli ni bil določen. Ker sodišče roka ni razveljavilo, ampak je šlo v odpravo, že zbranih podpisov ne bo mogoče upoštevati. Sodbo je občina prejela 7. marca, spremembo odredbe je župan dolžan izdati v 30 dneh, zato je bila danes (petek, 4. aprila) izdana nova odredba, katere rok prične teči 9. aprila in poteče 14. maja 2008."
Pridobili so si pravno mnenje Pravne fakultete v Ljubljani, Inštituta za javno upravo, ki povedano potrjuje.
Na občino je prišla tudi pobuda volivcem za razpis referenduma za območje mesta Ormoža z naseljem Hardek po ohranitvi grajske pristave, v obrazložitvi pa je navedeno, da gre za svetovalni referendum.
"Volivci na podlagi razsodbe vrhovnega sodišča iz leta 2004 ne morejo zahtevati razpisa svetovalnega referenduma, svetovalni referendum lahko določi le občinski svet. Župan glede razpisa svetovalnega referenduma nima nobene pristojnosti, to je v izključni pristojnosti občinskega sveta," je pojasnila Mateja Zemljak.
Za denar se je treba prijaviti
Mag. Karmen Štumberger pa je izčrpno pojasnila možnosti črpanja sredstev iz EU. "Na razpisa se po navadi prijavi veliko lokalnih skupnosti, sam izbor pa je odvisen od vrste razpisa ali od izločitvenih kriterijev.
7. marca je bil objavljen 3. javni razpis za prednostno usmeritev Regionalni razvojni programi za prioriteto Razvoj regij. Rok za pripravo in oddajo dokumentacije je 15. maj. V okviru tega razpisa se nepovratna sredstva lahko dodelijo samo za projekte, ki so vključeni v izvedbene načrte regionalnih programov, ki so potrjeni s strani svetov regij in ki so v skladu z določenimi vsebinskimi področji. V okviru tega je bil potrjen
tudi načrt ureditve grajske pristave v Ormožu za potrebe glasbene šole in muzejske dejavnosti ter za druge namene. Tako je eden ključnih kriterijev torej izpolnjen. Regije so upravičene do različne višine sredstev, znotraj tega je mariborska razvojna agencija naredila razrez za posamezne lokalne skupnosti. Občina Ormož ima tako možnost kandidirati za sredstva v znesku 2.533.550 evrov."
Pojasnila je tudi način pridobivanja sredstev iz nujnih programov s področja kulture, v okviru katerih je bilo za obnovo gradu in grajske pristave res "rezerviranih" čez 90 milijonov nekdanjih SIT. Mag. Štumbergerjeva se je pri pristojnih pozanimala,
kako je s sredstvi, ki so bila za grad predvidena v tem projektu. "Povedali so, da je bilo potrebno za omenjena sredstva kandidirati in zagotavljati 50 % sredstev. Rok za prijavo je bil od 9. 12. 2005 do 10. 1. 2006, kar pomeni, da so morale lokalne skupnosti prijaviti za obdobje do 2008. Projekt obnove grajske pristave je trileten projekt, kar pomeni, da bi ga bilo potrebno takrat prijaviti, da bi se lahko do 31. oktobra 2008 zaključil. Na ministrstvu so tudi povedali, da obstaja možnost podaljšanja za nekatere nujne programe za obdobje vsaj petih let, kar pomeni, da bo spet možno kandidirati za ta sredstva in seveda niso izgubljena." Razlog za to po-
daljšanje je menda zelo slaba realizacija, ki se giblje med 30 in 40 % in je posebno nizka prav na področju obnove kulturno-zgodovinskih objektov.
Mag. Štumbergerjeva je še pojasnila, da so projekt, o katerem so govorili na minuli seji občinskega sveta, pripravili za potrebe javnega razpisa. "Vsa ostala dokumentacija gre v pripravo po pridobitvi sklepa službe vlade za lokalno samoupravo o možnosti financiranja, potem pa se gre v izbor projektanta za izdelavo projektne dokumentacije. Vzporedno s spremembo lokacijskega načrta smo začeli tudi pripravo projekta in idejne zasnove. V okviru teh aktivnosti smo zaprosili za
mnenje tudi zavod za varstvo kulturne dediščine; njegovi strokovnjaki so si lani skupaj s projektantom ogledali pristavo in izdali smernice za njeno ureditev za potrebe glasbene šole. Treba je vedeti, da je lokacijski načrt živ dokument, ki se spreminja glede na potrebe lokalnega okolja."
Župan Sok je še enkrat opozoril, da ko bo razrešeno vprašanje glasbene šole, se bo moč lotiti vprašanja vrtca. "Pobudniki referenduma samo podaljšujejo ta čas in v ničemer ne prispevajo h konstruktivni rešitvi tega problema. Poleg tega je Občina Ormož dobila v last in posest ormoški kulturni dom, ki v tem trenutku služi za osnovno kulturno dejavnost, zato mora občina zanj skrbeti. V bližnji prihodnosti ga bo treba temeljito obnoviti. Zato ne razmišljam o gradnji kongresnega centra, ker bi se sicer odprle še večje potrebe po finančnih sredstvih."
Povedal je še, da izredne seje ne bo, ker to pomeni za občino le stroške. "Nekateri svetniki najbrž s tem dohodkom tudi računajo. Svetniki trenutno nimajo o čem odločati, projekt je bil z večino v občinskem svetu sprejet, sam odlok, o katerem bi nekateri želeli nek posvetovalni referendum, ni bil spremenjen, to bo šele v prihodnosti, tako da sedaj ni pogojev za sklic izredne seje, jo pa imajo pobudniki pravico sami sklicati. Če bodo sklepčni, bodo sprejeli sklepe in zaslužili sejnino. Bo pa tudi redna seja že v začetku maja."
Viki Klemenčič Ivanuša
Praznovanje se je začelo že pretekli petek, ko je bilo v avli občinske zgradbe svečano odprtje likovne razstave likovnega pedagoga in slikarja Bojana Oberčkala.
Program se je nadaljeval s športnimi aktivnostmi, saj je v soboto v prostorih domačega strelskega društva potekalo strelsko tekmovanje s serijsko zračno puško za pokal občine Središče ob Dravi, zvečer pa je bil v domu kulture Obrež folklorni večer. V nedeljo se je nadaljevalo športno, v telo-
vadnici osnovne šole je potekalo tekmovanje v namiznem tenisu, v slaščičarni Pri Ru-pertu pa tekmovanje v šahu. Vsa športna tekmovanja potekajo za pokal občine Središče ob Dravi, tako bo jutri ob 9. uri pri Sokolani tekmovanje v vrtnem kegljanju.
Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku bo v četrtek ob 19.30 pri Sokolani, pomena praznika pa se bodo Središčani spomnili tudi v petek ob 12. uri na svečanosti pri spomeniku NOB v Središču ob Dravi. V petek od 11.
do 17. ure in v soboto od 12. do 17. ure si bo v muzeju Središče mogoče ogledati muzejske zbirke. V petek se bo zares veliko dogajalo, saj bo ob 13. uri v Sokolani srečanje starejših občanov, ob 17. uri pa bo pri Sokolani kulturni program ob startu 24-urne dirke s hrošči za pokal občine Središče ob Dravi.
V soboto načrtujejo ob 14. uri v telovadnici osnovne šole tekmovanje v košarki, od 13. do 17. ure bo pri So-kolani potekal avto moto šov, ob 15. uri bo v Sokolani za-
ključek pohoda Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo po poteh generala Maistra, ob 17. uri pa bo kulturni program ob zaključku 24-urne dirke s hrošči.
Prireditve se bodo nadaljevale še v prihodnji teden, saj bo v petek, 18. aprila, ob 19. uri v prostorih Osnovne šole Središče ob Dravi literarni večer za odrasle, v soboto bo ob 10. uri na Strasu tekmovanje v balinanju za pokal občine Središče ob Dravi, ob 20. uri pa bo v Domu kulture Obrež prireditev za mlade Po-
kaži, kaj znaš. V nedeljo, 20. aprila, načrtujejo ob 14. uri pohod po učni poti od Trna-ve do Drave. Prireditve pa se bodo zaključile v sredo, 23. aprila, ob 19. uri v Sokolani s
prireditvijo v počastitev dneva upora proti okupatorju z gledališko predstavo dijakov Gimnazije Ormož Poslednji mož.
VKI
Središče ob Dravi • Praznovali bodo občinski praznik
Sredisčani vabijo medse
Župan Jurij Borko je pred pričetkom 54. občinskega praznika občine SrediSče ob Dravi na posebni tiskovni konferenci predstavil bogat program prireditev ob tej priložnosti.
Župan Jurij Borko je predstavil program prireditev.
Foto: vki
Ptuj • Deseti regionalni posvet računskega sodišča
Zaračunavanje priključnin je nezakonito
V sejni sobi Mestne hiše na Ptuju je bil 31. marca 10. regionalni posvet računskega sodišča. Nanj so povabili spodnjepodravske župane, direktorje občinskih uprav oziroma pristojne za občinske finance. Namen tovrstnih posvetov je predvsem preventivne narave. Ptujski posvet je še posebej izpostavil problematiko javnih naročil in javno-zasebnega partnerstva.
Računsko sodišče je 10. regionalni posvet s predstavniki 16 občin Spodnjega Podravja pripravilo v sodelovanju z MO Ptuj. Direktorja računskega sodišča Igorja Šoltesa so spremljali še vrhovna državna revizorka mag. Mojca Planinšek, vrhovni državni revizor Samo Jereb in pomočnica vrhovnega državnega revizorja Cvetka Černigoj. "Lokalne skupnosti imamo bolj ali manj pogosto dileme in pomisleke, kako ravnati, na eni strani nas omejujejo nekatera obligacijska razmerja, na drugi strani je realno življenje. Med enim in drugim se je potrebno znajti tako, da preživiš," je posvet začel župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, ko je pozdravljal predstavnike računskega sodišča.
MO Ptuj je imela že dvakrat v hiši stroko računskega sodišča, obakrat je dobila pozitivno mnenje. Njeni strokovnjaki poznajo stvari v detajle, čisto nič jim ne uide, zelo natančno pregledujejo zadeve, je o njihovem delu povedal ptujski župan. Ekipe so življenjske, znajo svetovati, razumejo razkorak med normativnimi predpisi in vsakodnevnim življenjem, ker se moraš odločiti v kratkem času, kajti županski mandati so v Sloveniji kratki. Takih mandatov v Evropi ni, mandat evropskih županov traja pet, šest, sedem in tudi osem let. Tudi na tem področju Slovenijo še čaka Evropa, je prepričan Čelan.
Ptujski župan je postavil dva izziva za razmišljanje. Kot prvo hipotezo, da je zakon o javnem naročanju obligacijski akt, ki omogoča največjo korupcijo. Če bi župani imeli možnost neposrednega pogajanja, kot se lahko pogaja zasebni sektor, bi bile stvari zagotovo kakovostno, ceneje in hitreje izpeljane. Veliko so si lokalne skupnosti obetale od zakona o javno-zasebnem partnerstvu, kako povezati javno in zasebno pri skupnem financiranju, načrtovanju in opravljanju, ne da bi se "ujeli" v stigmo tajkunov, korupcij, hobotnic, mrež in podobnega. Uredil je le dve področji, ustanovitve skupne pravne osebe med zasebnim in javnim sektorjem pa ne omogoča. Deset mesecev se učijo cela vlada, ministri, da bi našli formulo ustanovitve, pa je na najdejo. Tako bodo konzorcij Kurent sedaj ustanovili po zakonu o gospodarskih družbah. Tudi s ptujskega posveta naj bi se
oblikovalo kakšno skupno razmišljanje, ki bo vodilo k višji kakovosti življenja v želji, da bi dohiteli razviti svet oziroma ga celo prehiteli. "Za to se bomo morali zelo dobro organizirati v tem prostoru. Nihče nam ne more preprečiti tega, da bi se organizirali po svoje, če bi nam to prineslo konkurenčno prednost," je še posebej poudaril ptujski župan.
Nejasna dokumentacija omogoča špekulacije
Igor Šoltes je povedal, da zakon o javnih naročilih ni nekaj, kar bi si izmislili. Dokler država ne bo odmrla, se bodo določene stvari morale zakonsko urejati, tudi odnos med javnim in zasebnim, ker vsi nimajo dobrih namenov. Zakon tudi ni nekaj, s čimer bi Slovenija sama sebi dala konkurenčno prednost, je posledica našega članstva v EU in področje, ki je urejeno v okviru evropskih direktiv. Od leta 1997 je bil že štirikrat spremenjen. V računskem sodišču opažajo, da se za vse probleme, ki se pojavljajo pri javnih naročilih, preveč krivi zakon, ta postavlja le določene okvire. Z letom 2007 je pričel veljati nov zakon, ki postavlja drugačen sistem: določene meje za objavo javnega naročila v uradnem glasilu EU, zbiranje ponudb po predhodni objavi in zbiranje ponudb brez prehodne objave za blago in storitve pod 40 tisoč evrov in gradnje v višini 80 tisoč evrov. Statistično gledano je več kot 90 odstotkov naročil pod 40 oziroma 80 tisoč evri, pri tem pa se pojavlja problem transpa-rentnosti. Pod krinko formalnosti se lahko skrije mnogo partnerstev med javnim in zasebnim. Podatkov o tem, ali so javna naročila dosegla svoj cilj, ni, ni podatkov z vidika učinkovitosti, kaj pomenijo glede na formalnost in uspešnost ali racionalnejšo porabo sredstev. Centralna javna naročila so ponekod prinesla 20 odstotkov sredstev. Najti idealno rešitev, ki bo dovolj fleksibilna za hitre akcije naročnikov in da bo imela dovolj varoval pri nezakonitih dejanjih, je izjemno težko, poudarja Šoltes. Bolj gre za problem finančne kulture, sploh kulture v državni upravi in razumevanja, kaj javna naročila sploh so. Javna naročila niso samo igra mo-
Foto: Črtomir Goznik
Igor Soltes, predsednik računskega sodišča, v družbi ptujskega župana dr. Štefana Celana in mag. Stanka Glažarja, direktorja občinske uprave MO Ptuj, na 10. regionalnem posvetu računskega sodišča, ki je bil 31. marca na Ptuju.
nopoli, v kateri mora vsakič v vsakem krogu nekdo nekaj dobiti, ampak so resnično možnost in sredstvo za racionalnost.
Problem, ki ga vidi Šoltes kot predsednik računskega sodišča pri javnih naročilih, je tudi ta, da se včasih premalo ve, kaj želimo kupiti oziroma narediti, premalo poznamo razmere na trgu. Dejstvo pa je tudi, da je slovenski trg majhen. S prihodom večje konkurence bi lahko morda dobili več, na majhnem trgu pa je nevarnost karte-lov, skupne ponudbe, dogovarjanja vnaprej večja. Tudi dokumentacija v delu, ki je nejasno napisana, omogoča špekulacije, to ni slučajnost. Nekatere nejasnosti se pišejo zato, da je možnost različnih interpretacij. Tempo določa izvajalec, ne naročnik. Ni pa vse v samem zakonu, tudi v ravnanju naročnikov in ponudnikov je potrebno iskati odgovore.
Računsko sodišče prihaja v lokalne skupnosti v preventivni vlogi, v vlogi, da opozori, kaj revizorji ugotavljajo pri pregledih poslovanja občin, in da opozori tudi na tiste bariere, ki onemogočajo še boljše poslovanje občin, da se pride do predlogov za spremembe zakonodaje. Revizorji na posvetih s predstavniki lokalnih skupnosti predstavijo segmente izvrševanja proračuna, investicijske odhodke, javna naročila, transferje, segment zadolževanja, javno-zasebno partnerstvo, ki šele nastaja z vsemi slabostmi in težavami, knjigovodska stališča, tveganja, ki se pri tem pojavljajo, in prakso, kajti javno-zaseb-no partnerstvo predstavlja
tudi tveganje kot oblika prikritega zadolževanja.
Zaračunavanje priključnin je nezakonito
Samo Jereb, vrhovni državni revizor, je predstavil nekatere druge ugotovitve, ki so pomembne za delovanje občin. Opozoril je na težave pri zaračunavanju in porabi okoljskih dajatev, ugotovitve iz revizije, povezane z izvajanjem javnih služb, težave pri izvajanju lokalne javne geodetske službe, izdajanju projektnih pogojev in soglasij, ureditvi razmerij med občino in izvajalci javnih služb po novem zaradi sprememb računovodskih predpisov in drugih predpisov. Okoljske dajatve za 2007 še ni mogoče uporabljati, ker še ni formalnih pogojev za to, saj še ni ustreznih odločb. Zaračunavanje priključnin nima zakonske podlage, je prav tako opozoril Samo Jereb; v nekaterih občinah jih pobirajo namesto komunalnega prispevka za izgradnjo komunalne infrastrukture. Takšne odloke bo potrebno razveljaviti.
Javno-zasebno partnerstvo je povezano z velikimi tveganji. Da je res tako, so prvi ugotovili v Veliki Britaniji, kjer so pri marsikaterem projektu ugotovili, da osnovnih sredstev nobeden od partnerjev ni izkazoval v poslovnih knjigah. Najprej so sprejeli računovodske usmeritve o tem, kdaj bo v svojih knjigah osnovna sredstva izkazoval javni in kdaj zasebni partner. To ni zgolj problem računovodstva. Če javni partner iz-
kazuje osnovna sredstva, četudi so zgrajena v projektu, izkazuje dolg do zasebnega partnerja, kar sodi v obseg njegovega zadolževanja. Veliko javno-zasebnega partnerstva je prikrito zadolževanje, ki ga je potrebno omejiti in ustrezno ovrednotiti.
V zvezi s tem je ptujski župan dr. Štefan Čelan vprašal, kako priti do sredstev za naložbe, kot so osnovne šole, vrtci in podobno, za katere zakonodajalec postavlja pogoje, virov pa ni. Kako v teh primerih zadostiti zakonskim določilom? "Zagotovo za mene ni izhodišče, da ena generacija plača vse, kar bodo koristile generacije naslednjih 50 let, gre za vprašanje neke druge mentalne higiene. O tem mora razmisliti Evropa, ne samo Slovenija. Socialno-kulturni prostor smo dogovorili kot standard, z instrumenti pa je potrebno videti, kako ta standard financirati. Potreben je življenjski premislek, kako zadevo urediti. Pritisk politike, stroke in ostalega je velik, iskati moraš takšne in drugačne kompromise. Od zakona o javno-zasebnem partnerstvu smo pričakovali, da bomo lahko povezali in pognali javni sektor v podporo zasebnemu," je povedal ptujski župan.
Pri vprašanju javnih podjetij (ali bo 19 spodnjepo-dravskih občin ustanovilo javna podjetja za upravljanje vodovoda in kanalizacije, kar je zakonsko mogoče) je Samo Jereb povedal, da bi to bila negospodarna odločitev. Problem so skupni in-frastrukturni objekti (tu ne more biti 19 izvajalcev), zato se tudi postavlja vprašanje,
katere javne službe sploh sodijo v občinsko pristojnost. Na drugi strani pa so dimnikarske storitve, ki jih je država občinam odvzela, pa bi jih lahko brez težav same urejale. Javne gospodarske službe je možno peljati tudi skozi režijski obrat, vendar je režijski obrat lahko primeren za opravljanje javne službe kolektivne komunalne rabe (urejanje zelenic, parkov), pri infrastrukturnih omrežjih, kjer se zahteve za upravljanje teh omrežij zelo zaostrujejo, pa so boljši skupni oziroma regijski koncepti urejanja.
Kako financirati društva
Vrhovna državna revizorka mag. Mojca Planinšek je
predstavila elemente proračuna, ki jih obravnavajo pri reviziji poslovanja občin. Izpostavila je tekoče investicijske transferje, pri katerih je kar precej težav. V lokalnih skupnostih je veliko število društev in posameznikov, ki želijo konkurirati za občinska sredstva. Postavlja se vprašanje, kakšen postopek izpeljati, kaj je pravi način podelitve teh sredstev. Pomembni so trije elementi: da je postopek javen, da omogoča dostop vsem tistim, ki so potencialno zainteresirani, in da se poskuša oblikovati pogoje in merila za dodelitev sredstev, nek enoten recept, ki bo omogočal pravično razdelitev sredstev med tiste, ki kandidirajo zanje. V končni fazi je potreben nadzor nad tistimi, ki sredstva porabljajo, pri čemer naj ne bo v prvi vrsti cilj samo delovanje, temveč tudi vprašanje, katere programe želi občina financirati in ali ti dajejo to, kar želi doseči z delovanjem društev, kar od njih pričakuje. "Zavedati se je potrebno, da ste vi tisti, ki kreirate pravila na tem področju, in da ste v bistvu odgovorni za to, da društva prinesejo rezultate, zaradi katerih jih financirate," je med drugim povedala mag. Mojca Planinšek.
Tudi zadolževanje občin je problematično. Trenutno poteka prečna revizija zadolževanja desetih občin. Skozi te revizije se bodo lotili tudi vprašanja medgeneracijske-ga pravičnosti, prav tako vprašanja, kako financirati standarde, ki smo jih kot družba postavili ob omejenem zadolževanju.
MG
Ptuj • Humana poteza privatnika Ivana Gomilška
Še so dobri ljudje
Domski sklad Dijaškega doma Ptuj, ki je bil ustanovljen pred dvema letoma, se s svojimi aktivnostmi trudi iskati finančno pomoč za socialno ogrožene varovance. Tokrat jim je nesebično na pomoč priskočil privatnik Ivan Gomilšek, ki je skladu podaril bon v vrednosti 1.840 evrov in s tem plačal celoletno oskrbnino enemu izmed stanovalcev.
Domski sklad Dijaškega doma Ptuj je začel delovati leta 2006. V dveh letih so njegovo delovanje nadgradili in si zastavili pomembne cilje. Med najpomembnejše vsekakor sodi pridobivanje finančnih sredstev za socialno ogrožene stanovalce doma. "To so dijaki, ki sami ne zmorejo pokriti oskrbnine v celoti. Za to je potrebno okrog šest tisoč evrov. V ta namen smo
za konkretne dijake poiskali sponzorje in donatorje," pojasnjuje vodja Domskega sklada Jasmina Ferk. V kratkem bodo organizirali tudi glasbeni večer, na katerem bodo prav tako zbirali sredstva za pomoč socialno šibkim varovancem, obenem pa že navezujejo stike z dobrodelnimi organizacijami in ustanovami, ki bi jim lahko pomagali pri izpeljavi zastavljenih na-
črtov. "V sodelovanju z njimi bomo tudi vnaprej skušali olajšati finančne probleme naših varovancev in jim tako omogočiti kvalitetnejše bivanje v času njihovega izobraževanja. Ob zaključku vsakega izvedenega projekta bomo napisali poročilo o izvedeni dejavnosti in namenski porabi dobljenih sredstev, s katerim bomo seznanili tako donatorje kot tudi medije, saj
Ivan Gomilšek je ravnateljici Dijaškega doma Ptuj Danici Starki predal bon v vrednosti 1.840 evrov, s čimer je enemu izmed stanovalcev plačal celoletno oskrbnino.
Vodja Domskega sklada Jasmina Ferk
želimo upravičiti zaupanje ljudi, ki nam pomagajo," je še dejala Ferkova.
Namen sklada je tudi nakup nadstandardne opreme in zviševanje standarda bivanja v ptujskem dijaškem domu. Doslej jim je nekaj sredstev že uspelo dobiti, med večjimi donacijami so prispevki društva Soroptimistk, fundacije Aktiva, Zveze prijateljev mladine in zadnja donacija, ki so jo prejeli minuli teden - 1840 evrov, ki jih je za oskrbnino enega izmed dijakov namenil privatnik Ivan Gomilšek. Gre za prvo Gomilškovo do-natorstvo Dijaškemu domu Ptuj, doslej je namreč bolj pomagal šolam in športnim društvom, a kot je obljubil, se je s tem sodelovanje šele začelo. "Vsi se moramo zavedati, da je treba pomagati revnim. Mi bomo zagotovo še naprej sodelovali z Dijaškim domom Ptuj in se jim trudili nameniti kaj sredstev," je prijazno dejal Gomilšek. Sicer pa lahko vsi, ki želijo, njegovo nesebično pot nadaljujejo in pomagajo kakšnemu varovancu Dijaškega doma Ptuj, da lažje dokonča šolanje.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Foto: DB
Grajena • Četrtna skupnost pred novimi nalogami
Na asfalt čaka še 16 km cest
Tudi v ČS Grajena so se podobno kot v drugih četrtnih skupnostih MO Ptuj množično odzvali vabilu na letošnjo akcijo čiščenja okolja, ki je potekala 29. marca. Nad odpadke so odšli s šestih zbiralnih mest. Na koncu je bilo kaj videti: onesnaževalcev narave je še veliko, varuhov pa na drugi strani premalo. Vsakoletne akcije spomladanskega čiščenja okolja pozivajo k temu, da bi jih bilo potrebno organizirati večkrat letno, če bi želeli počistiti za vsemi onesnaževalci, ob hkratnem izobraževanju o pomenu ohranjanja čiste narave za kvaliteto bivanja.
Kot je povedal predsednik sveta ČS Grajena Andrej Re-bernišek, so s prihodom pomladi pričeli tudi s številnimi aktivnostmi na področju uresničevanja dela oziroma načrtov četrtne skupnosti v letošnjem letu.
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Rebernišek, predsednik ČS Grajena: "Modernizacije cest smo se lotili celovito."
V zaključni fazi priprave je projektna dokumentacija za izgradnjo objekta pri ŠD Grajena na osnovi podeljene stavbne pravice. Zemljišče je MO Ptuj odkupila od Sklada kmetijskih zemljišč in ga prenesla v upravljanje ŠD Grajena. Delati naj bi začeli v tem mesecu. Za dokončanje objekta z vsemi potrebnimi deli je na voljo 20 tisoč evrov. Letos želijo zaključiti tudi obnovo kulturne dvorane, urediti tla, sanitarije, fekalno kanalizacijo oziroma mini čistilno napravo. Gre za projekt v višini 100 tisoč evrov. MO Ptuj z njim kandidira na ministrstvu za kmetijstvo, v okviru sredstev za razvoj podeželja (obnova kulturnih dvoran). Če bo uspela na razpisu, bodo načrtovana dela lahko v celoti realizirali, vključno z zunanjimi deli na
Domu krajanov.
Na območju ČS Grajena, ki je infrastrukturno zelo pod-hranjena, je še neasfaltiranih 16 km cest. Po besedah Re-berniška trenutno pripravljajo dokumentacijo za štiri odseke v skupni dolžini 2,3 km. Za izgradnjo vsakega izmed njih so imenovali posebne gradbene odbore, pri modernizaciji posameznih odsekov, izvedli jo bodo v letu 2009, bodo sodelovali tudi krajani. Modernizacije cestnega omrežja na območju četrti se lotevajo celovito, glavni problem je zagotavljanje zemljišč, v glavnem gre za probleme pri prenosu le-teh v javno dobro. V letošnjem letu naj bi zaključili modernizacijo odcepa ceste v Mestni Vrh v skupni dolžini 1,5 km, od tega so je lani modernizirali 800 metrov. Moderni-
zacija celotnega odcepa bo veljala okrog 150 tisoč evrov, prispevek po hišni številki znaša 1200 evrov.
Z občinskimi sredstvi pa so obnovili prostore četrtne skupnosti, dela so v zaključni fazi. Delno so popravili streho, prepleskali notranjost objekta, uredili tla in ogrevanje. Že po tradiciji bodo v ČS Grajena izvedli kresovanje, ki bo 30. aprila, in prvomajski zajtrk, ki ga bodo pripravili na sam praznični dan, z začetkom ob 9. uri. Ob tej priložnosti bodo tudi izvedli bogat kulturni program v sodelovanju z vsemi krajevnimi društvi in Pihalnim orkestrom Ptuj. Letošnje prvomajsko praznovanje bo četrtna skupnost izvedla v sodelovanju s ŠD Grajena.
MG
Od tod in tam
Spuhlja • Gradnja večnamenske dvorane
Foto: Črtomir Goznik
Gradbeno dovoljenje za večnamensko dvorano v Spuhlji, ki se gradi na podlagi podeljene stavbne pravice, je bilo izdano oktobra lani. Simbolično so začetek gradnje obeležili decembra lani s položitvijo temeljnega kamna. V začetku leta se je sicer malo zapletlo, ko je z Mestne hiše na Ptuju prišla ponudba za gradnjo večje dvorane, ki bi jo lahko koristila vsa občina, vendar na novo ponudbo krajani niso pristali. Na gradbišču je te dni že kaj videti, zidanje lepo napreduje. Rok za izgradnjo je september 2008, čeprav bi morala dvorana po pogodbi, ki se je za Gajke iztekla lani, že stati. V četrtni skupnosti Spuhlja upajo, da bo gradnja končana do roka, najraje pa bi videli, da bi to bilo že konec avgusta, ko se bodo zadnjo soboto Spuhljani zbrali že na drugem srečanju, ki zanje postaja nekakšen krajevni praznik v malem. Konec marca pa seje iztekel tudi rok za odgovore glede problemov, povezanih z gradnjo CERO Gajke. Na zadnjem marčevskem sestanku sveta četrtne skupnosti Spuhlja je bilo ponovno zelo vroče. Ob tožbah zaradi neizpolnjevanja pogodbe ni izključena tudi protestna zapora, so povedali.
MG
Ptuj • Obnova Doma krajanov Breg
Na območju četrtne skupnosti Breg-Turnišče sta dva doma krajanov, eden je na Bregu, drugi na Tur-niščah. V zadnjih letih so ju v večji meri obnovili, lani notranjost. Te dni so pričeli obnavljati tudi streho Doma krajanov Breg. Kot je povedal predsednik ČS Breg-Tur-nišče Vladimir Koritnik, so za obnovo sklenili pogodbo o delu z GD Turnišče, ki bo v večji meri tudi opravilo vsa potrebna dela. Kompletna obnova strehe bo stala 15 tisoč evrov, z denarjem bo pomagala tudi MO Ptuj.
MG
Sveta Ana • Območna revija odraslih folklornih skupin
Foto Tone
V petek, 4. aprila, je v telovadnici OŠ Sveta Ana potekala območna revija odraslih folklornih skupin iz občin Sveta Ana, Cerkvenjak, Sveta Trojica in Sveti Jurij. Organizirali so joJSKD Lenart, folklorna skupina KD Sveta Ana in OŠ Sveta Ana v sodelovanju z občino Sveta Ana. Zbrane je najprej pozdravil župan občine Sveta Ana Silvo Slaček, nastopili pa so folklorna skupina Jurovčan KD Ivan Cankar Jurovski Dol, folklorna skupina KD Cerkvenjak, folklorna skupina KD Trojica in domača folklorna skupina KD Sveta Ana. Revijo je strokovno spremljala Neva Trampuš.
Zmago Šalamun
Gornja Radgona • Zaključek sejma MEGRA
Predstavitev gradbenih poklicev
S predstavitvijo gradbenih poklicev, ki jih v pokrajini ob reki Muri prav gotovo primanjkuje, so se v spremljevalne prireditve letošnjega sejma MEGRA v Gornji Radgoni (1.-5. april) aktivno vključile tudi območne obrtno-podjetniške zbornice Prlekije in Prekmurja. Še zlasti so bile aktivne strokovne sekcije cementninarjev, kamnosekov in teracerjev, kleparjev in krovcev, lesarjev ter slikopleskarjev.
Na stojnicah so ponujale prospekte s podrobnimi pojasnili o pogojih izobraževanje in pridobitvi želenega poklica, nekaj ur pa so namenili tudi konkretnim prikazom posameznih procesov v obratovalnicah. Učenci od 6. do 8. razredov osnovnih šol so se lahko neposredno seznanili s trenutno najbolj iskanimi poklici v gradbeništvu (parketar, pleskar, kamnosek, krovec). Žal se je od 38 povabljenih šol odzvalo le 15, sejemsko dogajanje pa si je brezplačno ogledalo okoli 130 učencev. V spretnostnem tekmovanju gradnje z mini lesenimi zidaki so prvo mesto osvojili Matjaž Kranjc, Andrej Knaus in Tobias Mencigar (OŠ Sveti Jurij), drugi so bili Aleš Arnuš, Jernej Wurcer in Marko Kocbek (OŠ Gornja Radgona), tretji pa Tomaž Kosi, Simon Kocbek in Gabrijel Prelog (OŠ Križevci pri Ljutomeru).
V okviru dneva gradbenega šolstva je potekalo tekmovanje dijakov srednjih gradbenih šol v zidanju. Z dijaki in mentorji so sodelovale Srednja gradbena šola Maribor, Šolski center Novo mesto, Srednja gradbena in lesarska šola Murska Sobota, Srednja gradbena šola Celje, NŠ Srednja gradbena (poklicna) šola
Dijaki srednjih gradbenih šol so na sejmišču "zidali".
Ljubljana in Srednja poklicna in strokovna šola Kranj.
Po oceni strokovne komisije so najboljši izdelek pripravili dijaki iz Ljubljane, sledijo pa Celjani in Kranjčani.
Sicer pa je direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec ob zaključku 21. mednarodnega sejma gradbeništva in gradbenih materialov - MEGRA - med drugim poudaril, da je konjunktura slovenskega gradbeništva na izredno visoki ravni. "Gradbeništvo je
motor gospodarstva. Tudi članstvo v EU prispeva tako k rasti gradbeništva kot celotnega gospodarstva, saj država kot članica EU sprejema njene zavezujoče standarde na področju prometnih tokov, gradnje cestnih povezav, železniškega prometa kakor tudi na področju energije, ekologije in še posebej pri uvajanju obnovljivih virov energije. Vsi ti standardi bodo tudi v prihodnje vzpodbujali rast gradbeništva."
Sejem MEGRA si je v petih dneh po prvih ocenah ogledalo okoli 24.000 obiskovalcev, kar je več kot preteklo leto. Porast se opaža v obisku udeležencev iz tujine, zlasti Avstrije in Madžarske. Več je bilo tudi interesa za brezplačna svetovanja s področja niz-koenergijske gradnje, gradnje in varčevanja z energijo, tudi strokovni posveti so bili dobro obiskani.
Niko Šoštarič
Ptuj • Leciklarna v Qlandii
Prva sobota zbiranja neuporabljenih zdravil
Slovenski študentje farmacije, združeni v Društvo študentov farmacije Slovenije, že nekaj let v sodelovanju s farmacevtsko družbo Lek po slovenskih regijah zbirajo neuporabljena zdravila iz gospodinjstev. Akcijo so poimenovali Leciklarna. Lani je potekala na območju Ljubljane z okolico,letos pa poteka akcija v petih mestih na Štajerskem, med drugim tudi na Ptuju.
Stara oziroma neuporabljena zdravila sodijo med nevarne snovi, zato ne spadajo v koš za odpadke. Potrebno jih je pravilno odložiti in uničiti. S projektom zbiranja neuporabljenih zdravil želijo študentje farmacije širšo slovensko javnost opozoriti na nevarnosti pri uporabi zdravil, ki jim je potekel rok uporabnosti, in pri njihovem nepravilnem odla-
ganju. Obenem uporabnikom ponujajo možnost pravilnega uničenja, da z nepravilnim odlaganjem ne bi po nepotrebnem ogrozili narave.
Ptujsko akcijo zbiranja zdravil sta podprla Čisto mesto, ki bo zdravila odpeljalo v Pinus v Rače, kjer jih bodo sežgali, in ptujska Qlandia, kjer bodo vse sobote v aprilu na stojnici od 9. do 14. ure zbirali neuporablje-
Na stojnici Društva študentov farmacije Slovenije v ptujski Qlandii sta prvo soboto neuporabljena zdravila zbirali študentki 3. letnika farmacije iz Ptuja, Vesna Terbuc in Meli Bumbakovič.
na zdravila. Na prvi ptujski stojnici sta v soboto, 5. aprila, zdravila zbirali študentki 3. letnika farmacije Vesna Terbuc in Meli Bumbakovič, ena izmed sedmih organizatoric Leciklarne oziroma vodja projekta za Ptuj. Zadovoljni sta, da je bila ravno ptujska stojnica najuspešnejša z 792 zbranimi kosi zdravil (tablete, kapsule, stekleničke s sirupom, kreme, mazila ...). Med njimi je bilo 479 takih, ki jim je rok uporabe že potekel, in 313 takih, ki jih je še možno uporabiti. Meli Bumbakovič je povedala, da sta vsako prineseno zdravilo popisali, ob tem pa sta ljudem ponudili v izpolnjevanje tudi anketo, iz katere želijo izvedeti, kako so doslej ravnali z zdravili, ki jim je potekel rok uporabnosti, oziroma z zdravili, ki so jim ostala po končani terapiji, pa jim rok uporabe še ni potekel, zanima pa jih tudi, kje bi se po njihovem mnenju morala zbirati zdravila s pre-tečenim rokom uporabnosti in ali uporabljajo zdravila, ki jim je pretekel rok uporabnosti. Do leta 2004 so se neuporabljena
zdravila zbirala v lekarnah, po sprejemu novega pravilnika pa taka zdravila smejo odstranjevati le za zbiranje nevarnih odpadkov pooblaščena in registrirana podjetja.
Skupaj so prvo soboto na petih stojnicah na Štajerskem, ob Ptuju so stojnice postavili še v Mariboru, Slovenski Bistrici, Celju in Velenju, zbrali 3341 kosov zdravil.
Leciklarna bo ponovno delala na vseh petih lokacijah v soboto, 12. aprila, med 9. in 14. uro. Naj bo april, ki je ob marcu vedno mesec čistilnih akcij v okolju, tudi priložnost za pospravljanje naših predalov z zdravili. Po nekih raziskavah naj ljudje ne bi uporabili kar petine zdravil, predpisanih na recept. Akcijo zbiranja neuporabljenih zdravil spremlja tudi zloženka, ki jo predstavlja, obenem pa prinaša koristne informacije o tem, kako pravilno shranjevati zdravila, o pravilni in varni uporabi zdravil, znakih kvarjenja zdravil in nasvete o samem jemanju zdravil.
MG
Od tod in tam
Lenart • Zahtevajo izredno sejo
V	četrtek, 3. aprila, so se svetniki občine Lenart sestali na 12. seji. Župan mag. Janez Kramberger jih je najprej seznanil z vsemi investicijami, ki potekajo v občini, in z zapletom pri pridobivanju gradbenega dovoljenja za gradnjo prizidka k OŠ Voličina. Štirje lastniki stanovanj v bloku ob OŠ Voličina namreč ne soglašajo z gradnjo, ker bi novi prizidek s predvidenimi stopnicami za osem kvadratnih metrov posegel v funkcionalno zemljišče bloka. Zaradi zapleta je potrebna sprememba projekta, s tem pa se bo zavlekla tudi predvidena gradnja.
Pri pobudah in vprašanjih so svetniki LDS Janez Erjavec, dr. Miralem Hadžiselimovic in Simona Peserl -Vezovnik, pobudi sta se pridružili tudi svetnici Darinka Čobec in Emilija Šuman, od župana zahtevali, da skliče izredno sejo, na kateri bodo obravnavali problematiko gradnje navezovalne ceste v Lenartu. Župan je obljubil, da bo izredno sejo sklical, nanjo pa povabil tudi predstavnike Ministrstva za promet, Darsa in Direkcije RS za promet.
V	nadaljevanju so sprejeli zaključni račun občine za lansko leto, odlok o poimenovanju ulice Ob Poleni v naselju Lenart in dopolnili program nakupa in prodaje stvarnega premoženja ter soglašali s preoblikovanjem Projektnega sveta VTC13 v društvo. V prvem branju so sprejeli pravilnik o računovodstvu, ki ga je potrebno do druge obravnave še dopolniti. Na seji je bil sprejet tudi pravilnik o tržnem redu na tržnici Lenart. Svetniki so soglašali tudi s podano lokalno razvojno strategijo za občine Osrednjih Slovenskih goric, ki jo je podala direktorica Razvojne agencije Slovenske gorice Janja Viher.
Zmago Šalamun
Slovenija • Teden zdravja o epilepsiji
Včeraj se je pričel nov teden zdravja v slovenskih lekarnah, ki bo trajal do 12. aprila. Posvečen je epi-lepsiji, bolezni z ljudskim imenom božjast ali padavica. Gre za nevrološko bolezen, znano že najmanj 2400 let. V Sloveniji boleha za epilepsijo okrog en odstotek prebivalstva, kar ni zanemarljivo. Ni samo zdravstveni problem, povezana je tudi s psihosocialnimi in družbenoekonomskimi posledicami, ki so za posameznika včasih večje breme kot pa sami napadi. V lekarnah se srečujejo z zelo različnimi bolniki, zato je poznavanje dejavnikov, ki določajo posebnosti pri svetovanju bolnikom z epilepsijo, lahko ključnega pomena. Lekarniška zbornica je epilepsiji namenila tudi dvodnevno strokovno izpopolnjevanje, ki je potekalo v sodelovanju z društvom Liga proti epilepsiji in skupino tesnih strokovnih sodelavcev društva. Kot je povedala Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm., Lekarne Ptuj, sta društvo Liga proti epilepsiji in svetovalni telefon Epitel pripravila zloženko o bolezni, delovanju društva in napotkih za prvo pomoč pri epileptičnem napadu, ki ju bodo ob obisku lekarne lahko dobili tudi vsi zainteresirani.
MG
Ljutomer • Tretji sejem starodobnikov
Društvo za ohranjanje tehnične kulture Janez Puh iz Ljutomera je pripravilo tradicionalni, tretji sejem rabljene opreme. Pred klubske prostore društva je prispelo doslej rekordno število vozil, zbiralci pa so prinesli tudi veliko rezervnih delov iz vseh koncev Slovenije kakor tudi iz tujine (Avstrija, Madžarska, Hrvaška). Našteli so blizu 70 eksponatov, ki so pritegnili pozornost številnih obiskovalcev (na posnetku). Razveseljivo je, da so si sejem ogledali predvsem mlajši ljubitelji jeklenih konjičkov in ob nakupih izkazovali interes po včlanitvi v društvo. Po mnenju vodje sejma Franca Hriberška je prireditev odlično uspela, saj je presegla vsa pričakovanja tako po obisku kot raznovrstni ponudbi. Med vozili je po starosti prednjačilo motorno kolo tipa Peugeot 250 ccm iz leta 1929, lastnika domačina Draga Slokana.
NŠ
Foto: NS
Foto: MG
Ptuj • Borci v vse težji finančni situaciji
Občine ne skrbijo za spomenike NOB
Ptujsko združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja zaskrbljeno ugotavlja, da se državna sredstva za njihovo dejavnost iz leta v leto znižujejo, članstvo je sicer poraslo, saj se jim pridružujejo zagovorniki vrednot NOB, rojeni po vojni, opozarjajo pa tudi na problematiko vzdrževanja spomenikov in spominskih obeležij NOB, saj novoustanovljene občine nanje pozabljajo.
Foto: M. Ozmec
Predsednik dr. Mitja Mrgole je opozoril na vse slabše financiranje borčevske organizacije.
Predsednik zveze borcev za vrednote NOB Ptuj Mitja Mrgole je sicer na letošnji skupščini v petek, 28. marca v delavskem domu Franca Krambergerja pred okoli 30 udeleženci z zadovoljstvom ugotovil, da je danes v združenju že 342 članov, od tega 118 novih zagovornikov vrednot NOB, ki so se jim pridružili v letu 2007. Zato si še naprej želijo, da bi se jim pridružili tudi drugi somišljeniki, ki bi jim lahko pomagali pri širjenju in zagovarjanju resnice o našem narodnoosvobodilnem boju. Žal pa ugotavljajo, da se je že tako slaba finančna problematika v zadnjih letih še zaostrila, saj se je dotok sredstev iz državnih virov spet znižal. Zato so hvaležni MO Ptuj za prispevek, ki omogoča njihovo delovanje in aktivnosti.
Ena pomembnejših dejavnosti je zagotovo njihovo druženje ob sodelovanju na raznih spominskih proslavah in prireditvah s tematiko NOB, vendar pa pričakujejo
več sodelovanja članov in simpatizerjev. Še posebej ob slovenskem državnem prazniku - 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju na Lackovi domačiji ter na poznejšem tradicionalnem pohodu Po poteh upora in mladinskega prostovoljnega dela, ki ga pripravlja ptujski klub brigadirjev. Številčnejši odziv članov in zagovornikov tradicije NOB pa pričakujejo na osrednji prireditvi v Mostju, kjer se spominjajo poslednjega boja Slovensko-goriške-Lackove čete, in tudi na spominski komemoraciji ob dnevu mrtvih.
"Zavedamo se namreč, da sodelovanje na spominskih svečanostih ne ohranja le spomina na pokojne sotova-riše in borce, na skupen boj slovenskega naroda proti okupatorju, temveč daje vsemu svetu vedeti, da ne bomo nikoli in nikomur dopustili, da bi nas kdorkoli ogrožal; tudi sosedom ne, čeprav se hočejo polastiti nekaj deset hektarjev naše, slovenske
zemlje. Vodstvu države pa sporočamo, da je potrebno državo voditi tudi navzven, ne le z notranjo politiko," je poudaril Mrgole.
Podobnih misli je bil tudi predsednik odbora za proslave in varstvo spominskih obeležij Stane Lepej, ki je ob organizaciji in izvedbi spominskih prireditev pohvalil dobro sodelovanje z občino Juršinci in MO Ptuj, s člani Zveze veteranov voj-
ne za Slovenijo, s Policijskim veteranskim društvom Sever, ptujskim Klubom brigadirjev, Lovsko družino Juršinci in PGD Kicar.
Pomembno je tudi, da sta spominski svečanosti ob sodelovanju svojih občin organizirali tudi občinska organizacija ZZB NOV Gorišnica, in sicer pri Toplakovi domačiji, kjer je padel Franc Belšak - Tone s soborci ter občinska organizacija ZZB NOV Hajdi-
na v Zgornji Pristavi, kjer je padel Stane Petrovič - Ivan s soborci. Poleg tega so se posamezni člani in članice ptujskega združenja borcev za vrednote NOB tudi lani udeležili spominskih slovesnosti na Osankarici, na Lim-buškem obrežju v Mariboru, na Reziji in v Kanalski dolini v Italiji.
V živahni razpravi so nekdanji borci in njihovi somišljeniki med drugim opozorili na problematiko vzdrževanja spomenikov in spominskih obeležij NOB na širšem ptujskem območju. Zob časa je namreč storil svoje, nova zakonodaja pa postavlja ta obeležja v povsem drugo luč, zato nanje v večini primerov pozabljajo. Vlogo nekdanje občine Ptuj, ki je za varstvo kulturnih in zgodovinskih spomenikov imela urejen poseben odlok, bi morale sedaj nadaljevati novoustanovljene občine, vendar se tega ne držijo. Na to problematiko so že leta 2003 opozorili tedanje župane na Ptujskem in
jih opozorili na prevzete obveznosti, vendar je bil odziv slab, še zlasti, ker jih zakon obvezuje, da to problematiko uredijo v ustreznih občinskih odlokih.
Še dobro, da so izdali zbornik Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, kjer so objavili vsa spominska obeležja, tudi iz prve svetovne vojne, lepo pregledno po posameznih občinah. Tako je sedaj o tem večja preglednost in obenem dokument, na katerega se lahko v občinskih organizacijah sklicujejo in opozarjajo župane na njihove obveznosti, ki jim jih nalaga zakon. V okviru pestrega programa dela v letošnjem letu pa se bodo člani ptujskega Združenja borcev za vrednote NOB letos posebej posvetili proslavi 60-letni-ce ustanovitve Zveze borcev NOB Slovenije. Za to priložnost so že evidentirali možne kandidate in prejemnike pisnih priznanj, v kratkem pa se bodo dogovorili še o drugih podrobnostih.
M. Ozmec
Svetinje • Koncert ob materinskem dnevu
Ohranjajo domačo pesem
Slovenske ljudske pesmi so del evropske kulture. V ohranitev so nam jo zaupali naši predniki. Prav ohranjanje bogatega izročila je osnovno vodilo pevskega društva Zrelo klasje že od ustanovitve v letu 2005.
Koncert ob materinskem dnevu prav tako sodi med njihove stalne projekte. Za kraj svojih koncertov so si izbrali zavetje svetinske cerkve, kjer jim gostoljubje nudi dekan Janko Gorgner. Osrednji del koncerta je pripadel PD Zrelo klasje, ki so zapeli Ene lepe majske noči, Mam konjiča bistrega, Kjer valovi Drave, Mati piše pismo belo in Je živela deklica. Kljub temu da
gre za mlado društvo, so člani društva Zrelo klasje zbrali več kot sto ljudskih pesmi in jih izdali v knjižici Šopek. "Zapisana ljudska pesem pa je samo prvi korak, so samo besede, krhke linije črnila na papirju, ki čaka pevca, da jih zapoje. Bistvo ljudske pesmi je namreč v njenem petju. Naši pevci te dragocene spomine preteklosti znajo zapeti v tistem značilnem večglasju,
jim dodati življenje, čustva, ki prebudijo čudovite občutke v nas, Slovencih, ki besede razumemo, pa tudi v tujcih, ki to bogastvo skozi spevnost melodije le nejasno zaslutijo," je povedala predsednica Marija Pongračič.
V naslednjih dveh letih delovanja so izdali še dve zgoščenki Ljubljena domača hiša in Jaz pa v gorice grem. Z njima so nadgradili pesmi zbra-
ne v pesmarici, v teh tednih pa snemajo pesmi že za četrto zgoščenko ljudskih pesmi. Pevci društva Zrelo klasje so v letih svojega obstoja peli na številnih nastopih doma in v tujini. Druži jih prijateljstvo in neizmerna ljubezen do lepe
ljudske pesmi, do bogatega izročila iz preteklosti, ki nam lepša tudi sedanjost.
Na koncertu pa so nastopili tudi gostje Ljudski pevci izpod Boča, ki so zapeli Mati sama v hišici živi, Na Boču je moj dom in Veter z Boča. Zapeli so tudi člani pevskega društva Zarja, ki so doma iz Čušperka in Rač-ne v okolici Grosupljega. Tudi v njihovih pesmih se prepletajo motivi iz težkega kmečkega vsakodnevnega življenja, pa tudi o veselju, ljubezni in žalosti so peli: Ena ptička priletela, Od nekod so strune zapele in Ko so fantje proti vasi šli. Stalni gostje na materinskih koncertih na Svetinjah pa so Ljudski pevci Fantje s Preske.
Izvirajo iz okolice Sevnice, pesem pa jih druži že od malih nog. Značilnost ljudskega petja s tega območja, kjer sta v zgodovini imeli velik vpliv tako Štajerska kot Kranjska, je večglasno petje z nižanjem ob novih kiticah, kar predstavlja posebnost v Sloveniji in jo le redko katera skupina ljudskih pevcev še ohranja. Zapeli so Ko zarja zlati nam gore, Kak luštno je na svet' in Po gorc' je Jezus hodil. Koncert so skupaj zaključili s pesmijo Marija, skoz življenje.
Za vse matere so člani Zrelega klasja pripravili lepo presenečenje, saj so jim podarili šopke iz krep papirja. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: arhiv Zrelo klasje
Zrelo klasje je tudi letos v svetinski cerkvi pripravilo lep koncert ob materinskem dnevu.
Bukarešta • Razočaranje Makedoncev
Albanija in Hrvaška povabljeni v Nato, Makedonija ostala zunaj
Voditelji članic zveze Nato, med njimi premier Janez Janša, so drugi dan vrha v Bukarešti medse povabili Albanijo in Hrvaško, ne pa tudi Makedonije, ki je zaradi grškega nasprotovanja ostala pred vrati. Razočaranje za Makedonijo je veliko, vendar scenarij ni tako črn, saj lahko povabilo dobi takoj po razrešitvi spora z Grčijo zaradi svojega imena.
Makedonija ni dobila povabila
Foto- internet V	VenClar Se scenafij ni
o o- in erne UreSničil, saj lahko povabilo dobi brez čakanja na novi vrh Nata, takoj ko bo rešila problem z imenom, je v Bukarešti poudaril slovenski premier Janez Janša. Slovenija Makedonijo v celoti podpira in ji svetuje, naj bo konstruktivna, saj se lahko stvari hitro premaknejo, je pojasnil.
Janša je izkušnjo Makedonije primerjal z izkušnjo Slovenije iz leta 1997. "Jasno je, da je na strani predstavnikov Makedonije razočaranje, podobno temu, kakršno je bilo v Sloveniji, ko madridski vrh leta 1997 ni izdal povabila za članstvo Slovenije v Natu in je Slovenija na to čakala še pet let," je pojasnil.
"Makedonija ima vso našo podporo," je poudaril in dodal, da se je Slovenija "do konca borila za to, da bi bil rezultat že zdaj drugačen". "V veliki meri je rezultat našega vztrajanja tudi obljuba, da ni treba čakati do naslednjega vrha, da Makedonija dobi povabilo za polnopravno članstvo," je poudaril premier.
"Čestitke in dobrodošli v družini," je dejal generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer po objavi odločitve voditeljev 26 članic zveze Nato, da v članstvo povabijo Albanijo in Hrvaško. "Državi sta lahko ponosni, da sta izpolnili pogoje za članstvo," je dejal de Hoop Scheffer in hkrati ocenil, da bo njuno članstvo okrepilo stabilnost v regiji.
Makedonija pa povabila za zdaj ni dobila. Voditelji Nata so v skupni izjavi poudarili zavzetost Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije (FYROM) pri sodelovanju v operacijah zavezništva. Pri tem so še pozvali k nadaljevanju pogajanj med Makedonijo in Grčijo "brez odlašanja" ter izrazili upanje, da se bodo končala čim prej, vendar časovnega okvira niso opredelili.
V Makedoniji so bili nad odločitvijo zelo razočarani, še posebej, ker so dan prej vse države članice Nata potrdile, da je Makedonija izpolnila vse pogoje za članstvo in izvedla vse potrebne reforme, vendar pa zaradi grškega nasprotovanja glede imena države vseeno ni dobila povabila v članstvo.
Premier Nikola Gruevski je bil odkrito kritičen zaradi grškega vztrajanja. Grčijo je obtožil, da je z vetom za povabilo Makedoniji v članstvo uporabila "težko orožje v diplomaciji". "Kdor misli, da bo Grčija s tem dosegla, da bo Makedonija uresničila njene zahteve zgolj zaradi tega, potem je v veliki zablodi," je opozoril makedonski premier.
Dodal je še, da bo ta odločitev zagotovo škodovala stabilnosti v regiji. Kljub temu je zagotovil, da je Makedonija stabilna država in bo po tej poti tudi nadaljevala. Pri tem ji bodo pomagali tudi zavezniki, ki jih ni malo, je še dodal Gruevski ter izpostavil ZDA, Slovenijo in Turčijo.
Makedonski premier je javnost nagovoril neposredno po srečanju s predsednikom vlade Janšo. Pred tem se je sicer sestal tudi z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem, ki se je vseskozi močno zavzemal za širitev z vsemi tremi državami. Oba sta mu zagotovila nadaljnjo pomoč pri vključevanju Makedonije v evroatlantske integracije.
Grška zunanja ministrica Dora Bakojanis je sicer poudarila, da Grčija želi FYROM v Natu in EU, a najprej je treba rešiti problem z imenom. Hkrati je zagotovila, da Grčija ne bo nikoli vsiljevala imena. "To bo sporazumna rešitev. Želimo rešitev brez zmagovalcev in poražencev," je poudarila in dodala, da je Grčija zelo prijateljska do Makedonije.
Grčija je sicer pripravljena pristati na sestavljeno ime, ki bi jasno kazalo razliko med državo in severnogrško pokrajino z enakim imenom. Prav tako pa vztrajajo, da se mora novo ime uporabljati na vseh ravneh, v mednarodnih in bilateralnih odnosih, so pojasnili grški diplomatski viri v Bukarešti.
Tudi Ukrajina in Gruzija na vrhu nista dobili akcijskega načrta za članstvo (MAP) oziroma statusa kandidatke. So se pa voditelji držav Nata dogovorili, da bosta državi postali članici. Voditelji so dodali nekakšno novo stopnjo - okrepljeno sodelovanje na visoki ravni, na kateri bi razrešili še nerešena vprašanja glede prizadevanj za MAP.
Premier Janša je ocenil, da je z odločitvijo Nata obema državama zagotovljeno članstvo, kar je "zelo velika garancija, ki je Nato doslej v tej fazi ni dajal". "Zunanji ministri naj bi prvo oceno napredka podali konec letošnjega leta, hkrati so voditelji tudi odobrili, da se lahko o MAP z Ukrajino in Gruzijo dogovorijo tudi zunanji ministri.
To odločitev Nata so opazovalci že ocenili kot diplomatsko zmago Rusije, ki ostro nasprotuje širjenju Nata na ozemlje nekdanje Sovjetske zveze. Sicer pa so obljube Ukrajini in Gruziji o članstvu v zvezi Nato po besedah namestnika ruskega zunanjega ministra Aleksandra Gruška "strateška napaka" z "najresnejšimi posledicami" za evropsko varnost.
Toda tudi ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je Natovo odločitev označil za "zmago", saj sta državi dobili obljubo, da bosta postali članici enkrat v prihodnosti. Podobno je ocenil tudi gruzijski zunanji minister David Bakradse in obljubo članstva v prihodnosti označil kot "resnično zgodovinski dogodek za gruzijske odnose z Natom in za prihodnost države".
Voditelji Nata so potrdili tudi začetek okrepljenega dialoga z BiH in Črno goro, kar pomeni začetek približevanja članstva Natu. "To je nov dokaz odločenosti Nata, da izboljšuje varnost na Balkanu," je dejal de Hoop Scheffer, hkrati pa dodal, da je zavezništvo pripravljeno poglobiti sodelovanje tudi s Srbijo. Voditelji Nata so podprli tudi oblikovanje "celovite arhitekture protiraketne obrambe", ki bi pokrivala ozemlje vseh držav članic. Načrte za to strategijo naj bi v Natu pripravili do vrha prihodnje leto, ko bo zavezništvo obeležilo 60. obletnico ustanovitve, je napovedal generalni sekretar Nata in potrdil, da bosta ta vrh skupaj gostili Nemčija in Francija, in sicer v francoskem Strasbourgu in sosednjem nemškem Kehlu. (sta)
Rim • Objavljeni spomini s haaškega sodišča
V Italiji od danes v knjigarnah knjiga Del Pontejeve
V italijanskih knjigarnah je od danes na prodaj dolgo pričakovana knjiga bivše dolgoletne glavne tožilke haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carle Del Ponte. V knjigi z naslovom "Lov. Jaz in vojni zločinci" na 416 straneh govori o svojih osemletnih izkušnjah na haaškem sodišču.
Del Pontejeva v spominih z naslovom "La caccia. Io e i criminali di guerra" v 13 poglavjih med drugim razkriva, kaj so ji srbski predstavniki govorili na neuradnih in uradnih srečanjih, kot tudi o operacijah iskanja haaških obtožencev. Kot so navajali srbski mediji še pred objavo knjige, naj bi v njej zapisala tudi, da so preiskovalci haaškega sodišča in predstavniki misije ZN na Kosovu (Unmik) dobili informacije, da je poleti 1999 Osvobodilna vojska Kosova (OVK) s tovornjaki na sever Albanije odpeljala več kot 300 ugrabljenih Srbov, katerih organe so kasneje prodali. Nekateri bivši poveljniki OVK in Kosovski zaščitni korpus, ki se je oblikoval po razpadu OVK, so to že odločno zanikali.
Bivši predsednik Koordinacijskega centra Kosova Nebojša Čo-vic je za srbsko tiskovno agencijo Tanjug nato dejal, da je Beograd leta 2001 haaškemu tožilstvu dostavil seznam lokacij domnevnih množičnih grobišč na Kosovu in tajnih zaporov na Kosovu in na severu Albanije, da pa od Haaga niso nikoli dobili odgovora. Bivša tiskovna predstavnica haaškega sodišča Florence Hartmann je za časnik Vesti zagotovila, da je Del Pontejeva o tem hotela sprožiti preiskavo, a ji je to preprečilo "nesodelovanje nekaterih pripad-
nikov Unmika". Unmik je to že zanikal in izpostavil svoje dobro sodelovanje s Haagom.
Po poročanju Tanjuga je srbsko tožilstvo za vojne zločine po teh navedbah začelo preiskavo o prodaji organov kosovskih Srbov, ki jih pogrešajo po bombardiranju Nata na ZRJ leta 1999. Predsednik Združenja pogrešanih in ugrabljenih Srbov s Kosova Sima Spasic pa je zaradi "prikrivanja zločinov" na Kosovu že napovedal tožbo proti Del Pontejevi.
Knjigo je v Italiji objavila založba Feltrinelli. Zagrebška založba Profil International pa je v sredo sporočila, da je odkupila pravice za izdajo knjige na Hrvaškem. Prevedli bodo angleško izdajo knjige, ki bi morala biti kmalu objavljena. Kot je povedal urednik založbe Stjepan Ravic, bo angleška izdaja obširnejša od italijanske in bo vsebovala nova poglavja.
Švicarko Carlo Del Ponte je na položaj glavne tožilke avgusta 1999 imenoval Varnostni svet ZN, ko je nasledila Kanadčanko Louise Arbour. Do septembra 2003 je bila hkrati tudi glavna tožilka Mednarodnega sodišča za Ruando, nato pa so to funkcijo ločili in je ostala na sodišču za nekdanjo Jugoslavijo vse do 31. decembra lani. Sedaj haaško tožilstvo vodi Belgijec Serge Brammertz.
Ob odhodu s položaja je izrazila osebno razočaranje, ker glavna haaška obtoženca, bivša voditelja bosanskih Srbov Ratko Mladic in Radovan Karadžic, še vedno nista v Haagu. "Žalosti me, da moram še vedno govoriti o njima. Dejstvo, da sta Mladic in Karadžic še vedno na prostosti, je madež na našem delu, saj sta najvišja predstavnika, ki sta odgovorna za zločine v BiH, in sodišče je bilo ustanovljeno za sojenje najvišjim predstavnikom," je dejala.
Kot svoj največji dosežek je označila aretacijo in izročitev bivšega srbskega in jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloše-vica. Kot največje razočaranje pa njegovo smrt 11. marca lani samo dva meseca pred koncem sojenja in izrekom sodbe za dejanja, ki so privedla do razpada nekdanje SFRJ. (sta)
New York • Po objavi davčnih podatkov
Bill in Hillary Clinton od leta 2000 zaslužila skoraj 110 milijonov dolarjev
Nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton in njegova soproga, ki se poteguje za demokratsko predsedniško nominacijo Hillary Clinton sta v petek objavila svoje davčne napovedi od leta 2000, ki je bilo njuno zadnje leto v Beli hiši.
Davčni podatki so sicer tajni, vendar to ne velja za politične kandidate, ki so pod drobnogledom javnosti. Objava davčnih napovedi je bila nujna za newyorško senatorko, saj jo je kampanja njenega demokratskega nasprotnika Baracka Obame že začela zbadati, da nekaj skriva.
Bill in Hillary Clinton sta lani prijavila 20,4 milijona dolarjev dohodka, od leta 2000 pa skupaj 109 milijonov. Polovico denarja je zaslužil nekdanji predsednik ZDA s svojimi govori. Objavila sta le davčne napovedi do leta
2006,	za lani pa le splošen oris, ker napovedi še nista vložila. Od leta 2000 do 2007 sta plačala 33,8 milijona dolarjev davkov in v tem času za dobrodelne namene nakazala 10,25 milijona dolarjev.
Barack Obama prav tako še ni objavil svoje davčne napovedi za leto
2007,	kakor tudi ne republikanski kandidat John McCain. Oba obljubljata, da bosta to storila v kratkem. Obama je že pred tem objavil svoje napovedi od leta 2000 do 2006.
Clintonova sta leta 2000 prijavila 416.039 dolarjev skupnega dohodka. Bill Clinton je z govori v sedmih letih zaslužil 51,85 milijona dolarjev. Dve knjigi "Moje življenje" in "Dajanje" sta mu navrgli 29,6 milijona dolarjev. Hillary Clinton je za svojo knjigo "Living History" dobila 10,5 milijona dolarjev, medtem ko je ves iztržek za knjigo (It Takes a Village" nakazala v dobrodelne namene.
Objava finančnih podatkov kaže, da je senatorka precej bogatejša od Obame in McCaina. McCain je sicer poročen s pivovarsko dedinjo, katere premoženje presega 100 milijonov dolarjev, vendar pa ne more do denarja, ker je podpisal predporočno pogodbo. Tako mu ostane predvsem senatna plača 164.000 dolarjev na leto in mornariška pokojnina 56.000 dolarjev na leto. Obama je leta 2006 zaslužil milijon dolarjev. (sta)
SINGAPUR/DUNAJ - Cene nafte so se v sredo, ko je trg pričakoval poročilo o ameriških naftnih zalogah, zvišale malenkostno. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo v maju se je v elektronskem trgovanju podražila za 35 centov na 101,33 dolarja za sod (159 litrov). Cena severnomorske nafte brent z majskim dobavnim rokom se je v Londonu zvišala za 42 centov na 100,59 dolarja za sod. Analitiki pričakujejo, da bo tedensko poročilo o ameriških zalogah pokazalo, da so se zaloge surove nafte zvišale za 2,3 milijona sodov, medtem ko naj bi zaloge bencina padle za dva milijona sodov, zaloge destilatov pa za 1,7 milijona sodov. Podatki bodo po mnenju analitikov pokazali, kam se bo usmeril trg. Vlagatelji pozorno spremljajo tudi gibanje dolarja, ki se je v torek okrepil in pripomogel k pocenitvi ameriške nafte do 100,98 dolarja za sod. Cena nafte Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) je nadaljevala trend padanja. V torek se je cena za sod oblikovala pri 95,75 dolarja, kar je 2,88 dolarja manj kot v ponedeljek.
RIM - Italijanska vlada ne bo izvedla premostitvenega posojila v višini 300 milijonov evrov družbi Alitalia, če se sindikati v tem letalskem prevozniku s francosko-nizozemsko družbo Air France-KLM ne dogovorijo o prevzemu, je dejal italijanski minister za gospodarstvo Tommaso Padoa Schioppa. "Če se pogajanja ne bodo zaključila pozitivno, premostitveno posojilo ne bo mogoče," je Padoa Schioppa dejal v parlamentu. Alitalia je želela posojilo za čas do injekcije svežega kapitala po prevzemu s strani družbe Air France-KLM. V sredo so potekala odločilna pogajanja med sindikati in Air France-KLM. Če ponudba za prevzem ne bo uspela, bo izginila edina ponudba za prevzem, je dejal minister za gospodarstvo. V tem primeru bi Alitalia verjetno šla v proces bankrota, podobno kot Parmalat, ki se je nato prestrukturiral. Sicer je bilo v sredo začasno zaustavljeno trgovanje z delnicami Alitalie na milanski borzi, saj so padle za več kot dovoljenih 10 odstotkov.
WASHINGTON - Predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Ben Bernanke je v sredo posvaril, da se lahko ameriško gospodarstvo v prvi polovici letošnjega leta skrči in da "je recesija možna". Ob tem pa ni postregel z nobeno informacijo o morebitnem nadaljnjem zniževanju obrestnih mer. Bernanke je pred morebitno recesijo posvaril ameriški kongres. Kot je med drugim poudaril, je najbolj verjetno, da se obseg bruto domačega proizvoda (BDP) v prvi polovici leta ne bo povečal veliko, lahko pa se celo zmanjša. Prvi mož Feda izboljšanje pričakuje v drugi polovici leta in v letu 2009, ko naj bi začel učinkovati tudi stimulacijski paket v višini 168 milijard dolarjev. Možno je tudi nadaljnje znižanje ključne obrestne mere, a Bernanke zaenkrat ne želi napovedovati prihodnjih korakov centralne banke glede tega, navaja AP. Da bi omejil krizo ameriškega gospodarstva, je Fed agresivno zniževal obrestno mero, ki zdaj znaša 2,25 odstotka. Veliko ekonomistov meni, da se bo Fed na naslednjem zasedanju odbora za odprti trg 29. in 30. aprila odločil za nadaljnje znižanje obrestne mere.
LUXEMBOURG - Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se februarja v primerjavi z januarjem v EU zvišale za 0,5 odstotka, v območju evra pa za 0,6 odstotka, navaja Eurostat. Januarja so se cene na mesečni ravni za primerjavo povečale za 0,9 odstotka v območju evra in za 1,1 odstotka v celotni EU. V primerjavi s februarjem 2007 so se medtem cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih povišale za 5,3 odstotka v območju evra in za 6,1 odstotka v celotni EU. Cene izdelkov brez energetskega sektorja so februarja v primerjavi z januarjem tako v območju evra kot v celotni EU porasle za 0,5 odstotka. V energetskem sektorju so cene medtem narasle za 1,1 odstotka v območju evra oz. za 0,7 odstotka v celotni EU. Najvišje povišanje cen so med državami, za katere je Eurostat imel podatke, na mesečni ravni zabeležili na Slovaškem (za 2,5 odstotka), v Belgiji (za 1,5 odstotka), Sloveniji (za 1,4 odstotka), Romuniji (za 1,3 odstotka) in Grčiji (za 1,2 odstotka), medtem ko so v Luksemburgu (za 3,3 odstotka) in na Danskem (za 0,7 odstotka) zabeležili celo znižanje.
MOSKVA - Ruska jeklarska družba Evraz je v letu 2007 ustvarila 1,4 milijarde evrov čistega dobička, kar je 53 odstotkov več kot leto prej. Višji dobiček je predvsem posledica povečane prodaje jekla in 74-odstotne rasti izdelkov iz vanadija. Prihodki od prodaje so znašali 8,05 milijarde evrov. Izvršni direktor Evraza Aleksander Frolov dobro poslovanje družbe pripisuje ugodnim razmeram na svetovnem jeklarskem trgu, še posebej pa cvetočemu ruskemu trgu. Evraz je lani svoje poslovanje razširil z nakupom družbe Oregon Steel Mills v ZDA. Prejšnji mesec pa je napovedal nakup jeklarske družbe v Kanadi. Rusi bodo za 4,03 milijarde dolarjev kupili podjetje Ipsco, kanadsko oz. severnoameriško podružnico švedske jeklarske družbe SSAB. Evraz, katerega največji lastnik je z nekaj manj kot 40 odstotki drugi najbogatejši Rus Roman Abramovič, ima poleg tega v lasti tudi nekaj jeklarn v Italiji in na Češkem.
NEW YORK - Ameriška avtomobilska podjetja so v torek poročala, da se jim je prodaja v mesecu marcu in tudi v prvem četrtletju letošnjega leta zmanjšala. Padanje prodaje je med drugim posledica splošnega stanja ameriškega gospodarstva, ki se ni izkopalo iz kreditne stiske. Ameriški potrošniki niso razpoloženi za zapravljanje v času, ko je gospodarstvo v krizi zaradi zastoja na nepremičninskem trgu in vlada kreditna stiska zaradi propadanja drugorazrednih hipotekarnih kreditov. Svoje prispevajo tudi visoke cene energije in avtomobilska industrija se počasi začenja zavedati, da so časi ogromnih vozil, ki goltajo bencin kot za šalo, dokončno mimo. Podatki o prodaji namreč kažejo, da so bili potrošniki marca in nasploh v prvem četrtletju najmanj navdušeni nad športnimi terenci in pol tovornjaki, prodaja manjših bolj varčnih vozil pa je celo naraščala. Medtem ko izvršni direktor za analize in globalne trge pri največjem ameriškem proizvajalcu General Motorsu Mike Di Giovanni upa, da bo v drugem četrtletju prodaja boljša zaradi stimulacijskega paketa zvezne vlade, pa so drugi direktorji bolj previdni. Ameriški davkoplačevalci bodo namreč dobili od vlade po 600 dolarjev, kar ne zadostuje niti za dražje vetrobransko steklo.
Ptuj • Upokojenci rotijo vlado:
"Nismo številke, smo ljudje!"
Predstavniki Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnjega Podravja, ki združuje okoli 13.000 članov iz 41 društev upokojencev, so v ponedeljek, 31. marca, na 5. občnem zboru skupaj s predsednico republiške zveze Matejo Kožuh Novak zelo kritično ocenili nezadovoljiv odnos vlade do upokojencev, saj jih je vse več, ki se na robu preživetja otepajo revščine in osame.
Kot je uvodoma ugotovil predsednik pokrajinske zveze Franc Koderman, v društvih upokojencev sicer delujejo kot organizacija civilne družbe, ki ima status posebnega družbenega pomena, a je to le farsa, saj postajamo vse bolj starajoča družba, ki posveča starejšim ljudem vse manj pozornosti. Ob tem je poudaril: "Tako kot se stara Evropa, se staramo tudi v Sloveniji, zato ni dovolj, da to naša družba ugotavlja, ampak je skrajni čas za ukrepe in inovacije na področju socialne politike. Čas je za večjo podporo civilnim organizacijam, predvsem finančno, da bodo lahko društva upokojencev lažje opravljala svojo vlogo, bogato paleto svojih aktivnosti na socialno-zdravstvenem in drugih področjih. Nam upokojencem ni vseeno, kam se naša družba usmerja, čas je za aktivno starost, za to, da se poveča naša vitalnost, da se vzpostavijo pogoji za večjo ekonomsko in socialno varnost starejših, da bodo modrost, znanje in izkušnje postale pomemben razvojni potencial. Prav gotovo bo potrebno več medgeneracijske solidarnost, zaupanja in sodelovanja!"
O tem, da je bila Pokrajinska zveza društev upokojencev tudi lani zelo delavna, zgovorno pričajo številne prireditve in dogodki. Uvedli so jubilejne finančne nagrade društvom, ki praznujejo okrogle obletnice obstoja, izvedli tri računalniške tečaje, na katerih si je znanje iz računalništva pridobilo 38 upokojencev, tečaj pa bodo nadaljevali tudi letos. Udeležili so se vseslovenskega srečanja upokojencev, ki je bilo pod Pohorjem, zato obžalujejo, da ga letos ne bo več, saj se posebej letos, ko je volilno leto, zavedajo, da so bili s tem srečanjem zelo prepoznavni tudi na političnem področju. Sodelovali so tudi na srečanjih upokojencev,
O težkih razmerah upokojencev Gorjup in dr. Štefan Celan.
Foto: M. Ozmec
in skrbi za starejše so govorili (z leve) Mateja Kožuh Novak, Silva
organizirali pa tudi osrednje srečanje upokojencev Spodnjega Podravja na letališču v Moškanjcih in se ga je udeležilo okoli 1000 upokojencev, zato bo verjetno tudi letos v tem kraju.
Uspešni so bili tudi pri izvedbi republiškega tekmovanja upokojencev v ribolovu, izvedli revijo pevskih zborov upokojencev Spodnjega Po-dravja, z zmagovalnim zborom pa so se udeležili tudi republiške revije zborov v Ljubljani, kamor so popeljali tudi 25 predsednikov društev. Sodelovali so na športnih srečanjih in prireditvah, izvedli projekt za kakovostno življenje starih nad 69 let, na katerem sedaj dela že 23 društev s tega območja. Ker je bila lani volilna konferenca ZDUS, so v njene organe uspešno kadrovali devet svojih predstavnikov v upravni odbor ter odbore in komisije republiške zveze.
Vse večja vloga prostovoljcev
Na realizacijo številnih nalog na področju zdravstva in socialnega varstva
Foto: M. Ozmec
Franc Koderman, predsednik pokrajinske zveze ZDUS Spodnjega Podravja.
je opozorila predsednica te komisije Silva Gorjup, ki je poudarila, da so uspešno koordinirali aktivnosti v zvezi z izvajanjem zakonodaje na področju zdravstva, socialnega varstva in pokojninske zakonodaje za starejše. Od države so zahtevali, da s pozitivno zakonodajo poskrbi za solidaren, pravičen in kakovosten zdravstveni sistem, za javno zdravstvo ter za preventivne zdravstvene ukrepe najmanj v obsegu, ki so jih imeli upokojenci pred pričetkom privatizacije.
Na področju socialnega varstva in kvalitete življenja starejših so ugotovili, da starejši, ki živijo doma, nimajo enakih možnosti kot tisti v domskem varstvu, zato so zahtevali sprejem takšne zakonodaje, ki bo zagotovila tudi tistim, ki živijo doma, dolgoročno nego. Prek svojih prostovoljcev so organizirali pomoč starejšim pri spremljanju k zdravniku, v trgovino, na sprehode ter prinašanje hrane in zdravil. Na območju ZDUS Spodnje Podravje tako uspešno deluje kar 23 socialno-zdravstvenih komisij, uvajajo pa tudi razne medgeneracijske aktivnosti, kot so skupna športna tekmovanja, kulturne, izobraževalne in druge aktivnosti.
Po besedah Gorjupove že tri leta uspešno izvajajo projekt Starejši za višjo kakovost življenja doma, v 23 društvih upokojencev je tako obravnavanih 5284 starih nad 69 let, ne glede na članstvo, zanje pa skrbi 194 prostovoljcev, ki jih obiskujejo glede na želje in potrebe starejših. Za prostovoljce skrbi 10 koordinatorjev, projekt v pokrajini vodi koordinacijski svet. Prostovoljci in koordinatorji pa se redno izobražujejo, več kot
60 pa se jih je izobraževalo tudi na področju računalništva.
Protest proti revščini
Na aktualno problematiko upokojencev in starejših oseb je opozorila tudi predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak, ki je priznala, da je sredstev za financiranje upokojenskih društev in zvez vedno premalo in da so pokrajine pri tem zelo podhra-njene, zato bodo 64 % vseh letos zbranih sredstev namenili 12 pokrajinskim zvezam. Ob tem je poudarila: "Povečali smo tudi pritisk na vlado in poslance in jim javno povedali, da 32 % starejših od 60 let ne more skozi mesec zaradi prenizkih pokojnin, da ne bi mogli preživeti, če jim ne bi finančno pomagali otroci; da je več kot 30 % takih, ki postajajo vse bolj revni, na drugi strani pa večino denarja in dobičke pobira manj kot 10 % bogatih. Tudi v imenu 260.000 upokojenih, ki so v revščini in na robu preživetja, smo se v soboto pridružili protestom evropskih sindikatov, saj gre za protest proti revščini v Evropi."
Da tudi mesta občina Ptuj ob problemih upokojencev ni in ne more ostati ravnodušna, je poudaril župan dr. Štefan Čelan, žal pa ob tem ugotovil, da dejansko denarja zmanjkuje na vseh področjih, saj je število društev izredno veliko. Vendar pa je odnos do tretje generacije po njegovem zagotovo spoštljiv, saj so lani za različne aktivnosti upokojencev v MO Ptuj namenili 86 milijonov tolarjev. Ob tem se je nostalgično spomnil: "To-
Pa brez zamere
(P)o 1. aprilu
Analiza laganja II.
Prejšnji teden smo rekli besedo ali dve o laganju. Seveda vsega ne bomo zdaj ponavljali še enkrat, ampak vseeno je za potrebe današnje seje potrebno obnoviti par stvari, ki se tičejo laži. Prvič, treba je povedati, da laž ni laž, če ji nobeden ne "nasede". Druga stvar (povezana s prvo), izjemno pomembna za uspešno laž pa je, da obstajajo ljudje (čim več, tem bolje), ki tej laži nasedejo. In taki ljudje obstajajo. Še več, vse več jih je. Verjetno jih tudi vi poznate, kako bi rekel, "mali milijon". In ti ljudje so tisti, o katerih sem zadnjikrat zapisal, da predstavljajo lakmusov papir, kar se tiče stanja družbe kot celote. Pa, preden se posvetimo Darwinu, malce poglejmo, kakšnim limanicam so možice ljudi v preteklosti nasedale.
Leta 1998je nek ameriški časopis objavil zgodbo, da bo zakonodajna veja oblasti v državi Alabami (ZDA) zaradi priročnosti spremenila vrednost konstante/števila Pi s 3,14 na 3,0. Mnogo ljudem se to ni zdelo nič čudnega. Istega leta je ameriško podjetje za pripravo hitre hrane Burger King objavilo novico, da lahko v njihovih restavracijah naročite tudi hamburger za levičarje, katerega sestavine so razporejene tako, da omogočajo levičarjem lažje zaužitje. Ljudje ne samo, da so masovno naročali novi "levi" hamburger, veliko jih je pri naročanju tudi jasno poudarilo, da želijo "stari, desni hamburger". Leta 1957je BBC predvajal oddajo, ki je prikazovala Švicarje, kako gojijo drevesa, ki obrodijo špagete. V naslednjem trenutku so televizijsko hišo zasuli klici gledalcev, ki so hoteli vedeti, kako lahko tudi oni začnejo gojiti špagetna drevesa. Še malce nazaj, v letu 1950, pa je nizozemska televizija poročala, da se je poševni stolp v Pisi prevrnil. Tudi ta televizija je naslednji hip dobila ogromno število klicev šokiranih gledalcev.
V devetdesetih leti prejšnjega stoletja je neka londonska radijska postaja objavila novico, da bo Luna padla na Zemljo. Prestrašenim poslušalcem, ki so masovno klicali na radijsko postajo, so se tokrat pridružili tudi resni in izobraženi znanstveniki, ki pa le niso nasedli potegavščini, ampak so klicali zato, da bi tole "novico" zavrnili, ker daje to namreč nemogoče. In za konec še ena gravitacijska. Leta 1976je britanski astronom Sir Patrick Mooreposlušalcem radia BBC povedal, da bomo zaradi izjemno redke postavitve planetov priča obrnjeni gravitaciji, kar bo mogoče zaznati natanko ob 13 minut do desetih dopoldne. Vse poslušalce je pozval, da naj takrat skočijo v zrak in občutijo "nenavaden občutek lebdenja". Odveč je pripomniti, da je postaja prejela veliko število klicev, v katerih so poslušalci zatrjevali, da so res začutili nekaj nenavadnega in da je eksperiment v celoti uspel.
Kako so torej omenjeni primeri ljudske norosti povezani z Darwinom. Preprosto - prav zaradi te norosti. Darwin sam sicer ni bil niti malo nor. Povezava med Darwinom in človeško nespametjo se skriva v Darwinovih nagradah, ki jih vsako leto simbolično podelijo najbolj bedastim pripadnikom človeške rase, ki to svojo bebavost dokažejo z raznimi dejanji, ki se jim seveda vsa ponesrečijo. Ali, kot je navedeno na uradni strani Darwinovih nagrad (www.darwinawards. com), Darwinove nagrade pozdravljajo napredek in izboljšanje človeškega genoma z nagrajevanjem tistih posameznikov, ki se po nesreči izločijo iz tega. In dejanja, kijih izvedejo prejemniki nagrad, so tako neumna, da proti njim izpadejo tisti, ki nasedajoprvoaprilskim šalam, najmanj geniji. Sicer je pa že Einstein rekel, da sta neskončni samo dve stvari: vesolje in človeška neumnost - a da za vesolje ni povsem prepričan.
Gregor Alič
liko pravic in dolžnosti, kot smo jih imeli delavci v času socializma, današnji delavci niti približno niso deležni. Moram reči, da družbene razmere in ureditev Slovenije v okviru nekdanje Jugoslavije sploh ni bila tako slaba, nedemokratična in režimska, kot očitajo nekateri novodobni politiki, ampak ravno obratno. Delo je bilo spoštovano, zato so delavci in upokojenci tedaj zagotovo živeli bolje, bistveno bolje kot danes. In zato gre zahvala prav vam, ki ste sedaj upokojenci, zato se v imenu tistih, ki smo z vami lahko preživeli lep del svojega življenja, iskreno zahvaljujem."
Na vse težje razmere v društvih upokojencev so opozorili tudi številni razpravljavci. Edi Kupčič iz Vitomarcev je opozoril, da so v Avstriji popravili cenzus praga revščine
s 700 na 800 evrov mesečno, pri nas pa se morajo številni upokojenci preživljati tudi z manj kot 300 evri. "Z nami ravnajo slabše kot z živino, tako ne bomo več vzdržali, tako ne gre več naprej, zato predlagam, da pričnemo zbirati podpise z zahtevo, da nas obravnavajo kot ljudi, da nam omogočijo človeka vredno preživetje. Kajti težave, stiske, ki jih doživljajo naši upokojenci na podeželju, so zares velike, sramotne za državo, ki predseduje Evropski uniji. Če ta vlada z nami dela tako grdo, bomo pač morali zaupati drugim ljudem, drugi stranki, tega se moramo zavedati pri volitvah, kajti ta vlada je do nas nesramna, saj nas obravnava le kot številke. Mi pa nismo številke, smo ljudje!"
M. Ozmec
Ptuj • Razstavljajo likovniki-upokojenci
Življenje se ne konča z odhodom v penzijo!
Likovna sekcija Društva upokojencev Ptuj, ki je lani praznovala 10-letnico delovanja, šteje 22 članov, vendar jih aktivno sodeluje le 18. Kljub temu so ena najaktivnejših sekcij v društvu, saj so v četrtek, 3. aprila, v razstavišču gostilne Lužnik odprli že 58. razstavo likovnih del.
Foto. M. Ozmec
Ob odprtju sta razstavo in likovno sekcijo predstavila mentorica Rozina Šebetič ter in predsednik sekcije Franc Simonič.
Kot je ob odprtju pojasnila mentorica sekcije, likovna pedagoginja in slikarka Rozina Šebetič, je to sicer 58. razstava likovnih del članic in članov te sekcije. V razstavišču gostilne Lužnik so že razstavljali slikarji iz raznih krajev Slovenije, največ pa prav domači, ptujski slikarji., saj je po njenih besedah to razstavišče nekakšna odskočna deska za vse, ki se ukvarjajo z likovno umetnostjo. Vsak razstavlja po svojem izboru. Nekateri menijo, da so ene slike dobre, druge slabe, a to je relativno, saj gre bolj za stvar osebnega okusa; sicer pa po njenih besedah vsak slikar slika s srcem in ljubeznijo, in če je tako, potem je slika do-
bra. V končni fazi pa še vedno velja, da je slika končana šele v očeh gledalca, zato redno pripravljajo razstave svojih
del tudi likovniki-upokojen-ci. Šebetičeva je obljubila, da se bodo potrudili in bodo odslej njihove razstave vsak mesec; tako naj bi že naslednji mesec razstavljal Bogomir Jurtela, za njim pa Jože Ekart.
Predsednik likovne sekcije Društva upokojencev Franc Simonič je spomnil, da so lansko 10-letnico obstoja proslavili s spominsko razstavo in katalogom, ter izrazil vese-
lje, da imajo poleg razstavišča gostišča Pri pošti na voljo tudi razstavišče v gostišču Pri Lužniku, saj lahko tako njihove slike vidi več obiskovalcev. Za pomoč pri izvedbi razstave se je zahvalil mentorici Rozini Šebetič, likovniku Jožetu Foltinu pa za sodelovanje pri izobraževanju članov. Na članskem seznamu jih je sicer 22, a le 18 jih je redno aktivnih in prav toliko jih je svoja dela razstavilo v pričujoči razstavi pri Lužniku. To je vsekakor dobra popotnica za njihovo nadaljnje delo.
Da se "življenje resnično ne končan, ko gre človek v penzijo", sta ob odprtju razstave zatrdila in zatem dokazala tudi likovnika Mirko Jaušovec in Cecilija Bernjak. Prvi z igrivim satiričnim besedilom, začinjenim z aktualnim domačim humorjem, druga pa z branjem svojih pesmi. Z ubranim ljudskim petjem so kulturni dogodek popestrile Pevke upokojenke DPD Svoboda Ptuj.
M. Ozmec
Na 58. razstavi likovne sekcije društva upokojencev Ptuj so svoja dela razstavili: Cecilija Bernjak, El-frida Benčič, Jože Ekart, Branko Gorjup, Marija Gre-gorc, Mirko Jaušovec, Bogomir Jurtela, Vilma Kac, Oto Mesarič, Mihaela Omladič, Milivoj Radin, Franc Simonič, Emil Stöger, Rozina Šebetič, Tonček Sömen, Jože Špicar, Marjana Tkalčec in Vojo Veličkovič.
Ptuj • Viktorinov večer z gostjo Marijo Hernja Masten
Ob stoletnici septembrskih dogodkov na Ptuju, 1908-2008
Začetek 20. stoletja je v habsburški monarhiji stopnjeval zaostrovanje nerešenih nacionalnih nasprotij, pred katerimi si je oblast zatiskala oči in jih v svojo korist dovoljevala. Napeto je bilo na Češkem, Južnem Tirolskem, pri nas pa na Štajerskem in Koroškem, kjer so Nemci izvajali nad domačim prebivalstvom še posebej hud pritisk.
Nemci so svoja nacionalistična stališča vedno pogosteje izražali z demonstracijami, šikaniranjem Slovencev, oviranjem dela društev, provokacijami ter gonjo proti vsemu, kar je bilo slovenskega in nasploh slovanskega. Ob napadih tudi Slovenci niso ostajali križem rok, zato je prihajalo vedno pogosteje do incidentov, ki so se navadno končali z nekaj buškami in časopisnimi komentarji ene in druge strani. Prelom se je zgodil leta 1908 na Ptuju.
13. septembra 1908 je bila na Ptuju XXIII. redna velika skupščina slovenske narodno-obrambne organizacije Družbe Cirila in Metoda (CMD). Ptuj ni bil izbran naključno, saj je CMD želela manifestirati, da Ptuj ni mesto, ki ga prikazujejo kot nemško, ampak slovensko. Predvsem štajerski Nemci in nemški Ptujčani so takoj organizirali lasten shod, s katerim so želeli pokazati, čigav je Ptuj. Ker jim ni uspelo z zakonom prepovedati zborovanja, je
padla odločitev, da bodo zbo-rovalcem CMD zagrenili obisk na Ptuju. Ko so zborovalci ci-ril-metodovske družbe prišli zjutraj na železniško postajo, so jih pričakali Nemci ter jih napadli. Na Ptuju se je zgodil spopad, kakršnega ljudje na slovenskem Štajerskem do takrat še niso videli, saj so nemško-protislovenske demonstracije privedle do fizičnega obračunavanja, po ulicah so zapele palice, letelo je kamenje, pokale so šipe in kosti.
Dogodki so prišli v zgodovino z imenom Septembrski dogodki na Ptuju in ne bi bili nič posebnega, če ne bi po celotni monarhiji sprožili ogorčenja in teden za tem močne proti-nacionalne demonstracije v Ljubljani, kakršnih monarhija ni imela od marčne revolucije 1848. Zoper demonstrante v Ljubljani je nastopilo vojaštvo. Bilanca je bila tragična, umrla sta Adamič in Lunder, mnogi so bili huje ranjeni.
V društvu izobražencev Vik-
torina Ptujskega smo se odločili, da tokrat povabimo domačinko Marijo Hernja Masten, ki je tudi letošnja dobitnica velike oljenke za delo na področju kulture in dela že vrsto let v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, da ob stoletnici osvetli ta pomemben del ptujske zgodovine.
V predavanju bo predstavila Ptuj te dobe, društva in odnose, ki so bili v mestu, predvsem pa delo in pomen Ciril-Metodove družbe, ki je bila ustanovljena 1885 v Ljubljani kot vseslovenska organizacija za ohranjanje slovenstva. Delo in cilj Družbe Cirila in Metoda je bilo narod-noobrambne narave, skrbelo je za vzgojo in izobraževanje mladine in vsega slovenskega ljudstva, poučevalo je o delu sv. Cirila in Metoda, o zgodovini slovenskega in slovanskih narodov, močno se je posvečalo delavski in kmečki mladini in socialnemu položaju delavskih otrok ter njihovemu izobraževanju. Družba je imela tudi na
ptujskem območju pred prvo svetovno vojno podružnice pri sv. Barbari v Halozah in okolico v Cirkulanah, pri sv. Barbari -Zg. Korena, št. Janžu v Staršah, sv. Martinu v Dvorjanah, Vur-berk, sv. Marjeti v Gorišnici, sv. Marku - Markovci, Polenšak, Ptuj, Ptujska Gora, sv. Lovrencu na Dravskem polju, sv. Antonu, sv. Juriju ob Ščavnici.
Mineva torej sto let, odkar je leta 1908 Ptuj stal v centru javnosti, kjer so se zgodili Septembrski dogodki, ki so kasneje vplivali na celotno monarhijo, vprašanje nacionalne identitete in boja zanjo. Vikoptrinov večer z marijo hernja Masten bo v petek, 11. aprila, ob 19.30 ,v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju. Za glasbeni utrinek bo poskrbela flavtistka Urška Ljubec, učenka Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju pri prof. Nataliji Frajnkovič, ob klavirju jo bo spremljala Cecilija Emer-šič.
B. Č.
Na knjižni polici
Lev Detela
Tri zvezde
Ljubljana. Ved, 2008
Romanca med Friderikom in Veroniko naj bi se po zgodovinskih virih pričela leta 1422, po smrti Friderikove prve žene iz rodu Fran-kopanov. Govorilo se je, da jo je Friderik zadušil, da si je lahko spletel ljubezensko gnezdece na strmem vrhu na Kočevskem, po njem imenovanem gradu Fridrihštajn. Friderikov oče, grof Herman, je zvezi močno nasprotoval. Friderika so vojaki s pretvezo ujeli in odpeljali v Celje, Veronika pa je brez sledu izginila. Po dolgotrajnem iskanju so jo s pomočjo ovaduhov našli blizu Ptuja. Grof Herman jo je predal sodišču, da bi jo obsodilo zaradi čarovništva, sodišče pa jo je zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo. Kljub razsodbi pa jo je grof Herman zaprl v ječo na gradu Ojstrica, kjer naj bi umrla od lakote. Bil pa je neučakan, zato sta jo morala dva viteza utopiti. Pokopali so jo v Braslovčah, šele kasneje je lahko Friderik prepeljal njeno truplo v Jurklošter. Maščevalni Herman mu je odvzel gradove in porušil Desenice. Kasneje se je s sinom spravil in ta je razuzdano živel v obnovljenem Fridrihštajnu.
Tak je zgodovinski okvir, ki ga je Detela seveda romaneskno prestavil in izpostavil predvsem erotično slo protagonistov, ki izstopajo s svojo razuzdanostjo. Že Jurčič je omahoval, ali naj da zgodbi o Veroniki Deseni-škipripovedno ali dramsko obliko. Tragedija ni dovolj zaživela, saj jo je končal tri dni pred smrtjo. Veronika ni samo žrtev lastne ljubezni, ampak tudi žrtev ljubezni do naroda, ker se je vpletla v politične načrte Celjanov. Župančič je hotel Jurčičevo dramo predelati, pa si je premislil in jo zasnoval samostojno. Danilo Švara je napisal opero Veronika Deseniška, zgodbe pa so se literarno in slikarsko lotili še mnogi drugi. Lev Detela pa je svoj večerniški erotični roman v dveh delih naslovil: Roman o celjskih grofih in Veroniki Deseniški.
Za Friderika se je vse skupaj začelo neresno, bolj kot šala in ljubezenska igra za premagovanje dolgčasa. V Veronikinih temnozelenih očeh se moška duša izgubi kot v globokem tolmunu. Zakon z nedostopno Elizabeto je bil ponesrečen. Friderik je bil tak kot oče, vse življenje samo boj, ženske in pijača. Sedaj pa se je zaljubil v mlado plemkinjo Veroniko, ki naj bi bila prava lahkoživka. Kadarkoli jo je zagledal, ga je zasvojilo neznosno poželenje. Veliki grof Herman seje odločil, dajo bo uničil. Ali ni Veronika umorila sosede, začarala plemenitega grofa Friderika, so spraševali zasliševalci in jo skušali obtožiti čarovništva in umora. Sodišče je ovrglo vse obtožbe proti njej. Je ljubezen edini razlog, da je vredno živeti? Gosposka Elizabeta daje možu Frideriku vedeti, da je povzpetnik, sama pa prihaja iz mogočne rodovine. Razmišlja, kako je lahko prišla v to grozno družino. V bitki s Turki je Herman rešil življenje poznejšemu vladarju Rimskega cesarstva in ta tega ni pozabil, vzel je razuzdano Barbaro Celjsko za ženo. V zahvalo mu je podaril Varaždin, dva gradova, kasneje še Zagreb. Knezo-škof pa o sramotnem početju nadutih celjskih grofov na jugu Štajerske poroča samemu papežu. Friderik čuti, da bo njegovo mogočno življenje z gradom vred razpadlo v prah. Tri zvezde kot beseda bog, tri zvezde za Hermana, Friderika in Ulrika, ali pa za Hermana, Veroniko in Friderika? Stara pravda pravi, da morajo celjski grofje izginiti iz dežele, da bodo svojega gospodarja sami volili. Bog je vse dobrine zastonj daroval vsem bitjem na Zemlji. Veronika sanja v svojih blodnjah in v ljubezni do Friderika želi strup za Elizabeto. Sodnik Koloman ne more Veronike obsoditi, da je letela z dvajsetimi kosmatimi peklenščki na Donačko goro, če tega nihče zares ni videl. Elizabeta se zateče v vero in kartuziji Pleterje izvoli štiri darovnice. Nori v svojem sovraštvu do Celjskih. Po njeni nerazjasnjeni smrti se Friderik na skrivaj poroči z Veroniko, vendar občuti očeta kot strašno oviro na poti k lastni sreči. Friderik in Veronika postaneta ujetnika drug drugega, ubežati ne moreta lastni niti skupni usodi. Oče je Veroniko svaril, naj se ne zapleta v nepotrebne strasti, sploh naj ne sili v levji brlog grofov Celjskih. Življenje je prekratko, zato mora Friderik svobodno zaživeti in ne odlašati z užitki. V to je pritegnil tudi Veroniko. Pri ljubljenju nimata več nobenih meja. Cesar in svak Sigismund ga pokliče v Budo na zagovor, kjer ga vklenejo in pošljejo očetu v Celje. Veroniko na ukaz grofa Hermana ponovno zaprejo, Friderikov grad požgejo. Zasliševanja so stroga in neizprosna, toda vojvoda Habsburgposreduje in Veroniko oprostijo krivde. Zateče se v kočevske gozdove, življenje vse bolj postaja črn oblak. Ta svet je za umreti, svet, v katerem se muči, pretepa, ubija. Veronika zadnjič zaplava proti trem Fri-derikovim zvezdam, ki so tudi njene zvezde.
Vladimir Kajzovar
Tenis
Nina tretja, Blaž do finala dvojic
Stran 13
Namizni tenis
Mladinke NTK Ptuj druge v Sloveniji
Stran 13
Futsal
Tomaž s porazom končal sezono
Stran 14
Strelstvo
Avstrijci uspešnejši z rezultatom 7:4
Stran 15
tednik
7 ZAVOD
ZA ŠPORT P PTUJ
o-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 26. krog
Drava premagala Livarjev urok
Foto: Črtomir Goznik
Sead Zilič (Drava, modri dres) je dosegel drugi zadetek na tekmi z Livarjem, sodeloval pa je tudi pri prvem; ob njem Erdžan Bečiri (Livar).
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Peter Golob, Zmago Šalamun, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Stanko Kozel.
Rokomet
Še petnajstič krimovke, Ptujčanke tretje
Stran 12
Nogomet
Brez doseženega zadetka ni zmag
Stran 12
Ptujski modri so šele v tretjem poskusu prvič letos premagali zadnjeuvrščenega Livarja, ki se je v prvih dveh srečanjih izkazal za zelo neugodnega tekmeca. Trener Drave v tem srečanju ni mogel računati na Roka Kronavetra, ki je v Kopru prejel rdeči karton, zato je srečanje tokrat že od prve minute začel Sead Zilič.
Po uvodnem otipavanju se je tekma razplamtela v 9. minuti, ko se je po bliskoviti akciji Kmetec znašel sam pred vratarjem Zaletelom. Žogo je poslal preko njega, a jo je na poti v gol ustavila prečka. Najboljši strelec Drave je imel naslednjo priložnost dve minuti kasneje; pripravila sta mu jo Zilič in Gri-žonič; tokrat se je izkazal vratar Zaletel. Ob veliki premoči Drave v tem obdobju sta t. i. 100-odstotni priložnosti v 19. in 20. minuti zamudila še Drevenšek in Zilič. Po tem naletu se je igra umirila in se odvijala večinoma na sredini igrišča. Domačini so goste praviloma ustavljali pred svojim kazenskim prostorom, v svojih napadalnih akcijah pa prav tako niso bili uspešni v zaključkih. Zilič je lepo poskušal v 28. minuti, še lepšo akcijo pa sta Zilič in Ogu John izpeljala v 39. minuti, a je slednji z glavo žogo poslal točno v naročje gostujočega vratarja. Zadnjo lepo akcijo je zelo aktivni Radetič začel v zadnji minuti, ko je podal v sredino, a je bil Kelenc za las prekratek.
Drugi polčas so agresivno začeli domačini, ki so želeli čimprej priti do vodstva. Iz nasprotnega napada pa so prvi za-pretili gostje, vendar je Darko Karapetrovč streljal preko gola. Dravaši so naslednjo nevarno akcijo izvedli v 51. minuti, iz katere so si priigrali kot. Po dolgi akciji je do žoge prišel Kelenc, z Ziličem je izmenjal dvojno podajo, nato pa podal pred gol, kjer se je na pravem mestu znašel Mitja Emeršič in je žogo potisnil v prazno mrežo. Gol je za nekaj več kot 1000 gledalcev na ptujskem Mestnem stadionu pomenil pravo olajšanje, saj je bilo zapravljenih priložnosti do tedaj že kar preveč. Ptujčani so takoj pokazali namero, da bi
s še enim golom takoj odločili tekmo. Zelo blizu temu je bil Zilič v 56. minuti, ko je po samostojnem prodoru Ogu Johna ostro streljal, zadel pa le prečko. Gostje so nato poskušali preobrniti rezultat, zato pa so v obrambi puščali veliko prostora domačim napadalcem. Ke-lenc, ki v nedeljo ni bil preveč razpoložen za igro, je zamudil priložnost v 64. minuti, ko se je nerazumljivo ustavil v nasprotnem napadu, nekaj minut kasneje pa Kmetec ni izkoristil naslednje lepe priložnosti. V 76. minuti je Zilič streljal za malenkost mimo gola, te napake pa ni ponovil dve minuti kasneje, ko je odbito žogo lepo sprejel in jo s pomočjo obrambnega igralca Livarja poslal v gol vratarja Zaletela. To je pomenilo zanesljivo vodstvo, ki ga domačini z mirno igro niso želeli izpustiti iz rok. Z nekaj lepimi samostojnimi prodori so poskušali Horvat, Ogu John in Zilič. Pravo mojstrovino je ljubljenec občinstva Ogu John izpeljal v 86. minuti, ko je pre-igral pet ali šest gostujočih igralcev, nato pa nesebično podal Grbcu, ki je iz bližine zadel za 3:0. Končni izid je v sodnikovem podaljšku iz prostega
strela postavil Janez Perme, ki je preko živega zidu zadel kot vratarja Murka, ki je sicer svoje delo opravil z odliko.
Po tekmi je v taboru Drave zavladalo pravo olajšanje, saj je končno premagan tudi Livar. Slednji je bil tokrat preslab tekmec, da bi lahko resneje ogrozil zmago Drave, čeprav so si gostje nekaj priložnosti vendarle priigrali. A tokrat
niso zadeli, medtem ko so domačini z vztrajno igro vendarle strli odpor gostov. Zelo aktiven je bil tokrat Sead Zilič, ki je sodeloval pri prvih dveh golih, še nekajkrat pa je lepo zaposlil svoje soigralce. Precej prostora za prodore po bokih sta imela Radetič in Grižonič, kar sta tudi lepo izkoriščala.
Jože Mohorič
E-mail: sport@radio-tednik.si
Drava - Livar 3:1 (0:0)
Strelci: 1:0 Emeršič (52), 2:0 Zilič (78), 3:0 Grbec (85), 3:1 Perme (92)
Drava: Murko, Radetič, Emeršič, Prejac, Grižonič, Horvat, Drevenšek, Tisnikar (od 30. Ogu John), Kelenc (od 69. Grbec), Kmetec (od 87. Bako-vič), Zilič. Trener: Milan Buričič.
Livar: Zaletel, Topič, Bogdanovič, Bečiri, Gazibegovič (od. 86. Šutej), Sa-mardžič, Agič, Brezovački, Karapetrovič (od 59. Perme), Lo Duca, Božičič (od 67. Kostič). Trener: Tomaž Kavčič.
Rumeni karton: Grižonič, Bakovič; Bogdanovič, Samardžič.
PrvaLiga Telekom Slovenije, 26. krog
interblock - Maribor 1:0 (1:0); strelec: Jolic 10. R. K.: Rendulic 75./ Interblock; Filekovič 41., Nilton 64./oba Maribor
Nafta - Primorje 2:1 (2:0); strelci: Kreft 8./a. g., Sebok 28.; Bunderla 61./iz 11-m; R. K.: Caban 90./Nafta; Kalin 90./Primorje
MIK CM Celje - Domžale 0:1 (0:1); strelec: Knezovic 45. R. K.: Kelhar 27./Celje
HiT Gorica - Koper 2:4 (1:2); strelci: Demirovic 36., 62.; Djukic 10., Plut 13., Amucan 71., Božič 87.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. DOMŽALE	26	15	7	4	44:9	52
2. KOPER	26	12	8	6	47:35	44
3. INTERBLOCK	26	13	5	8	36:25	44
4. HIT GORICA	26	12	6	8	39:22	42
5. MARIBOR	26	9	8	9	36:35	35
6. NAFTA	26	8	10	8	35:44	34
7. MIK CM CELJE	26	9	5	12	31:29	32
8. DRAVA	26	9	5	12	35:49	32
9. PRIMORJE	26	8	6	12	35:31	30
10. LIVAR	26	4	2	20	31:70	14
Pari 27. kroga, v sredo, 9. 6., ob 16.30: Koper				Nafta, Livar - HiT		Gorica
Maribor - MIK CM Celje, Primorje - Interblock; ob 18. uri: Domžale - Drava.
Prejeli smo
Južni trgi so pomembni, domači pa tudi!
Štajerski tednik, 28. marec 2008
V Nogometni šoli Poli Drava Ptuj smo presenečeni zaradi komentarja v zgoraj navedenem članku (avtor g. Mohorič), iz katerega je mogoče razumeti, da nismo zadovoljni s sodelovanjem glavnega sponzorja, s Perutnino Ptuj. Nasprotno. Veseli smo, da je bilo pri vodilnih te največje ptujske gospodarske družbe pred tremi leti dovolj razumevanja in dobre volje za sklenitev posla, ki nam ob prispevkih ostalih sponzorjev, staršev mladih nogometašev, MO Ptuj in NZS omogoča nemoteno delovanje. Prepričani smo, da poteka sodelovanje v obojestransko zadovoljstvo in upamo, da takšne in podobne izjave ne bodo nanj vplivale negativno. Zavedamo se, da je v ptujskem gospodarstvu veliko premalo razumevanja za potrebe športa, kulture, solidarnosti in drugo skupno rabo, zato kritika tistih, ki za to namenjajo precejšnja sredstva, ni na mestu. Sponzorji svoje prispevke usmerjajo skladno z lastnimi interesi, željami ter cilji in najpomembneje je, da so pripravljeni del zaslužka nameniti za družbene potrebe predvsem v okoljih, kjer so ta zaslužek ustvarili, ne glede na to, katero panogo ali društvo sponzorirajo. To pa pomeni tudi na Hrvaškem, če je njihov dobiček tam ustvarjen. Globalizacija svetovnega gospodarstva terja od subjektov, ki v njej sodelujejo, drugačno obnašanje, kot smo mu bili vajeni do pred nekaj let. Eden večjih sponzorjev Cesta Varaždin, d. d., preko hčerinske družbe Asfalti Ptuj, d. o. o., sponzorira številne ptujske športnike, kulturne dogodke in humanitarne akcije, pa v hrvaških časopisih na to temo ni bilo negativnih odzivov. Najverjetneje problem ni pri sponzorjih, ampak kje drugje. Le kje?
Z avtorjem članka ne želimo polemizirati, saj upamo, da bo, ne glede na to, da je kritika usmerjena na Perutnino Ptuj, pripomogel k temu, da se bodo za pomoč potrebnim športnikom, kulturnim delavcem in ostalim odločila predvsem tista podjetja, ki so imela do sedaj za tovrstne družbene potrebe manj posluha.
Predsednik Nogometne šole Poli Drava Ptuj Marijan Pongrac
Tomaž Kavčič, trener Livarja: "Domačinom najprej čestitam za zmago, ki je zaslužena, saj so si priigrali več priložnosti. Če bi mi prvi zadeli, bi imela tekma morda drugačen potek, a tokrat se to ni zgodilo."
Milan Buričič, trener Drave: "Vedno ponavljam, da so takšne tekme najtežje, saj so moji igralci čutili pritisk nujnosti zmage, ki bi nam omogočila pomik z devetega mesta. Lahko jim samo čestitam za trud in željo, ki so jo pokazali, čeprav sama igra ni bila najlepša. Najpomembneje je, da smo to tekmo dobili, da lahko gremo razbremenjeni na gostovanje v Domžale."
»V sredo igramo najlažjo tekmo«
26. krog so s svojimi spornimi odločitvami (spet) zaznamovali sodniki, ki so pokazali kar šest rdečih in 28 rumenih kartonov. Pri protestih so najglasnejši v taboru Maribora, ki je v Ljubljani klonil prvič v spomladanskem delu. Na njihov poraz sta precej vplivali izključitvi Filekoviča in Niltona, ki sta bili milo rečeno strogi. Do tesne zmage so prišli tudi Domžalčani, ki so v Celju slavili proti številčno šibkejšemu nasprotniku, saj je bil že v 27. minuti (pre)strogo izključen Kelhar. Seveda nogometaši niso ovčice, ki nikomur ne storijo žalega, ampak hočejo velikokrat s teatralnimi padci prevarati sodnike. Toda ti bi morali imeti na drugi strani pri dosojanju prekrškov in kazanju rdečih kartonov bolj izdelane in predvsem enakomerne kriterije: ni vsak skok za žogo na sredini igrišča prekršek z namero poškodovanja tekmeca. Izključitvi v Lendavi nista vplivali na rezultat, saj so domačini pod vodstvom novega trenerja Damirja Roba do prednosti prišli že v uvodu tekme.
Slovenski prvoligaši že v sredo nadaljujejo prvenstvo, saj so na sporedu tekme 27. kroga. Nogometaši Drave se bodo v go-steh pomerili z državnimi prvaki, ki so v soboto na Areni Petrol z zmago in pristopom le nakazali izhod iz krize. Tako bodo v sredo popolni favoriti, vendar favoriti ne zmagujejo vselej, kar so Ptujčani dvakrat letos že potrdili. "Po zmagi proti Livarju lahko gremo sproščeno v Domžale, saj nimamo kaj izgubiti. To je iz psihološkega vidika za nas najlažja tekma. Po poškodbi Tisnikarja imam še eno težavo več, kako sestaviti moštvo, a upam, da bodo tisti, ki bodo dobili priložnost za igro, dali vse od sebe," je pred tekmo z Domžalami dejal Milan Buričič.
Na Ptuju bodo Mariborčani ob 16.30 gostili ekipo MIK CM Celja. Vendar je to šele uvod v konec tedna, ko se nam na Ptuju obeta Štajerski derbi med Mariborom in Dravo, kjer bodo imeli vlogo gostiteljev vijoličasti.	(JM)
Rokomet • Zaključni turnir ženskega pokala
Še petnajstič zapored prve krimovke, Ptujčanke tretje
V Celju je potekal zaključni turnir ženskega rokometnega pokala. Po pričakovanjih so to lovoriko že petnajstič v samostojni Sloveniji osvojile roko-metašice Krim Mercatorja, ki
so v finalu premagale ekipo Celjskih mesnin z rezultatom 31:21 (14:12). Po prvem polčasu so krimovke vodile le za dva gola in obetal se je vroči drugi polčas, vendar pa so Ljubljan-
čanke le dokazale, da so kljub vsem težavam še vedno prva slovenska ženska rokometna ekipa. Tretje mesto so osvojile rokometašice ekipe Mercator Tenzor Ptuj. Za najkoristnejšo
Foto: Črtomir Goznik
Vesna Puš (Mercator Tenzor Ptuj, beli dres) je bila s 17 doseženimi zadetki najboljša strelka finalnega turnirja Pokala Slovenije v Celju.
igralko turnirja je bila izbrana Marina Vergeljuk (Krim Mercator), najboljša vratarka je bila Barbara Gorski (Celjske mesnine), najboljša strelka pa Vesna Puš (Mercator Tenzor Ptuj).
Rezultati
POLFINALE: Celjske mesnine - Mercator Tenzor Ptuj 30:27 (15:11), Krim Mercator - Olimpija PLK 35:32 (17:17)
Polfinale: Celjske Mesnine - Mercator Tenzor Ptuj 30:27 (15:11)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Ma-
rinček, Puš 10(5), Majcen 4, Prapot-nik 3, Ciora 5, Kikanovič 3, Mihič 1, Strmšek 1, Levstik, Korotaj 1, Ozmec, Cvetko, Šeruga, Havlas. Trener: Nikola Bistovič.
Ptujske rokometašice so se še drugič zapored uvrstile na zaključni turnir Pokala Slovenije. Prvi del naloge so s tem opravile, drugega (uvrstitev v finale), pa jim ni uspelo uresničiti. Vsekakor so si želele premagati domačo ekipo Celjskih mesnin in si priigrati finalno tekmo z
Nogomet • 2. SNL
Brez doseženega zadetka ni zmag
Aluminij - Zagorje 0:0
ALUMINIJ: Bratušek, Pavlin, To-polovec, Krajcer, Bingo, Stojnič, A. Medved (od 50. Gašparič), Dugolin, Veselič, K. Medved (od 55. Vračko), Rotman (od 70. Marinič). Trener: Bojan Špehonja.
RUMENI KARTONI: Centrih (21), Rotman (28), Bingo (47), Rodriguez (66), Vračko (67)
Po srečanju z Zagorjani v Kidričevem vsekakor niso bili zadovoljni z osvojeno točko. Realno gledano so izgubili dve, kar bi jim v preostalih osmih krogih veliko pomenilo v borbi za sam vrh prvenstvene razpredelnice. Da niso osvojili vseh treh točk, so si veliko krivi sami, nekaj pa so k temu prispevali tudi sodniki.
Prvi polčas je minil v znamenju premoči domačih, ki pa niso igrali tako dobro kot prejšnji teden proti Triglavu. V igri se je poznala odsotnost izkušenega zveznega igralca Roberta Težačkega, ki je počival zaradi kazni rumenih kartonov. Kljub vsemu pa je bila igra na trenutke hitra, domačini pa so poizkušali s hitrimi prenosi igre razširiti skoncentrirano obrambo Zagorjanov. Slednji so prišli v Kidričevo z odkrito namero, da z zaprto igro osvo-
Foto: Črtomir Goznik
Klemen Medved (Aluminij, rdeči dres) je v začetku drugega polčasa dosegel zadetek, a ga je sodnik zaradi domnevnega nedovoljenega položaja razveljavil.
2. SNL				
REZULTATI 19. KROGA: Aluminij -Zagorje 0:0, Rudar - Zavrč 4:0 (1:0), Bela krajina - Mura 05 0:0, Bonifika -	Krka 1:2 (1:0), Triglav Gorenjska -	Krško 2:2 ( 1:1).				
1 RUDAR VELENJE 19 10	3	6	44:22	33
2. BONIFIKA 19 9	5	5	33:17	32
3. ALUMINIJ 19 9	5	5	27:17	32
4. TRIGLAV GOR. 19 9	4	6	28:27	31
5. BELA KRAJINA 19 8	5	6	31:26	29
6. MURA 05 19 6	6	7	19:22	24
7. KRŠKO 19 5	8	6	19:30	23
8.ZAVRČ 19 5	5	9	22:28	20
9. ZAGORJE 19 4	6	9	31:40	18
10. KRKA 19 4	5	10	16:41	17
jijo vsaj točko. Streli napadalcev Aluminija iz različnih položajev niso bili dovolj močni in predvsem natančni.
V tretji minuti drugega polčasa se je zgodil morda celo ključni trenutek srečanja, ki bi lahko odločil zmagovalca. Kidričani so imeli prosti strel, ki ga je izvedel Marko Krajcer. Njegov močan strel je vratar Zagorjanov odbil in iz ozadja je bil hitrejši od obrambe gostov Klemen Medved, ki je žogo potisnil v mrežo. Veselje domačinov je bilo kratko, saj je stranski sodnik Žekš najprej za-
Bojan Špehonja, trener Aluminija: "Bili smo boljši, vendar smo ponovno zatajili v realizaciji, pa tudi zadetek, ki smo ga dosegli, je bil zame regularen. Imam občutek, da se to lahko dogaja samo nam: če bi se to zgodilo kje drugje, bi iz tega nastal pravi škandal."
mudil, nato pa vseeno dvignil zastavico za nedovoljeni položaj. Protesti niso nič zalegli in ostalo je pri rezultatu 0:0. Nogometaši Aluminija so bili vse do konca boljši nasprotnik, najlepšo priložnost so imeli v 80. minuti, ko je strel Krajcarja izpod prečke izbil gostujoči vratar.
Danilo Klajnšek
Rudar Velenje -Zavrč 4:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Trifkovic (11), 2:0 Trifkovic (48), 3:0 Omladič (58), 4:0 Korun (79).
ZAVRČ: Sraga, Greguric, Gabrovec, Ristic, Murko, Korez, Murat, Kuser-banj, Čeh, S. Golob, Bajlec. Trener: Miran Emeršič
Nogometaši Zavrča še v petek niso vedeli ali bodo sploh potovali na gostovanje v Velenje, saj jih je zelo prizadela kazen, ki jim jo je dodelila NZS po tekmi s Krko v prejšnjem
krogu. Takrat je delegat podal prijavo na obnašanje vodilnih ljudi NK Zavrč (tudi predsednika Romana Vuka), disciplinski organ pa je klubu in posameznikom skupaj izrekel več kot 2000 evrov kazni in igranje pred praznimi tribunami v sobotnem derbiju z Aluminijem!
Tekma z Rudarjem je bila v nedeljo vendarle odigrana, Za-vrčani pa so imeli na začetku po napaki domačega vratarja odlično priložnost za vodstvo, a sodnik Pavel Frank ni doso-dil očitne enajstmetrovke nad Muratom (obenem bi moral izključiti vratarja Jahiča, saj je storil prekršek v čisti priložnosti za gol). Pozneje so domači nogometaši prevzeli pobudo in na koncu visoko zmagali. Tekma je bila odločena na začetku drugega polčasa, ko so domačini v desetih minutah dosegli dva zadetka.
JM
evropskim Krim Mercatorjem. Ptujčanke so na začetku po-vedle 3:2, a so Celjanke hitro izenačile in imele skozi v nadaljevanju vso srečanje do tri zadetke prednosti. Ptujčanke so bile vedno blizu, nikoli pa jim ni uspelo preiti v vodstvo.
Mogoče bi bilo drugače, če bi imel trener Bistrovič na razpolago večje število izkuše-nejših igralk ali zanesljivejšo strelko iz zunanjih položajev. Temu tokrat ni bilo tako, zato je bil poraz neizbežen.
Tekma za 3. mesto: Mercator Tenzor Ptuj - Olimpija PLK 32:22 (17:10)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Puš
7	(1), Majcen 2, Praprotnik 5, Ciora
8	(1), Kikanovič 5 (1), Marinček, Mi-hič 2, Strmšek 2, Levstik, Korotaj 1, Ozmec, Havlas, Šeruga.
Ptujčanke so prepričljivo dobile mali finale. Začele so zelo odločno in si že po petih minutah priigrale štiri gole prednosti (5:1), zatoje bil ljubljanski trener Robert Beguš prisiljen
zelo zgodaj zahtevati minuto odmora. Napotki selektorja slovenske članske reprezentance so imeli kratkotrajen učinek, saj so njegove varovanke v 20. minuti znižale na 7:9, v končnici prvega polčasa pa tekmicam iz najstarejšega slovenskega mesta znova dopustile, da so si priigrale visoko prednost sedmih golov (17:10).
Ljubljančanke so v drugem polčasu le v uvodu nevarno zapretile, ko so se v 40. minuti znova približale na dva gola zaostanka (17:19), v nadaljevanju pa znova popustile, tako da je bilo osem minut pozneje znova sedem golov prednosti v korist Ptujčank (25:18). Velik delež k uspehu je dodala Miša Marin-ček, ki je zbrala 28 obramb.
Danilo Klajnšek
Nikola Bistrovič, trener ekipe Mercator Tenzor Ptuj: "V
polfinalu proti Celjankam smo bili vedno blizu, vendar smo na koncu izgubili. V dvoboju z ljubljansko Olimpijo pa smo zaigrali dobro in tako osvojili medaljo za tretje mesto, kar je tudi bil naš osnovni cilj."
Rokomet • 1. B SRL
Vratar in dobra igra v obrambi ključ do uspeha
Moškanjci Goriš-nica - Ajdovščina 32:24 (15:14)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratu-ša. Petek 2, Zorli 3, Štorman 1, B. Šo-štarič, M. Valenko 1, Suljič 4, Prejac,
1. B SRL			
REZULTATI 19. KROGA: Moškanjci			
Gorišnica - Ajdovščina 32:24, Gro-			
suplje - Krško 30:30, Istrabenz plini			
Izola - Dol TKI Hrastnik 26.26, Mitol			
Sežana - Klima Petek Maribor 22:30,			
Dobova - Ribnica Riko hiše 23:26,			
Radeče MIK Celje - Krka 22:34.			
1. RIBNICA RIKO HIŠE 19 16	0	3	32
2. KRKA 19 15	1	3	31
3. KLIMA PETEK MB 19 14	1	4	29
4. KRŠKO 19 11	3	5	25
5. MOŠKANJCI-GORIŠN. 19 12	0	7	24
6. GROSUPLJE 19 9	3	7	21
7. ISTRABENZ P. IZOLA 19 7	2	10	16
8. MITOL SEŽANA 19 7	1	11	15
9. RADEČE MIK CELJE 19 5	2	12	12
10. AJDOVŠČINA 19 5	1	13	11
11. DOL TKI HRASTNIK 19 4	2	13	10
12. DOBOVA 19 1	0	18	2
Lozinšek 5 (2), Golob, Ivančič 6 (1), Vincek, Marušič 6, Špindler 4 (1), T. valenko, Žuran. Trener: Ivan Hrupič.
Rokometaši iz Gorišnice so brez večjih težav in po pričakovanjih premagali ekipo Ajdovščine. Res je, da si v prvem polčasu niso priigrali večje prednosti, zato pa je bilo v nadaljevanju srečanja veliko bolje. V 45. minuti so prišli do prednosti petih zadetkov, kar je bilo dovolj za miren zaključek srečanja, v katerem so razliko še povečevali.
Danilo Klajnšek
Ivan Hrupič - trener Moškanjci Gorišnica: »Zasluženo smo premagali neugodno in v drugem delu prvenstva okrepljeno ekipo iz Ajdovščine. V prvem polčasu nismo bili pravi, v nadaljevanju pa smo po nekaj odličnih obrambah Sandija Žurana in z našo tradicionalno trdo igro v obrambi prišli do vodstva, ki nam je na koncu prineslo mirno končnico in novi dve točki.«
Foto: Črtomir Goznik
Krožni napadalec Gregor štorman (Gorišnica, beli dres) je na tekmi z Ajdovci dosegel en zadetek.
Rokomet m 2. SRL - končnica
Nedeljcani zdrzali le do 46. minute
V. Nedelja - Grča Kočevje 29:34 (16:15)
V. Nedelja: Kovačec, Preac (9 obramb - 1 x 7 m), Hržič; Kvar 2, Ci-merman 3 (1), Orešnik, Hanželič 6 (4), T. Kaučič, Bezjak 2, Veselko 5, Kneže-vič 1, M. Kaučič, Tušak 1, Kumer 9, Munda. Trener: Samo Trofenik.
Rdeči karton: Nosan - 42., Špolja-rič - 60. groba prekrška.
Igralec tekme: Gregor Malnar (Grča Kočevje)
Okrnjeni Nedeljčani (brez Vente, Meška, Škripca, Krabo-nje) se niso mogli do konca tekme enakopravno boriti z gosti iz Kočevja. Kljub porazu gostitelji niso razočarali, odločila pa je daljša klop Grče. Do 46. minute je bil rezultat kar 15-krat izenačen! Uvodoma so gostje do 10. minute večkrat vodili za dva gola, do odhoda na odmor pa si je Velika Nedelja nekajkrat priigrala dva gola prednosti. Mlado vrsto Velike Nedelje sta vodila izkušena Ku-mer in Hanželič, ki sta skupaj do odmora zadela kar enajstkrat. Od mlajših sta v četi Sama Trofenika presenetila na desnem krilu Veselko in v zunanji liniji šele 15-letni Bezjak. Zadnjič je bil rezultat izenačen v 46. minuti pri rezultatu 25:25. Nekaj minut pred tem zeleno-črni niso izkoristili prednosti dveh igralcev več in gostje so po zaslugi golov Malnarja s pozicije desnega zunanjega ter po obrambah Perovška spreobrnili potek tekme. V 56. minuti so povedli s 5 zadetki, 31:26.
V soboto, 12. aprila, ob 19. uri pri Veliki Nedelji gostujejo roko-metaši Alplesa iz Železnikov.
Uroš Krstič
2. SRL - končnica					
PARI 4. KROGA:		Velika		Nedelja	
- Grča Kočevje 29:34, Kranj				- Drava	
Ptuj 24:22, Šmartno 99 -			Duplje Tr-		
žič S8:SO, Alples Železniki			-	Sevnica	
27:23.					
1. ŠMARTNO 99	4	4	O	O	2O
2. ALPLES ŽELEZNIKI	4	S	O	l	15
3. GRČA KOČEVJE	4	S	O	l	l2
4. DRAVA PTUJ	4	l	l	2	9
5. KRANJ	4	2	O	2	9
6. VELIKA NEDELJA	4	l	O	S	B
7. DUPLJE TRŽIČ	4	O	l	S	5
8. SEVNICA	4	l	O	S	4
Kranj - Drava Ptuj 24:22 (11:9)
DRAVA PTUJ: Marjanovič, Kelenc, Mesarec 5, Halilovič 5, Petraš 1, Lu-skovič 5, Bračič 2, Predikaka 4, Ferk, Pučko, Galamič, Lukaček, Dokša. Trener: Marjan Valenko.
Ptujski rokometaši so v Kranju doživeli neugodni poraz, ki jih je precej oddaljil od želenega drugega mesta, vendar pa so še ostali v borbi za tretje mesto, ki jim še lahko prinese dodatne kvalifikacije s predzadnjo uvrščeno ekipo iz 1. B SRL.
V gorenjski prestolnici so Ptujčani nastopili brez obolelega Saša Kafela in službeno zadržanega Rudija Kokola, kar se je vsekakor poznalo v igri. Gostje iz Ptuja so kljub temu začeli srečanje z namenom, da osvojijo vsaj točko. V prvem polčasu so držali korak s Kranjčani, saj so ob odmoru zaostajali le dva zadetka.
Domačini so v 45. minuti povedli 19:15, vendar so se Ptujča-ni približali na 22:20. Kljub veliki želji jim do konca ni uspelo rezultata vsaj izenačiti.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis • Mlad. DP
Ptujčanke druge
V soboto in nedeljo je bil Ptuj središče slovenskega mladinskega namiznega tenisa. V športni dvorani Center je namreč potekalo ekipno državno prvenstvo v konkurenci mladink in mladincev. V ptujskem klubu so si veliko obetali od deklet, ki so bila lanskoletne državne prvakinje - letos so seveda želele ta uspeh ponoviti.
Žal jim to ni uspelo, saj so v finalnem dvoboju z ravenskim Fužinarjem, za katerega nastopa Manca Fajmut, morale priznati premoč tekmicam in so dvoboj izgubile s končnim rezultatom 5:3. Na koncu so se lahko vse-
eno veselile naslova vice prvakinj Slovenije. Za NTK Ptuj so nastopile Vesna Rojko, Ivana Zera in Polona Belavič.
Vodja ekipe in trener Tomo Džankič nam je po končanem turnirju dejal: »Moramo biti zadovoljni z drugim mestom naših deklet. Lani smo bili mi boljši od Fužinarja, letos so to bili oni. Veseli me, da smo do samega zaključnega srečanja vse nasprotnice premagali brez večjih težav.«
Med mladinci je prvo mesto osvojila ekipa Kema Puconci, druga pa je bila Sobota.
Danilo Klajnšek
Foto: Langerholc
Dekleta NTK Ptuj, ki so na državnem prvenstvu osvojila 2. mesto (Rojko, Zera, Belavič); desno Tomo Džankič in Bojan Terbuc.
Kolesarstvo m 38. dirka po Lombardiji
Ptujčani s skromnim izkupičkom
V nedeljo se je s šesto etapo zaključila 38. kolesarska dirka po Lombardiji. Velikega uspeha so se veselili kolesarji italijanskega moštva LPR Brakes, ki so osvojili prva tri mesta. Zmaga je pripadla Danilu di Luci, drugo mesto je osvojil Paolo Savoldelli, tretje pa Daniele Pietropolli. Moštveni uspeh je z desetim mestom dopolnil Mariborčan Jure Golčer. Izkupiček kolesarjev Perutnine Ptuj je bil precej skromen. Dosegli so dve etapni uvrstitvi v deseterico (Fajt šesto mesto v tretji etapi, Koren peto v zadnji), v skupnem seštevku je bil najboljši Kristjan Fajt na 19. mestu.
»To je bila letos najtežja dirka za nas, vendar smo realno dosegli manj, kot smo sposobni. Mislim, da imamo dovolj kvalitete, da bi lahko plasirali enega med pet najboljših, enega pa med deset,« je povedal vodja ptujskega moštva Srečko Gli-var. Perutinarjem ni šlo po pričakovanjih vse od prvega dne. Na uvodnem moštvenem kro-nometru so zasedli deseto mesto, nato pa v tretji etapi ostali brez prvega moža Matije Kvasi-ne, ki je po okvari kolesa pripeljal v cilj z velikim zaostankom.
Kristjan Fajt (KK Perutnina Ptuj)
Foto: Marjan Keiner
Smola se je v četrtek nadaljevala s padcem Mateja Stareta, ki je dan kasneje zaradi bolečin celo odstopil. Po ravninskih etapah je bil v boju za deseterico še zgolj Kristjan Fajt. Na petkovi prvi gorski preizkušnji je pripeljal v cilj v času prvo-uvrščenega di Luce, slabše pa mu je šlo v odločilni, sobotni kraljevski etapi, ko se mu pedali niso vrteli po željah. Na najtežji vzpon Colle Madalenna ni mogel držati tempa najboljših. Kvasina in Koren sta ga po navodilih Glivarja počakala, a ga med najboljše nista uspela vrniti. »Tako smo zapravili še
možnost za kakšen odmeven rezultat v etapi. To so odločitve, ki jih moraš sprejeti v trenutku. Včasih se ti obrestujejo, tokrat se nam niso. Mislim, da smo se povsem enakovredno kosali z najboljšimi, vendar s končnim izkupičkom nikakor ne moremo biti zadovoljni,« je zaključil Glivar.
V nedeljo je s petim mestom prilepil obliž na rane Kristjan Koren. Žal je bil tudi on žrtev četrtkove vetrovne etape. Ko je bil v zadnjih kilometrih, je glavnina po narekovanju močnega tempa ekip LPR in Tinkoff Credit System razpadla na »prafak-
38. dirka Teden dni Lombardije, Italija, 2.1 UCI, 1.-6. april 2008
Končni vrstni red:
1.	Danilo Di Luca (Ita), LPR Brakes, 20;05:18
2.	Paolo Savoldelli (Ita), LPR Brakes, isti čas
3.	Daniele Pietropolli (Ita), LPR Brakes, +0:16
8. Robert Kišerlovski (Hrv), Adria Mobil, 1:40
10. Jure Golčer (Slo), LPR Brakes, 1:50
19. Kristjan Fajt (Slo), Perutnina Ptuj, 2:47
37. Kristjan Koren (Slo), Perutnina, 5:27
50. Matija Kvasina (Hrv), Perutnina Ptuj, 8:21
60. Radoslav Rogina (Hrv), Perutnina Ptuj, 11:54
66. Gregor Gazvoda (Slo), Perutnina Ptuj, 13:02
torje«. Ironija je, da so prav pe-rutninarji zaslutili, kaj se lahko v muhastih razmerah zgodi, pričeli (kot se je kasneje izkazalo) z neuspešnim napadom, ko pa so vajeti prevzeli Italijani, jih žal več ni bilo na mestih, ki so prinašala bonifikacije.
UG
Teniške novičke
Nina tretja, Blaz do finala dvojic
Nina v Izraelu tretja med posameznicami
Pretekli teden se je v Izraelu končal zanimiv tradicionalni turnir v konkurenci U-12. V dresu slovenske državne reprezentance se ga je udeležila tudi Nina Potočnik, članica TK Terme Ptuj (bila je najmlajša članica reprezentance). Naša reprezentanca je v ekipnem delu suvereno premagala vse tekmece in osvojila 1. mesto. Nina je k temu uspehu prispevala štiri zmage, enkrat pa je izgubila.
V konkurenci posameznic so mlade Slovenke spet blestele: Nina Potočnik je s štirimi zmagami in enim porazom (v polfinalu jo je premagala domačinka) osvojila 3. mesto. Njena sotekmovalka iz reprezentance Ula Pogorevčnik je bila še uspešnejša, saj je osvojila 1. mesto.
Organizatorji so za vse udeležence turnirja na koncu pripravili izlet v Jeruzalem in so tudi sicer odlično skrbeli za dobro počutje mladih igralcev. »Bilo je fantastično!« je Nina povedala po vrnitvi v domovino.
Blaž v Umagu do finala dvojic
Najboljši ptujski igralec Blaž Rola je pretekli teden nastopil na mladinskem ITF turnirju 1. stopnje v Umagu na Hrvaškem.
Med 64 posamezniki je Blaž preskočil prva dva kroga: v 1. je premagal Čeha Urbaneka, v 2. pa je Ljubljančan Domen Korelc dvoboj predal pri rezultatu 5:7, 5:0. V 3. krogu se
Utrinek s priprav v Biogradu na morju, kjer so se mudili mladi igralci TK Ptuj.
je Blaž pomeril s 1. nosilcem, Angležem Marcusom Willisom (32. na lestvici ITF), kateremu je moral na koncu čestitati za zmago (4:6, 2:6).
Veliko bolje sta se s Tomom Kočevarjem-Dešmanom odrezala v igri parov, kjer sta se prebila celo do finala. Na tej poti
sta premagala dvojice Dža-leta/Mesin (Srbija/Hrvaška), Almeida/Ben Zvi (Portugalska/Izrael), Crepaldi/Portaluri (Italija) in Basič/Brkič (BiH). V četrt- in polfinalu sta slavila v skrajšanem tretjem nizu, obakrat pa sta »hodila po robu«. V finalu jima to ni uspelo, saj sta na isti način proti angleški dvojici Puffley/Willis tokrat ostala praznih rok (6:0, 4:6, 2:10).
Priprave v Biogradu na morju
Mlajši teniški igralci in igralke TK Terme Ptuj so se pretekli teden mudili na pripravah v Biogradu na morju, kamor so se družno odpravili s kolegi iz
Varaždina. Spremljal jih je trener Luka Hazdovac, ki je po vrnitvi povedal: »Na pripravah je bilo 11 naših mladih igralcev, ki so bili razdeljeni v manjše skupine vrstnikov. Imeli smo izredno srečo z vremenom (pihal je le veter), tako da smo trenirali vsak dan. Treningi so potekali dopoldan in popoldan, vmes smo s pomočjo video posnetkov analizirali razne podrobnosti. En dan smo se odpravili tudi na izlet do Kor-natov.
Z Varaždinci smo se zelo dobro ujeli, tako da so se stkala številna prijateljstva. Dogovorili smo se tudi za dve prijateljski srečanji v aprilu, s katerimi želimo sodelovanje še poglobiti.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola je na ITF turnirju v Umagu nastopil v finalu dvojic.
Teniška šola KIH vpisuje nove člane; vpis bo potekal do 15. aprila. Zainteresirani se lahko prijavijo v prostorih kluba v popoldanskem času, ko tudi potekajo treningi. Dodatne informacije: 040 304 897 (Luka).
Vpis v teniško solo KIH
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Gerečja vas tesno za petami Sampionu
3. SNL - VZHOD: vodilni Šentjur prepričljiv v Stojncih
V 18. krogu 3. SNL - vzhod so nogometaši vodečega Šentjurja prišli v Stojncih do svoje štirinajste zmage v tem prvenstvu in so povsem mirni na vrhu prvenstvene razpredelnice s trinajstimi točkami prednosti pred prvim zasledovalcem iz Šmartnega. Če bodo nadaljevali s podobno igro, potem bi lahko že sedaj zapisali, da so že novi drugoligaš. Stojnci vse bolj tonejo, vendar pa za klubi pred njimi ne zaostajajo veliko. To ne bi smela biti tolažba, ampak opozorilo, da je potrebno pričeti zbirati točke. Sploh po presenečenju v Slovenskih Konjicah, ko so nogometaši Rome osvojili točko, tudi oni za Stojnci ne zaostajajo veliko. Vsi drugi rezultati so v bistvu pričakovani, tudi zmaga Črenšovcev na derbiju v Odrancih. Črenšovčani so se z dobrimi igrami prebili na tretje mesto.
REZULTATI 18. KROGA: Stojnci
-	MU Šentjur 0:3, Tehnostroj Veržej
-	Pohorje 4:0, Šmartno 1928 - Kovinar Štore 2:0, Dravinja - Roma 3:3, Trgovine Jager - Paloma 2:0, Koroška Dravograd - Malečnik 3:1, Odranci - Črenšovci 0:1.
1. MU ŠENTJUR	17	14	2	1	45:9	44
2. ŠMARTNO 1928 17		9	4	4	28:23	31
3. ČRENŠOVCI	17	8	3	6	27:25	27
4. DRAVINJA	17	6	7	3	29:19	25
5. TRGOV. JAGER	17	7	4	6	27:25	25
6. MALEČNIK	17	7	4	6	24:22	25
7. TEHNO. VERŽEJ 17		6	6	5	30:23	24
8. DRAVOGRAD	17	6	4	7	26:24	22
9. ODRANCI	17	5	6	6	20:24	21
10. PALOMA	17	6	3	8	21:28	21
11. KOV. ŠTORE	17	4	7	6	32:31	19
12. STOJNCI	17	4	6	7	25:28	18
13. ROMA	17	3	4	10	23:47	13
14. POHORJE	17	2	2	12	15:44	8
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Gerečje vasi Unukšpeda in Aha Emmi Bistrice so v tem krogu dosegli zmagi, s katerima so utrdili položaj v zgornji polovici lestvice.
STIJNCI - MU ŠENTJUR 0:3
(0:1)
STRELCI: 0:1 Leskovar (7), 0:2 Klinger (66, a.g.), 0:3 Balagič (89)
STOJNCI: Starčič. Milošič (od 82. Mulej), Gajser, Janžekovič, Klinger, Milošič, Topolovec, Horvat (od 23. Fridauer), Habrun (od 65. Pernek), Žnidarič, Marinič. Trener: Ivan Zajc
Štajerska liga
REZULTATI 18. KROGA: GIC Gradnje Rogaška - Gerečja vas Unukšped 1:3 (1:1), Oplotnica - Peca 0:2 (0:1), AHA EMMI Bistrica - Šentilj Jarenina 1:0 (0:0), Partizan Fram - Šoštanj 2:1 (1:1), Železničar - Podvinci 2:0 (1:0), Zreče - Simer šampion 2:3 (1:1), Holermuos Ormož - Mons Claudius 1:2 (1:1).
1.	SIMER ŠAMP. 17 13 3 1 56:21 42
2.	GEREČJA VAS U. 17 12 2 3 48.21 38
3.	MONS CLAUD. 17 10 2 5 37:28 32
4.	ŠOŠTANJ 17 9 4 4 36:19 31
5.	HOLER. ORMOŽ 17 9 3 5 40:33 30
6.	A. E. BISTRICA 17 8 3 6 38:31 27
7.	PARTIZAN FRAM 17 8 1 8 26.26 25
8.	ZREČE 17 7 2 8 30:28 23
9.	PODVINCI 17 7 2 8 33:37 23
10.	PECA 17	7	0	10	30:27	21
11.	GIC ROGAŠKA 17	6	2	9	25:39	20
12.	ŠENTILJ-JAR, 17	4	2	11	18:39	14
13.	ŽELEZNIČAR 17	4	0	13	23:50	12
14.	OPLOTNICA 17	2	0	15	15:48	6
V 18. krogu sta vodeči ekipi na prvenstveni razpredelnici dosegli zmagi v gosteh. Simer šampion je gostoval v Zrečah in do treh točk prišel pet minut pred koncem srečanja. Uspešni so bili tudi nogometaši iz Gerečje vasi, ki so gostovali v Rogaški Slatini. Do zmage pa so prišli po boljši in učinkovitejši igri v drugem polčasu. Končno so spet zmagali nogometaši iz Slovenske Bistrice, medtem pa sta Holermuos Ormož in Podvinci izgubila. Ormožani na svojem igrišči proti Mons Claudiusu, kjer so drugi zadetek prejeli pet minut pred koncem z enajstmetrovke. Srečanje so končali samo z devetimi nogometaši. Podvinci so na mariborskem Taboru klonili proti predzadnjemu Železničarju, ki očitno še ni vrgel puške v koruzo glede obstanka.
ŽELEZNIČAR - PODVINCI 2:0
(1:0)
PODVINCI: Gašperič, Čeh, Šebela, Petek, Kralj, Lah, Bratec, Brumen, D. Petrovič, R. Petrovič, Belšak. Trener: Slavo Petrovič.
HOLERMUOD ORMOŽ -MONS CLAUDIUS 1:2 (1:1)
STRELCA: 0:1 Debelak (1), 1:1 Zi-darič (31), 1:2 Debelak (85. z 11 m) HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Druzovič, Novak, Zidarič, D. Mlina-rič (od 60. Poberčnik), R. Mlinarič, Jurčec, Zorman, L. Mlinarič, Jerebič, Kolarič. Trener: Benjamin Krajnc.
GIC GRADNJE ROGAŠKA -GEREČJA VAS UNUKŠPED 1:3 (1:1)
STRELCI ZA GEREČJO VAS UNUKŠPED: Vtič (19), Gerečnik (62. in 74. iz 11-m)
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Kle-menčič, Kokot, Slaček, Horvat, Ka-isesberger, Emeršič, Rozman, M. Hertiš (od. 60. Žgeč), Vtič, Gerečnik, Marinč (70. Veber). Trener: Igor Vo-rih.
1. LIGA MNZ PTUJ: v Vidmu 9 zadetkov
REZULTATI 14. KROGA: Središče
-	Rogoznica 2:2, Dornava - Zgornja Polskava 5:2, Videm - Gorišnica 7:2, Cirkulane - Skorba Saš 1:1, Hajdina
-	Bukovci 2:1, Boč - Apače 0:0.
1.	BUKOVCI	14	9	2	3	31:10	29
2.	HAJDINA	14	9	1	4	35:23	28
3.	BOČ	14	8 3	3	27:18	27
4.	APAČE	14	7	4	3	29:17	25
5.	VIDEM	14	6 5	3	32:24	23
6.	DORNAVA	14	6 4	4	27:15	22
7.	SREDIŠČE	14	5	3	6	22:26	18
8.	GORIŠNICA	14	5	2	7	24:34	17
9.	ROGOZNICA 14	2	7	5	20:31	13
10.	SKORBA SAŠ 14 2 5 7 20:35 11
11.	CIRKULANE 14 2 4 8 23:31 10
12.	ZG. POLSK. -1 14 2 2 10 17:43 7 SREDIŠČE - ROGOZNICA 2:2 (1:1) STRELCI: 1:0 Klajnčar (4), 1:1 Leben (24), 2:1 Lesjak (80), 2:2 Brod-njak (88)
DORNAVA - ZGORNJA POLSKA-VA 5:2 (4:0)
STRELCI: 1:0 Novak (2), 2:0 Ra-kuša (26), 3:0 Kokol (35), 4:0 Po-lanec (42), 4:1 Dmitrovič (53), 4:2 Dmitrovič (61), 5.2 Rakuša (66) HAJDINA - BUKOVCI 2:1 (1:1) STRELCI: 1:0 Pihler (27), 1:1 Her-ga (38), 2:1 R. Krajnc (74)
CIRKULANE - SKORBA SAŠ 1:1 (1:1)
STRELCA: 0.1 Haunholter (10), 1:1 Žumbar (37) VIDEM - GORIŠNICA 7:2 (4:0) STRELCI: 1:0 Kokol (21), 2:0 Fridauer (35), 3:0 Bratuša (43), 4:0 Lah (45), 4:1 Poplatnik (62), 5:1 Varnica (66), 6:1 Varnica (69), 6:2 Košnik (77. z 11 m), 7:2 Varnica (91)
2. LIGA MNZ PTUJ: prvi spodrsljaj Pragerčanov
REZULTATI 10. KROGA: Markovci
-	Spodnja Polskava 3:1, Pragersko
-	Tržec 0:0, Slovenja vas - Grajena 0:3, Lovrenc - Leskovec 2.1, Podleh-nik - Hajdoše 1:0.
1.	PRAGERSKO 10 9 1 0 39:4 28
2.	MARKOVCI 10 6 2 2 23:8 20
3.	HAJDOŠE 10 5 1 4 27:24 16
4.	SP. POLSKAVA 10 4 2 4 11:19 14
5.	LESKOVEC 10 3 3 4 17:18 12
6.	GRAJENA 10 3 3 4 19:27 12
7.	SLOVENJA VAS 10 3 3 4 13:25 10
8.	LOVRENC 10 3 1 6 13:19 10
9.	PODLEHNIK 10 3 0 7 9:20 9
10.	TRŽEC 10 1 4 5 17:24 7
PODLEHNIK - HAJDOŠE 1:0
(0:0)
STRELEC: 1:0 Trebše (56) MARKOVCI - SPODNJA POLSKAVA 3:1 (0:0)
STRELCI: 0:1 Ratej (48), 1:1 Janžekovič (50), 2:1 Golob (73), 3:1 Jan-žekovič (77. z 11 m)
LOVRENC - LESKOVEC 2:1 (1:1) STRELCI: 0:1 Fridauer (13), 1:1 Pulko (18), 2:1 Tomanič (75. z 11 m)
SLOVENJA VAS - GRAJENA 0:3
(0:2)
STRELCA: 0:1 Bračič (14), 0:2 Bračič (25), 0:3 Šoštarič (89)
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
Vzhodna skupina
REZULTATI 11. KROGA: Ormož -Podvinci 2:1, Stojnci - Leskovec 2:0, Markovci - Grajena 1:3, Dornava
-	Gorišnica 1:3, Videm - Tržec 2:1.
1.	GORIŠNICA 11	8	3	0	31:10	27
2.	VIDEM	11	6	3	2	24:17	21
3.	GRAJENA	11	6	2	3	19:16	20
4.	PODVINCI	11	5	2	4	17:10	17
5.	MARKOVCI	11	4	3	4	16:21	15
6.	STOJNCI	10	4	1	5	20:21	13
7.	ORMOŽ	10	3	3	4	11:17	12
8.	DORNAVA	11	2	3	6	12:18	9
9.	TRŽEC	11	2	3	6	13:23	9
10.	LESKOVEC 11 1 3 7 11:21 6
Zahodna skupina
REZULTATI 11. KROGA: Skorba
-	Polskava 5:0, Lovrenc - Pragersko 0:0, Podlehnik - Hajdina 0:1, Apače - Zgornja Polskava 1:2, Prepolje
-	Boč 1:2.
1.	HAJDINA 11 9 0 2 34:9 27
2.	PRAGERSKO 11 8 1 2 41:10 25
3.	SKORBA 11 8 1 2 39:13 25
4.	ZG. POLSKAVA 11 7 2 2 31:19 23
5.	BOČ	11 5 1 5 28:25 16
6.	POLSKAVA 11 5 1 5 20:19 16
7.	APAČE 11 4 0 7 19:31 12
8.	PREPOLJE 11 3 1 7 21:41 10
9.	LOVRENC 11 0 3 8 9:33 3
10.	PODLEHNIK 11 0 2 9 9:51 2
Danilo Klajnšek
Nogomet
Zmagali mladinci Aluminija
V Kidričevem je bil odigran finale mladinskega pokala MNZ Ptuj med domačim Aluminijem in Podvinci. Zmagali so domači prvoligaši z rezultatom 5:0 ter se tako uvrstili v nadaljnji krog tekmovanja. Pokal je kapetanu mladincev Aluminija Mihi Lešniku predal predstavnik MNZ Ptuj Danilo Levačič.
Danilo Klajnšek
jr % *
» J Ä-'	* i a«
Skupni posnetek finalistov mladinskega pokala MNZ Ptuj
Športni napovednik
NOGOMET
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 27. KROGA - SREDA ob 16.30: Maribor - MIK CM Celje (na Ptuju), Primorje - Interblock, Livar - HIT Gorica, Koper - Nafta. SREDA ob 18.00: Domžale - Drava.
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
12. KROG: ŽNK Ljudski vrt - Krka (sreda ob 17.30)
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 16. KROGA - SREDA ob 16.30: Železničar - GIC Gradnje Rogaška, Oplotnica - Podvinci, Zreče - Gerečja vas Unukšped, AHA EMMI Bistrica - Peca, Holermuos Ormož - Simer šampion, Partizan Fram - Šentilj Jarenina, Šoštanj - Mons Claudius.
Danilo Klajnšek
Futsal • 2. SFL - končnica
Tomaž s porazom končal sezono
Tomaž ABA Mark 69 - Oplast Kobarid 2:5 (1:2)
Strelci: 0:1 Perendlja (5), 0:2 Pe-rendija (12), 1:2 Gorlčan (17), 1:3 J. Ručna (29), 1:4 J. Ručna (34), 1:5 Horvat (34), 2:5 Goričan (39).
Tomaž: Trop; Gajser, Miklašič, Goričan, Bohinec, S. Kupčič, Majcen, Plohl, Kolbl. Trener: Marjan Magdič.
Igralec tekme: Jani Ručna (Oplast Kobarid)
Maloštevilni gledalci (100) so na Hardeku videli eno kvalitetnejših tekem v letošnji sezoni. Okrnjeni Tomaž se je, dokler je imel moči, dobro
uspel kaznovati napako Oplasta v obrambnih vrstah in je znižal na 1:2. V 18. minuti je Gajser nesrečno igral z roko, kar je pomenilo šesti akumulirani prekršek in lepo priložnost za Oplast, vendar je Jani Ručna meril mimo gola Tropa. Zadnjo priložnost v prvem delu je zamudil Leban oz. je domači vratar reagiral izvrstno.
V 2. polčasu je tempo igre precej upadel, več pa so žogo v svoji posesti imeli igralci iz Kobarida. Glede na pritisk gostov je bilo pričakovati minuto odmora domače klopi, ki pa je prišla prepozno, saj je Jani Ručna pred tem povišal na
Sašo Kupčič in Dušan Bohinec (KMN Tomaž)
Foto: Hozyan
upiral favoritu iz Kobarida, a na koncu je presodila kvaliteta, ki je bila na strani Oplasta: »Dokler smo imeli moči, smo še nekako zaustavljali nalete Oplasta. Odsotnost Školibra, B. Kupčiča, Jurčca, Kamenška, Cvetka in Kramplja se nam je preveč poznala. Mislim, da bi lahko v popolni zasedbi vsaj na domačem parketu enakovredno parirali gostom iz Posočja. Slednjim čestitam ter jim želim obilo uspeha v finalu kvalifikacij za uvrstitev v 1. SFL,« je korektno po tekmi razmišljal Sašo Kupčič.
Obe ekipi sta srečanje pričeli odprto in prvi polčas je bil na visokem nivoju, žogo pa so imeli več v posesti gostje. Za uvodni zadetek Oplasta je v 5. minuti poskrbel dvojec Horvat - Perendija. Še v isti minuti je Gajser zatresel okvir vrat Kurinčiča. Perendija je v 12. minuti še v drugo zadel mrežo Tomaža: varovanci Marjana Magdiča so bili nepazljivi pri kotu gostov, kar je s pridom izkoristil izkušeni Perendija. Do odmora so bili v nadaljevanju boljši petelini. Najprej sta priložnosti zamudila Bohinec in Goričan, nato pa je domači kapetan Goričan v 17. minuti
3:1. V 32. minuti se je Goričan znašel sam iz oči v oči z golma-nom Kurinčičem, ki je dvoboj zapustil kot zmagovalec. V 34. minuti je padla odločitev o zmagovalcu, saj so gostje v pičlih 30 sekundah zadeli dvakrat. Končni rezultat je postavil domači kapetan Goričan, ki je zadel po lepi podaji Plohla.
S porazom je tako končana sezona Tomaža: »Obetali smo si uvrstitev v finale, ampak smo si že v rednem delu privoščili preveč spodrsljajev in zasedli 2. mesto na vzhodu. V polfinalu pa proti odlični ekipi Oplasta enostavno ni šlo,« je še zaključil mladinski repre-zentant Slovenije Saša Kupčič. V taboru Oplasta niso skrivali zadovoljstva: »Hardek je zmeraj neugoden teren. Imeli smo težave že pred tekmo, saj smo po lastni krivdi zamudili in šele petnajst minut pred začetkom tekme prispeli v dvorano. Začeli smo nervozno, nato pa le počasi prevzemali niti igre v svoje noge. Naš cilj ostaja uvrstitev in vrnitev v 1. SFL,« nam je po tekmi zaupal Primož Zorč, trener in igralec Oplasta, ki se je uvrstil v finale kvalifikacij za uvrstitev v 1. SFL.
Uroš Krstič
Foto: DK
Jadranje • Regata Ptujčanka
Ekipa Radio-Tednika zmagala v drugi skupini!
Od četrtka do nedelje je v Biogradu na morju potekala tradicionalna, letos že 8. regata Ptujčanka. V dveh skupinah je nastopilo 22 ekip; v prvi so se posadke pomerile z mono-tipnimi jadrnicami Elan 340, v drugi pa s plovili s standardno čarter opremo.
Največ znanja v prvi skupini je pokazala ekipa NC Rogla team (skiper Miha Pučnik), v dtugi pa je z zmagami v vseh plovih slavila ekipa naše medijske hiše (skiper Dario Franov).
Več v petkovi številki!
JM
Golf • Kurent cup 2008
Tajda Šarkanj pred vsemi
V soboto je na ptujskem igrišču za golf v organizaciji domačega golf kluba potekal tradicionalni, letos že 16. Kurent cup. To je na Ptuju uvodni turnir sezone, ki se ga je letos udeležilo 73 igralk in igralcev, ki so v večini prišli iz domačega kluba, nekaj pa je bilo tudi gostov. V lepem, sončnem vremenu so lahko udeleženci uživali v igri in druženju, ki je eno glavnih vodil turnirja.
Na tekmovalnem področju je največ spretnosti in znanja pokazala Tajda Šarkanj, ki je v absolutni konkurenci slavila pred Vladimirjem Bračkom. Med seniorji sta slavila Dušan-ka Pešec in Ljubomir Kampl, med juniorji pa Grega Grego-rinčič.
Rezultati:
bruto skupno: 1. Tajda Šarkanj
-	31;
bruto moški: 1. Vladimir Bračko
-	23;
bruto ženske: 1. Nataša Slak - 6;
bruto seniorji: 1. Ljubomir Kampl
-	23;
bruto seniorke: 1. Dušanka Pešec - 24;
bruto juniorji: 1. Grega Gregorin-čič - 27.
Najdaljši udarec na turnirju je uspel Ivanu Gajšku, ki je žogico poslal kar 240 metrov daleč (med ženskami je to uspelo Slavki Gojčič - 176 metrov). Slednja se je z enim udarcem tudi najbolj približala zastavici, in sicer 1,04 metra.
Po zanimivem uvodu pa so že stekle priprave tudi na vrhunec sezone, ko se bodo junija na Ptuju pomerili profesionalni igralci golfa na turnirju Alps toura.
JM
Tenis • Zimska liga 2007-08
Kellersposrt prvi
V zadnjem krogu 2. zimske teniške lige je prišlo do končnega razpleta glede prvaka in s tem napredovanja v 1. ligo. V medsebojnem dvoboju so igralci Kellersportsa gladko premagali Gorišnico ter jo s tem potisnili na 2. mesto. Sami so tako postali prvaki in bodo v naslednji sezoni igrali v 1. zimski teniški ligi.
REZULTATI 10. KROGA: TK KELLERSPORTS - TK GORIŠNICA 3:0 (Kolarič - Žnidarič 9:2, Gostan -Krajnc 9:7, Šebela/Korošec - Žnida-
rič/Simonič 9:8); TK ENIGMA - TK SKORBA GAD 0:3 (Cunk - Šlamber-ger 0:9, Pravdič - Dobnik 1:9, Cunk/ Pravdič - Šlamberger/Dobnik 2:9); TK TIGRI - TK ŠTRAF 2:1 (Kokol - Jagarinec 3:9, Ribič - Janžekovič 9:7, Korpič/Paternost - Štrafela/ Janžekovič 9:6).
KONČNI VRSTNI RED: TK Kellersports 24, TK Gorišnica 22, TK Štraf 16, TK Tigri 13, TK Skorba gad 12, TK Enigma 3 točke.
Danilo Klajnšek
Ekipa Kellersportsa se je uvrstila v 1. zimsko teniško ligo.
Strelstvo • Mednarodni pokal Steirmark - Podravje
Avstrijci uspešnejši z rezultatom 7:4
V soboto je v avstrijskem Kapfenbergu potekalo izredno zanimivo srečanje slovenskih in avstrijskih strelcev, ki so se pomerili na 1. mednarodnem pokalu regij Steirmark proti Podravju v streljanju z zračno pištolo. Dvoboj so, v upanju na ponovitve preteklih podobnih srečanj med obema regijama, ki so bila svoj čas zelo priznana in so potekala pred približno 20 leti, organizirali avstrijski strelci, ki so postali tudi zmagovalci 1. mednarodnega pokala s skupnim rezultatom 7:4.
Za podravsko regijo, ki so jo zastopali strelci SK Ptuj, so si točke v 1., 2., 4. in 8. posamičnem dvoboju pri streljali Majda Raušl, Matija Potočnik, Simeon Gonc in mladinec Uroš Pešakovič. O jakosti in kvaliteti avstrijske ekipe pa priča podatek, da je v povprečju vseh 11 njihovih strelcev doseglo nekaj več kot 552 krogov, zanimivo pa je predvsem to, da sta ekipi formirali seznam strelcev po kvaliteti od najboljšega proti najslabšemu strelcu in prav v dvoboju najboljših štirih parov so slovenski strelci dosegli kar tri točke. Za avstrijsko ekipo sta nastopila tudi strelec in strelka, ki sta bila leta 1988 na OI v Seulu in prav slednja sta dvoboja izgubila. Ekipi sta na prvem zgo-
Foto: Simeon Gönc
Ptujski strelci, ki so zastopali Podravje, so na 1. mednarodnem pokalu v Kapfenbergu dosegli štiri točke.
dovinskem srečanju obeh regij dosegli dogovor, da se bo pokal regij avstrijske Štajerske in Podravja odvijal enkrat letno z izmenično organizacijo, in sicer kot predpriprava na DP, ki predstavlja vrhunec sezone z zračnim orožjem.
Simeon Gonc
1.	par: 0:1 Heinz Költringer - Majda Raušl 569:573
2.	par: 0:2 Horst Krasser - Matija Potočnik 564:565
3.	par: 1:2 Ernst Pompe - Miran Kolednik 550:536
4.	par: 1:3 Martin Pfeffer - Simeon Gönc 549:561
5.	par: 2:3 Günther Hirschegger - Stanislav Golc 555:538
6.	par: 3:3 Marion Weingand - Franc Bedrač 567:519
7.	par: 4:3 Heribert Klöckl - Milan Stražišar 562:521
8.	par: 4:4 Christine Strahalm - Uroš Pešakovič 534:539
9.	par: 5:4 Anita Grabensberger- Borut Sagadin 554:529
10.	par: 6:4 Heinrich Schäffer - Rok Veršič 525:508
11.	par: 7:4 Alfred Edlinger - Mateja Pešakovič 546:488 Skupno: Steirmark - Podravje 7:4
Judo • Reprezentančne priprave na Ptuju
Dnevno tudi po 18 borb
Ptuj, Športna dvorana Mladika, 31. 3.-2. 4. 2008. Po
dvodnevnem mednarodnem judo prvenstvu Pokal Ptuja - prvenstvo evropskih upov, ki se ga je udeležilo kar 446 tekmovalcev in tekmovalk, so za reprezentante na Ptuju potekale tudi priprave.
Udeležba je bila več kot odlična, saj je bilo na posameznem treningu čez 80 judoistov in judoistk. Sodelovala je tudi
reprezentanca Romunije ter večina reprezentantov in re-prezentantk iz Slovenije. Na teh pripravah, ki jih lahko imenujemo tudi borilne, saj so tekmovalci imeli dnevno po 18 borb, so sodelovali skoraj vsi ptujski judoisti, ki se pripravljajo za nadaljevanje letošnje naporne sezone. Rok Tajhman, Andrej Čuš, Damjan Ljubec, Ervin Vinko, Božičko Jure, Vidovič Tilen, Murko Lea in Urek Urška so te
priprave izpolnili v celoti in se udeležili vseh treningov, ki so potekali dvakrat dnevno.
Selektor slovenske kadetske reprezentance in vodja priprav Vlado Čuš: »V treh dneh smo gostili na Ptuju čez 100 odličnih judoistov in judoistk iz večine slovenskih klubov, sosednje Hrvaške in Romunije, ki so reprezentanti svojih držav. Priprave so odlično uspele, judoisti so imeli
dnevno tudi po 18 borb, vadili pa so tudi tehnično-taktične elemente. Te priprave smo izkoristili tudi za omogočanje dobrega treninga vsem domačim tekmovalcem. Zelo sem zadovoljen z njihovo prizadevnostjo na treningih in prepričan sem, da se bo to tudi obrestovalo z dobrimi rezultati na prihodnjih tekmovanjih za Evropski pokal. Iz našega kluba so bili prisotni vsi tekmovalci. Lahko smo zelo zadovoljni s celotnim tednom, kjer smo pokazali, da smo odlični organizatorji, za kar imamo tudi zagotovila, da bodo Pokal Ptuja in priprave v naslednjem letu obiskale vse letošnje udeleženke.«
Sebi Kolednik
Foto: Sebi Kolednik
Na reprezentančnih pripravah se je na Ptuju zbralo več kot 100 judoistov in judoistk.
Šolski šport
Ptujski ekonomci premagali Avstrijce
Ekonomska šola Ptuj, ki že vrsto let odlično sodeluje s srednjo šolo Mureck iz sosednje Avstrije, se je minuli teden udeležila mednarodnega nogometnega turnirja, na katerem so naši fantje dobesedno pometli s konkurenco. Med sedmimi
zelo dobrimi ekipami so si prislužili zmago.
Benjamin Strelec, Renato Turkeš, Robert Kurež, David Arnuš, Dušan Kaizer in Sašo Zemljarič so dijaki Ekonomske šole Ptuj, ki so sestavljali zmagovalno ekipo. Pod vodstvom učitelja Matjaža Zelenika in
spremljevalca Jakoba Rajha so se mladi nogometaši minuli petek brez večjih pričakovanj odpravili na turnir v sosednjo Avstrijo. Pomerilo se je sedem ekip, z rezultati 11:1, 5:0 in 4:1 so si naši fantje zagotovili vstopnico za polfinale, v katerem so skupino Poly Straden 1
premagali z 8:1. Zavidljivo so se odrezali tudi v finalu in z rezultatom 4:2 slavili zmago. Ob prepričljivi igri in jasni premoči nad Avstrijci pa so bili fantje zadovoljni tudi s potekom dneva in gostoljubnostjo naših sosedov.
Dženana Bečirovič
1G Štajerski TEDNIK
Zaposlovanje, zanimivosti
torek • S. aprila 200S
Območna enota Ormož
GRADBENI DELAVEC, DELAVEC ZA PREPROSTA DELA V GRADBENIŠTVU - M/Ž; pomoč na gradbišču, prevozi in prenosi materialov, mešanje malte, čiščenje gradbišča, določen čas 8 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, 538 EUR bruto / mesečno. EXBAU PODJETJE ZA TRŽENJE, PROIZVODNJO IN STORITVE D.O.O., JASTREBCI 68, 2276 KOG, ZADRAVEC JOŽE, 02 713-70-40; 7411418.
STROJNI MEHANIK, VARILEC -
M/Ž; varjenje po postopku mig mag, tig, verjenje aluminija, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 6 mesecev, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, 1250 EUR bruto / mesečno. JAKL SEBASTJAN S.P. - SPLOŠNA MEHANIČNA DELA, MODRINJAKOVA ULICA 2, 2277 SREDIŠČE OB DRAVI, JAKL SEBAST-JAN, 02/791-10-27, 041 355 296, jakl. sebastian@amis.net.
Območna enota
Ptuj
AVTOKLEPAR - M/Z; avtokleparska dela na vozilih, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. TURNŠEK ALOJZ S.P. - AVTOSERVIS TURNŠEK, BRSTJE 27 A, 2250 PTUJ, TURNŠEK ALOJZ, 02 771-77-6l;041 684-904, av-toservis.turnsek@siol.net. DELAVEC ^ BREZ POKLICA, NATAKAR - M/Z; strežba hrane in pijače, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro. LOVRENČIČ IRENA S.P.; OKREPČEVALNICA - PIZZERIA ''BELI VITEZ'' LOVRENČIČ IRENA S.P., MLINSKA CESTA 7, 2250 PTUJ, NAPAST ANDREJA, 040/298973.
ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELEK-TROMEHANIK, ELEKTRO SERVISER IN MONTER AUDIO-VIDEO-SAT NAPRAV, BELE TEHNIKE IN GOSPODINJSKIH APARATOV - M/Ž; popravila in montaže,dvzdrževalna dela, el.inštalacije, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno. KOLARIČ PETER S.P.- SERVIS IN TRGOVINA "HANDY CLUB", NOVA VAS PRI PTUJU 106, 2250 PTUJ, KOLARIČ PETER, 041 677 507, handyclub@siol.net. ELEKTRIKAR	ENERGE-
TIK,	ELEKTROTEHNIK,
ELEKTROINŠTALATER- MONTER - M/Ž; montaža in demontaža elektrinštalacijske opreme, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče. JERNEJŠEK ZDRAVKO S.P.- ELEKTRO-INSTALATERSTVO IN ELEKTROME-HANIKA, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, JERNEJŠEK ZDRAVKO, 041 692-040, jernejsek. zdravko@siol.net.
ELEKTROTEHNIK, PROGRAMIRANJE KONTROLERJEV IN NA DOTIK OBČUTLJIVIH MONITORJEV - M/Ž; programiranje kontrolerjev in na dotik občutljivih monitorjev, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, deljen delovni čas, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kat-egorije, angleški jezik razumevanje osnovno, programiranje - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. JAKOMINI SEBASTIJAN S.P.-PRO-WEB, RAČUNALNIŠKE STORITVE, POTRČEVA CESTA 50 A, 2250 PTUJ, JAKOMINI SEBASTIJAN, 02 746-46-51, 041 739-655.
INŠTALATERSKI DELAVEC,
STROJNI TEHNIK, MONTER VODOVODNIH IN OGREVALNIH NAPRAV - M/Ž; montaža vodovodnih in ogrevalnih instalacij, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoiz-mensko delo, poskusna doba 1 mesec, slovenski jezik razumevanje osnovno. MIKS MONTAŽA, INSTALACIJE, KOVINARSTVO, STORITVE D.O.O., PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ, LAJH JANI, 02 780-91-90, info@miks.si. KUHAR NATAKAR, NATAKAR
- M/Ž; natakar, določen čas 1 mesec, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. POMURSKE INVESTICIJE, PODJETJE ZA GRADNJO, POSREDNIŠTVO, GOSTINSTVO IN NEPREMIČNINE, D.O.O., ULICA ARHITEKTA NOVAKA 15, 9000 MURSKA SOBOTA, JAKOPINA JERNEJ, 031 827 905, pomurskeinvesticije@siol. net.
KUHARSKI	POMOČNIK,
POMOŽNI KUHAR - M/Ž; pomoč v kuhinji, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. GOSTINSTVO IN TURIZEM BARBARA LUŽNIK s.p., ORMOŠKA CESTA 18, 2250 PTUJ, LUŽNIK BARBARA, 040367781. LESARSKI TEHNIK, TESAR - M/Ž; tesar, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU. MONTER VODOVODNIH NAPRAV, MONTER VODOVODNIH IN OGREVALNIH NAPRAV - M/Ž; monter vodovodnih in ogrevalnih naprav, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kat-egorije, slovenski jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. MIKS MONTAŽA, INSTALACIJE, KOVINARSTVO, STORITVE D.O.O., PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ.
NATAKAR - M/Ž; strežba hrane in pijač, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, slovenski jezik, govorjenje dobro. GOSTINSTVO IN TURIZEM BARBARA LUŽNIK s.p., ORMOŠKA CESTA 18, 2250 PTUJ, LUŽNIK BARBARA, 040367781.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, KLJUČAVNIČAR, VARILEC, MONTER OGRAJ - M/Ž; ključavničar, varilec, monter ograj, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-kat-egorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. ROGINA MARJAN S.P. - ŽIČNO PLETARSTVO, RAJŠPOVA ULICA 15, 2250 PTUJ, KRUŠIČ JOŽICA, 748-1680, marjan.rogina@amis.net.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, KUHAR - M/Ž; priprava jedi po naročilu, malic, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. BRAČIČ JULIJANA S.P. - OKREPČEVALNICA MAJOLKA, JUROVCI 1 B, 2284 VIDEM PRI PTUJU, BRAČIČ JULIJANA, 02 764-2111,041/760-526. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; monter, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba da, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. MESARIČ MARJAN S.P. - PROIZVODNJA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, MAJŠPERK 99, 2322 MAJŠPERK, MESARIČ MARKO, 040368110.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; strežba hrane in pijače, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. BRAČIČ JULIJANA S.P. - OKREPČEVALNICA MAJOLKA, JU-ROVCI 1 B, 2284 VIDEM PRI PTUJU, BRAČIČ JULIJANA, 02 764-2111,041/
760-526.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR-DELO V STREŽBI - M/Z; postrežba pijač, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec. RIZNAR DARINKA S.P. - OKREPČEVALNICA PRI DARINKI, JURŠINCI 4 D, 2256 JURŠINCI, RIZNAR DARINKA, 02 75827-91.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Z; strežba hrane in pijače, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kat-egorije, urejevalniki besedil - osnovno. ŠTRUKLEC MATJAZ S.P. - ERZEN - TIM POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, SERVIS, SESTRZE 72, 2322 MAJŠPERK, KOR-PAR ŠTRUKLEC MARJA, 031/724-420. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, STREŽBA HRANE IN PIJAČE - M/Z; strežba hrane in pijače, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, urejevalniki besedil - osnovno. GOSTILNA KUREŠ MATEJA KUREŠ S.P., ŠIKOLE 26, 2331 PRAGERSKO, KUREŠ MATJAZ, 02 792-02-81, 041/556-198. POMOŽNI DELAVEC, PIZZOPEK, KUHAR, PEK - M/Z; priprava jedi predvsem pic, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. LOVRENČIČ IRENA S.P.; OKREPČEVALNICA - PIZZERIA ''CAFE EVROPA PUB'' LOVRENČIČ IRENA S.P., MESTNI TRG 2, 2250 PTUJ, LOVRENČIČ IRENA, 031/356734, irena.lovrencic@siol.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, MONTER VODOVODNIH IN OGREVALNIH NAPRAV - M/Z; montaža vodovoda, ogrevalnih sistemov, delo na terenu, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije. VODOVODNE PLINSKE IN SANITARNE INSTALACIJE, DEJAN VUK S.P., NARAPLJE 30, 2322 MAJŠPERK, VUK DEJAN, 031/388198, instalaterstvo.vuk@siol.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Z; natakar, nedoločen
čas, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, vozniški izpit B-kategori-je. VUK JANEZ S.P. - PICERIJA ŠPAJZA, BREG 21 A, 2322 MAJŠPERK, VUK JANEZ, 041 366 285, info@picerija-spajza.si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, PRODAJALEC - M/Ž; prodaja rezervnih delov, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. AVTOCENTER PRSTEC D.O.O.; AVTOCENTER PRSTEC D.O.O. PTUJ, OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, GRADBENI TEHNIK - M/Ž; vodenje objekta, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. PLESKAR PODJETJE ZA ZAŠČITO IN IZOLACIJO POVRŠIN D.D., ULICA HEROJA LACKA 5, 2250 PTUJ, VIDOVIČ JANEZ, 040190320,
02	749-24-50.
STROJNI TEHNIK, ELEKTROTEHNIK, VZDRŽEVALEC STROJNE OPREME - M/Ž; vzdrževanje strojne opreme, svetuje strankam v zvezi s prodajnim programon, opravlja prodajo rezervnih delov, svetuje strankam v zvezi z vzdrževanjem itd..., določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, 740 EUR bruto / mesečno. HAFI INŽENIRING TRGOVINA, SERVIS, D.D., OSOJNIKOVA CESTA 9, 2250 PTUJ, MAVRIČ BOJAN, 031/772-890, hafi.ptuj@hafi.si. ŽIVILSKI TEHNIK, MESAR PRODAJALEC - M/Ž; prodaja mesa in mesnih izdelkov, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba
3	mesece, vozniški izpit B-kategorije, 1300 EUR bruto / mesečno. MESO IZDELKI ŽERAK, ANTON ŽERAK S.P., PODLEHNIK 8 A, 2286 PODLEHNIK, ŽERAK AVRELIJA, 02 761-99-47, avreli-ja.zerak@mesoizdelkizerak.com.
Do učinkovite rabe energije v javmb zgradba!) sfazi projekt TütürePüblic£i)ergy
Mestna občina Velenje skupaj s partnerji Mestno občino Ptuj, Šolskim centrom Velenje, ZRS Bistra Ptuj, Varaždinsko županijo (Hrvaška) ter mestom Čakovec (Hrvaška) izvaja v okviru Programa pobude Skupnosti, Sosedskega programa Siovenija-Madžarska-Hrvaška 2004-2006, Interreg IMA, projekt Future Public Energy (FPE, www.futurepubiicenergy.eu). Vsebina projekta temelji na lokalni problematiki čezmejnega programa Siovenija-Hrvaška in nacionalnih ter evropskih usmeritev učinkovitega ravnanja z oskrbo In rabo energije.
Evropska unija je sprejela številne dokumente in strategije na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, ki bodo v prihodnosti pripomogle zmanjšati energetsko odvisnost Evrope in hkrati zmanjšati vpliv topiogrednih plinov na podnebne spremembe. Eden od dokumentov, ki jih je morala Slovenija sprejeti na podlagi evropske direktive, je Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost (AN-URE) za obdobje 2008-2016. AN-URE zahteva od Slovenije, da doseže 9 % prihranka končne energije v 9 letih. To je prvi od treh akcijskih načrtov, ostala dva je potrebno izdelati v letu 2011 oziroma v letu 2014. V AN-URE je velik poudarek na javnem sektorju. Projekt FPE rešuje enega od ciljev, ki temelji na dejstvu, da mora javni sektor postati zgled za vse ostale poslovne subjekte in gospodinjstva.
Namen projekta FPE je skozi izobraževalne procese in procese osveščanja, skozi
implementacijo inovativnih in demonstracijskih sistemov vodenja ter nadziranja rabe energije znižati rabo In stroške energije v javnih zgradbah. Z vzpostavitvijo sistema upravljanja z energijo nam je omogočeno, da bomo v nadaljevanju lahko optimlraii procese, ki Imajo vpliv na energetsko bilanco javnih zgradb. Cilji projekta so nastavljeni tako, da omogočajo kratko- in dolgoročno izvedbo energetsko učinkovitih organizacijskih in investicijskih ukrepov v javnih zgradbah.
V okviru projekta sta se izvedla energetska pregleda občinskih zgradb Mestne občine Velenje in Mestne občine Ptuj, ki sta podala rešitve za organizacijske in investicijske ukrepe. Na podlagi rezultatov energetskih pregledov sta se v obeh javnih zgradbah vzpostavila informacijska nadzorna sistema za ciljno spremljanje rabe energije. Javni zgradbi tako veljata kot pilotna javna objekta, ki omogočata celovito upravljanje z energijo v javnih zgradbah. Informacijski sistem nam omogoča, preko kontrolnega sistema, centralni nadzor In krmiljenje uporabnikov energije v javnih zgradbah. Avtomatsko zajemanje podatkov in obdelovanje podatkov nam omogočata optimiranje procesov v pilotnih javnih zgradbah. Na podlagi podatkovne baze in on-iine prikaza podatkov o rabi energije (www.futurepubiicenergy.eu) so vzpostavljena izhodišča, ki nam omogočajo vodenje kakovostnega energetskega menedžmenta in s tem znižanje stroškov za elektriko, ogrevanje in vodo.
Da bi vzpostavili izhodišča za celovito upravljanje z energijo v javnih zgradbah, smo na podlagi lastnega znanja razvili in vzpostavili tako imenovano internetno energetsko knjigovodstvo. Slednje nam služI za spremljanje in nadzor mesečne porabe stroškov In energije v posamezni javni zgradbi. Na podlagi mesečnih podatkov o stroških komunalnih storitev, električne energije in toplotne energije, ki se zbirajo v centralni nadzorni enoti, s katero upravlja Zavod KSSENA, lahko pridobimo osnovne kazalce energetske učinkovitosti javnih zgradb, ki nam podajo usmeritve za nadaljnje
ukrepanje. Poleg vzpostavitve internetnega energetskega knjigovodstva je Zavod KSSENA v 35 javnih zgradbah v Mestni občini Velenje in Mestni občini Ptuj izvedel preliminarne energetske preglede s termografijo. Preliminarni energetski pregledi in termografijske analize ovoja zgradbe so podali osnovne karakteristike posamezne javne zgradbe. Rezultati analiz so pokazali, da imajo javne zgradbe na območju mestne občine Velenje relativno visoko energijsko število, ki je indikator za energetsko učinkovitost. Povprečno energijsko število je znašalo 207 kWh/m2 na leto. Zgradbe smo razdelili glede na energijsko število in ugotovili, da prevladujejo povprečne zgradbe, ki imajo energijsko število med 150 in 200 kWh/m2 na leto.
Osnovni energetski parametri posamezne javne zgradbe, skupaj z vzpostavljenim internetnim energetskim knjigovodstvom, predstavljajo že dobro osnovo za izvajanje celovitega energetskega menedžmenta. V javnih zgradbah, ki so najbolj energetsko potratne, bo Zavod KSSENA, v okviru drugega projekta, v nadaljevanju izvedel energetske preglede, ki bodo točno določili organizacijske in investicijske ukrepe v posamezni zgradbi ter izvajal optimiranje energetskih procesov znotraj javnih zgradb.
V okviru projekta je bila, na osnovi preliminarnih energetskih pregledov, izvedena tudi benchmarking analiza energetske učinkovitosti 35 javnih zgradb. Cilj primerjalne
analize je bil dobiti rezultate energetske učinkovitosti posameznih javnih zgradb, glede na različne kazalce, ki so v povezavi z rabo energije in izpusti topiogrednih plinov, ter tako prenašati znanje med posameznimi zgradbami.
Vsi rezultati in cilji projekta FPE predstavljajo osnovo za dolgoročno znižanje rabe in stroškov energije s ciljem znižanja emisij C02. Projekt FPE je eden od korakov, ki jih Zavod KSSENA skupaj z Mestno občino Velenje in ostalimi partnerji izvaja z namenom, da se vzpostavi kontinuiteta izvajanja aplikativnih projektov ter priprava novih in Inovativnih projektov, ki bodo primerni za pridobitev nepovratnih sredstev iz različnih EU programov.
Projekt FPE se končuje in v ta namen vas pozivamo, da se udeležite zaključne konference, ki bo v petek, 11. 4. 2008, ob 9.30 v dvorani Center Nova v Velenju.
Program brezplačne zaključne konference, ki bo sledil tiskovni konferenci, kjer bo predstavljen projekt FuturePublicEnergy, bo naslednji:
Dejan Feriin, Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško: IZVAJANJE ENERGETSKEGA MENEDŽMENTA,
Milan Šturm, Eco Consulting, d. o. o.: PREDSTAVITEV PROJEKTA ENERGY TROPHY + "VARČEVANJE Z ENERGIJO BREZ INVESTICIJ", Marjana Šijanec Zavrl, ZRMK: PREDSTAVITEV NOVEGA PRAVILNIKA O UČINKOVITI RABI ENERGIJE V STAVBAH, Neda Vogelsang, Schiedei, d. o. o.: AERA- INOVATIVNI SISTEMI ZA NADZOROVANO PREZRAČEVANJE, Robi Zupančič, Koop, d. o. o.: ENERGETSKO UČINKOVITA OGREVALNA TELESA- STENSKI KONVEKTORJI IN STEKLENI RADIATORJI.
Vabljenil
Dejan FERLIN, v. d. direktorja KSSENA
Srečko Šorli • Svarogove sanje (5.)
Bora Bora
Vračamo se z bližnjega otoka nazaj na Bora Boro, najlepši otok v Francoski Polineziji. Morje je temno modro, valovi so dolgi in visoki, barka se pogreza in dviguje, spremljajo nas galebi, ki sledijo krivuljam valov. Držim se za ograjo, lepota trenutka preplavlja moj um, ki že leta in leta tuhta o času in njegovih skrivnostih. Živim dvojno življenje: mislec, katerega razum dela tudi ponoči, in mistik, ki se predaja veličastnosti večnega sedaj.
Brezčasen koncept razumeva vesolje kot sistem brez začetka in brez konca. Materija in prostor sta v stalnem dinamičnem ravnovesju. V črnih luknjah se materija pretvarja v energijo prostora, v ogromnih eksplozijah v središču galaksij se prostor pretvarja nazaj v elementarne delce, ki so gradniki materije. Ta tok energije "ma-terija-prostor-materija-prostor ..." je stalen, nima začetka in nima konca. Vesolje je sistem, ki se samo obnavlja. Prostor je sestavljenih iz majhnih zrnc, ki jim pravimo "kvanti prostora". V skladu s prvim zakonom termodinamike ti osnovni delci prostora niso ustvarjeni in so neuničljivi, lahko rečemo, da so večni. Vse, kar obstaja v vesolju, so določene struk-
ture kvantov prostora, lahko rečemo, da so kvanti prostora osnovni gradnik vsega obstoječega. Kvanti prostora so bipolarni, spreminjajo električni pol iz pozitivnega v negativni v izredno kratkem času, ki ga imenujemo "Plankov čas" po znanem nemškem fiziku Maxu Planku. Plankov čas tukaj pomeni spremembo električnega pola. Fizikalni čas je torej neka fizikalna sprememba v a-tem-poralnem vesolju; od spremembe električnega pola pri kvantu prostora do kroženja nebesnih teles, rasti živih organizmov, gibanja urinih kazalcev.
Približujemo se Bora Bori. Otok je zaščiten s koralnim prstanom, znotraj katerega je laguna polna rib vseh barv in majhnih morskih psov. Ko
zaplujemo v laguno, se valovi umirijo, veter se poleže. Preplavi me tropska lenost, ki ti vzame voljo do prekomernega gibanja, ohranja pa oster um in živahnega duha. Sedim na krmi, morje je smaragdno, barve so žive in prodorne: moje srce se smeje, sem v središču življenja, popoln, eno z vesoljem.
Bora Bora je idealen otok za poglobitev v brezčasje. V Francoski Polineziji in drugih otočjih Pacifika je glavni slovnični čas v izvirnih jezikih domorodcev "present" - sedanji čas, preteklega in prihodnjega časa niso poznali. Pomeni, da so živeli predvsem v trenutku, iz dneva v dan, brez velikih planov za prihodnost. Oto-čani še danes živijo umirjeno, nikomur se ne mudi, vse je že tukaj, življenjski cilji doseženi,
Foto: SS
namen življenja je uživanje. Ob večerih se dobijo na plaži, gledajo sončni zahod, plešejo, se pogovarjajo, smejejo brez razloga, kar je pri Evropejcih redkost. Polinezijci smisla življenja ne iščejo, ga živijo.
Pri nas je smisel zmeraj v prihodnosti, da bi ga dosegli, moramo narediti še to in ono. Ko smo zastavljene cilje dosegli, se nam smisel izmakne v prihodnost. Evropejci smo ujeti v zanko linearnega koncepta časa, ki nas usmerja v prihodnost in nam tako prikriva resnično bogastvo življenja, ki je sedanjost. Na vprašanje: "Katera je največja skrivnost življenja ?" je Mojster odgovoril: "Ko sem lačen, jem, ko sem zaspan, spim, ko je mrzlo, si zakurim, ko sem žejen, grem k vodnjaku."
Se nadaljuje
Zakonski in družinski center Midva
Mož je nasilen
S hčerkami sem pobegnila k mami, ker mož ni bil sposoben kontrolirati svojih udarcev, ko je preveč pogledal v kozarec.
Dve leti je imel tudi ljubico, s katero je zapravil večino denarja. Ker imava tri majhne otroke in si želim, da bi bili normalna družina, me je prepričal, da se bo spremenil in sem se vrnila k njemu. Včeraj pa je spet prišel domov pijan. Strah me je, ne vem, ali naj mu še zaupam. Ali je res možno, da se bo spremenil? Kaj naj storim?
Nasilje, alkohol, varanje, razvrednoti žensko v polnosti. Veliko ste dopuščali in še vedno upate, da bo drugače, v želji in upanju, da bi rešili zakon. Zatrjuje vam, da vas ima
rad, ne zmore pa ohraniti niti toliko dostojanstva, da bi kontroliral svoje agresivne impulze in količino popite pijače.
Vaš mož bo moral odrasti in prevzeti odgovornost za svoje vedenje. Mama treh otrok, velikokrat brez denarja, avta, s kupom neplačanih računov, on pa na dopustu z ljubico, ob tem pa udarci, pijančevanje, koliko je ta gospod ponižan v sebi, da se spušča na nivo, kjer drugega popolnoma razvrednoti in poniža.
Ovrednotite sebi vse, kar ste težkega v življenju pretrpeli, saj vam resnično ni bilo lahko živeti ob njem. Nakar počasi začnite postavljati meje, do kje lahko še gre in kaj je za vas dopustno in še sprejemljivo. Najverjetneje
sta oba od doma prinesla veliko zlorab in sramotenja, ki so se zapisali v telo kot fizični spomin, sedaj pa se je vse to močno razvnelo med vama. Mož je svoj čustveni svet že zdavnaj zatrl, vam pa dal (skozi prevare, udarce, alkohol)
Ste v stiski? Iščete rešitev iz zakonske krize? Je vaš najstnik zabredel v težave? Se ločujete in ste ostali sami z otroki? Se srečujete z odvisnostjo? V ZAKONSKEM IN DRUŽINSKEM CENTRU MIDVA NA PTUJU nudimo strokovno pomoč za posameznike, pare in družine v stiski. Pokličite nas na 041 867 856 (24-urni odzivnik) in skupaj bomo poiskali rešitev.
vsa čutenja in vam povedal, koliko je v sebi razvrednoten in osramočen, brez dostojanstva. To pa ne pomeni, da morate dopuščati njegovo vedenje in najti sočutje do njegovih poniževanj.
Poskrbite predvsem zase, na način, da zaščitite sebe pred vsemi zlorabami, ki ste jih tako dolgo dopuščali. Ob vas so še trije otroci, ki potrebujejo mamo ter varen in topel objem.
Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 041 867 856
Na valovih časa
Torek, 8. april
Danes goduje Albert, danes je svetovni dan Romov
1336 se je rodil mongolski voditelj Timurlenk.
1692 se je rodil v Piranu, takrat delu beneške republike, Giuseppe
Tartini.
1818 se je rodil nemški znanstvenik August Wilhelm Hofmann. 1826 so v celovški reviji Carinthia začele izhajati znamenite Pripombe k germanizaciji Koroške Urbana Jarnika. 1861 je na seji Kranjskega deželnega zbora Lovro Toman zahteval, da so razprave in zapisniki zasedanj tudi v slovenščini. 1903 se je rodil v Ljubljani slovenski slikar in grafik Gabrijel Elo Justin.
2007 je slovenski vzdržljivostni plavalec Martin Strel končal projekt Amazonka Sreda, 9. april Danes goduje Tomaž
1776 je vlada Marije Terezije izdala predpise, s katerimi je urejala razmere na cestah.
1854	se je rodila v Paviji v Italiji slovenska pesnica in pisateljica Pavlina Pajk.
1864 so deželnozborski poslanci Kranjske razpravljali o poročni svobodi, to je o poročnih dovoljenjih.
1941 se je po nemškem napadu na Jugoslavijo jugoslovanska vojska umaknila z Gorenjske.
1945 se je začela velika nemško-domobranska ofenziva v Suhi krajini in Kočevskem rogu. Četrtek, 10. april Danes goduje Mihael
1004 je gospod Henrik, kralj po milosti božji, podaril sabionskemu škofu Albuinu posestvo Bled.
1583 se je rodil nizozemski pravnik in pesnik, humanist in utemeljitelj znanosti o mednarodnem in naravnem pravu Hugo Grotius. 1860 se je rodil v Sežani slovenski politik Gustav Gregorin.
1886	se je rodil v Trstu dramatik in pripovednik Alojzij Remec.
1887	se je rodil v Trebnjem slovenski pesnik Pavel Golia.
1912	se je rodil slovenski komunistični voditelj Boris Kidrič.
1913	se je rodil v Čezsoči član organizacije TIGR Ivan Ivančič. Petek, 11. april
Danes goduje Leon
1744 se je rodil v Kamniku slovenski pisatelj in prevajalec Jurij Japelj.
1889 so sprejeli v Avstro-Ogrski nov zakon o vojski, ki je temeljil na splošni vojaški obveznosti od 21. leta starosti. 1915 so na sestanku slovenskih in hrvaških liberalnih politikov v Trstu sklenili, da se bodo borili za celovitost slovenskih in hrvaških dežel in prosili za pomoč Rusijo.
1920	je bil v hotelu Tivoli v Ljubljani prvi kongres Delavske socialistične stranke za Slovenijo.
1921	so izdali prvo številko svojega glasila Avtonomist.
1941 je prišla po zlomu Kraljevine Jugoslavije v Ljubljano italijanska vojska. Sobota, 12. april Danes goduje Lazar
1678 je Janez Vajkard Valvasor na svoje stroške namestil v bakro-rezni delavnici in tiskarni, ki jo je uredil na gradu Bogenšperk, več risarjev in bakrorezcev.
1869 se je v Ljubljani rodil Rihard Jakopič, duhovni vodja slovenskih impresionistov.
1871 je bil v Mariboru ustanovni občni zbor Katoliškega tiskovnega društva.
1893 so slovenski delavci v Trstu ustanovili Delavsko pravovarstve-no, izobraževalno in podporno društvo. 1913 je imel Ivan Cankar v Ljubljani znamenito predavanje Slovenci in Jugoslovani.
1941, ko so nemške čete zasedle Beograd, je izdal Adolf Hitler smernice za razkosanje Jugoslavije. Nedelja, 13. april Danes goduje Ida
1735 se je rodil v Ljubljani slovenski prosvetljenec in eden od pobudnikov slovenskega preporoda Marko Pohlin, s pravim imenom Anton Pohlin.
1814 se je v Zgornjih Verjanah rodil slovenski jezikoslovec Oroslav Caf.
1838 je bil Janez Bleiweis imenovan za dopisnega člana Kmetijske družbe na Kranjskem.
1855	se je rodil v Poljanah nad Škofjo Loko slikar, risar in ilustrator Jurij Šubic.
1858 je umrl slovenski misijonar in raziskovalec Ignacij Knoble-har.
1881 so se končale tridnevne občinske volitve, s katerimi so dobili Slovenci po štirinajstih letih zopet večino v ljubljanskem občinskem svetu.
1980 je v ljubljanski stolnici prejel posvečenje tretji ljubljanski nadškof in drugi metropolit dr. Alojzij Šuštar. Ponedeljek, 14. april Danes goduje Valerij
855 je bila napisana prva pisna omemba Ljubljane, vendar kot Emona.
1784 je bil razpuščen ljubljanski samostan bosonogih avguštin-cev.
1818 je Luka Čeč preplezal steno v vhodni dvorani Postojnske jame in odkril njeno notranjost.
1836 je kot posebna knjižica s posvetilom Matiji Čopu prvič izšla Prešernova pesnitev Krst pri Savici.
1877 se je rodil slovenski jezikoslovec Rajko Nahtigal, prvi predsednik SAZU.
1895 je prizadel Ljubljano močan potres, ki je povzročil na starih stavbah veliko škodo.
AvtoD£OM
Nakup rabljenega vozila in uvoz iz Evropske unije
Ali ste vedeli, da sodi nakup avtomobila, če ga ocenjujemo s stališča velikosti vloženih sredstev, med največje investicije v življenju povprečnega človeka? Več denarja odštejemo za nakup kakšnega plovila, stanovanja ali hiše, zato velja dobro premisliti, preden se odločite. Zamenjava prevoznega sredstva nikakor ni stvar, o kateri naj bi se odločili čez noč - sploh če kupujete takega, ki si ga resnično želite in za daljše časovno obdobje. Umetnost dobrega nakupa je tudi, da si znate postaviti finančno mejo, ki je ne boste prekoračili.
Posel z rabljenimi avtomobili cveti in kjer je priložnost za posel in zaslužek, je tudi priložnost za nepoštenost oziroma goljufijo. Odkar je skupni evropski trg odprt tudi za nas, se je močno povečal uvoz z velikih trgov rabljenih vozil; zlasti iz Nemčije in Italije, kar je čisto v redu, saj je na ta način marsikateri kupec prišel do avtomobila po ugodni ceni. To še posebej velja za modele višjega cenovnega razreda, ki na nemškem trgu ponavadi stanejo manj kot v Sloveniji. Nakup rabljenega vozila namreč za marsikaterega kupca predstavlja cenejšo in boljšo možnost, saj zaradi izgube vrednosti lahko za manj denarja dobi večji, močnejši ter bolje opremljen avto.
O tem, da je trg jeklenih konjičkov po Evropi močno razvit, pričajo številni trgovci z rabljenimi avtomobili, pa tudi razvejana trgovina z rabljenimi avtomo-
bili v okviru podjetij uradnih trgovcev in prodajalcev posameznih avtomobilskih znamk. Slednji so na trg rabljenih vozil prinesli več reda in zanesljivosti, ker ponujajo avtomobile z zagotovilom, da so ti tehnično brezhibni ali vsaj pregledani. Slovenski pravni red torej v nasprotju s pogosto napačnimi predstavami ljudi ščiti kupce rabljenih avtomobilov in jim daje možnosti uveljavljanja odškodninskih zahtevkov v primeru, da ima kupljeno vozilo napake.
Če smo pri nakupu rabljenega avtomobila pazljivi in upoštevamo nekaj pravil, nam takšen avto lahko služi enako dobro kot nov, oziroma kot lahko od avtomobila določenega letnika in z določenimi prevoženimi kilometri realno pričakujemo. Kombinacija modela avtomobila, letnika izdelave in prevoženih kilometrov najpogosteje določa njegovo prodajno ceno. Med temi značilnostmi pa seveda obstaja razlika: tip avtomobila in podatki o prvi registraciji so trdna in dokazljiva dejstva, ki jih ne moremo ponarediti, število prevoženih kilometrov pa prodajalec lahko spremeni in s tem razmeroma poceni dvigne vrednost prodajanega avtomobila. Naj kot zanimivost zapišem, da ima po okvirnih ocenah strokovnjakov nemškega avtomobilskega kluba ADAC vsak tretji rabljen avto v Nemčiji prirejeno število kilometrov!
Najenostavnejša pot do zanesljivega nakupa rabljenega vozila je tehnični pregled oziroma ocena tehničnega stanja avtomobila v pooblaščeni servisni delavnici, ki tudi uradno servisira znamko vozila, ko jo nameravate kupiti. Če gre za podrobnejši pregled, mehaniki preverijo posamezne avtomobilske sklope karoserije, podvozja, notranjosti, hladilnega, električnega in zavornega sistema, motorja in motorne elektronike, vzmetenja, prenosa moči, koles ter pnevmatik. Taka storitev vas bo resda nekaj stala, a boste dobili realno sliko o vašem morebitnem novem jeklenem konjičku.
Lastnik vozila mora ob uvozu zraven računa predložiti ustrezno tehnično dokumentacijo o vozilu. V tem primeru je to registracijski dokument, ki ga izda
pristojni organ države, iz katere prihaja vozilo. Strokovna organizacija opravi najprej identifikacijo vozila, kar pomeni, da ugotovi istovetnost vozila s podatki v dokumentaciji vozila, ki jo mora lastnik vozila priložiti in zbere potrebne tehnične podatke o vozilu. Ob nakupu morajo biti kupci pozorni tudi na to, s kakšnim prometnim dovoljenjem in registrskima tablicama bodo prevažali vozilo - kupec lahko vozilo pelje neposredno do kraja registracije, pri čemer mora upoštevati predpise o tem, ali ga sme uporabljati v cestnem prometu (registracija, zavarovanje).
Za rabljeno vozilo se dajatve poravnajo v državi prodaje oziroma nakupa, ob tem je potrebno prišteti še nekatere dodatne stroške, kot so začasno zavarovanje, preizkusne tablice, opravljeni tehnični pregled in DMV. Ker se pri uvozu šteje, da je novo motorno vozilo vsako vozilo, ki se prvič da v promet na območju Republike Slovenije, je zanj potrebno pred registracijo plačati že omenjeni davek na motorna vozila ali krajše DMV.
Večina nas nakupuje z očmi, kar dobro vedo tako prodajalci kot tudi kupci; prvi temu primerno pripravijo avto za prodajo, drugi ga moramo pred nakupom natančno oceniti. Tudi če so navedeni kilometri realni, se lahko pod bleščečo pločevino skriva slabo vzdrževan ali nestrokovno pokrpan avto, ki vam bo grenil življenje in povzročil nepredvidene stroške.
Opremite se z nekaj več časa za ogled vozila, s potrpežljivostjo, natančnostjo, z merilcem debeline pločevine, kakšnim avtomobilskim strokovnjakom in ostrim očesom; tako lahko odkrijete marsikaj prikritega in na podlagi tega premislite o svoji izbiri. Pa dober, predvsem pa ugoden nakup.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Celulit (1)
Najbrž ni ženske, ki ne bi slišala za izraz celulit. To je koža pomarančnega videza in pesti več kot 80 % ženske populacije. Gre za želatini podobno snov, sestavljeno iz maščobe, vode in odpadnih snovi.
Zakaj moški nimajo celuli-ta? Pri njih je pritisk maščob-nih celic in vode iz podkožja na zgornje plasti kože dokaj enakomeren zaradi same zgradbe podkožja, kjer kola-genska vlakna potekajo pod kotom 45° in tvorijo mrežo. Pri ženskah pa so kolagenska vlakna razporejena navpično v prekate, zato maščobne celice pritiskajo na usnjico in povrhnjico neenakomerno, kar daje koži jamičast videz. Ce-lulit je torej splošen izraz za značilno naravno razporeditev maščobnega in vezivnega tkiva v ženskem podkožju.
Zakaj je pri nekaterih ženskah celulit bolj viden? Vidnost celulita je odvisna od najmanj dveh dejavnikov:
-	od količine maščobe v vezivnih prekatih,
-	od debeline in kompak-tnosti usnjice, ki je pri žen-
skah bistveno manjša kot pri moških, z leti pa se še stanjša in povzroči, da je celulit še bolj viden.
Povečana količina maščob-nega tkiva vpliva tudi na krvne in limfne žile in povzroča zmanjšan pretok krvi in limfe skozi ta področja, ki so čedalje slabše prekrvavljena. Vse to vodi do propadanja vezivnega tkiva, ki se preoblikuje in postane trdo. Tvorijo se tudi edemi - to je nabiranje vode v podkožju, ki zgleda kot oteklina.
V začetnih fazah, ko še ne prihaja do zastajanja tekočin in preoblikovanj vezivnega tkiva, je za zdravo žensko s pravilnim načinom prehrane, masaže in vadbe izboljšanje celulita uspešno. Napačno je mišljenje, da vitke ženske nimajo celulita. Na izraženost le-tega ne vpliva toliko telesna teža kot odstotek telesne maščobe, kvaliteta kože ter v kasnejših fazah še možen edem. Veliko žensk ima pri nizki ali normalni telesni teži visok odstotek maščobne mase (kar je lahko tudi gensko pogojeno) in proporcionalno nizek od-
Foto: Črtomir Goznik
Vlasta Kamenšek, farm. teh.
stotek mišične mase. Spravil-no prehrano, redno vadbo in pitjem zadostne količine vode ter masažo to razmerje lahko spremenimo. Voda je izjemno pomembna - naj nadomesti sladke in gazirane pijače ter kavo.
Zakaj imamo še vedno ce-lulit, čeprav smo shujšali, se dovolj gibljemo in popijemo zadostno količino vode? Včasih je koža na predelih, kjer je celulit, že zelo stanjšana in to povzroči, da se celulit nikakor ne skrije. Da celulit ostane enako viden, so lahko kriva tudi kontracepcijska sredstva na podlagi hormonov (ki povzročajo zadrževanje vode
v telesu in kopičenje maščob-nih zalog na tipičnih predelih ženskega telesa, to so stegna, boki in trebuh). Na vidnost vpliva tudi predmenstrualni sindrom oz. vse hormonske spremembe ter kajenje, dehi-dracija, kronično zaprtje...
Na koncu se postavi še vprašanje zdrave prehrane. V borbi proti celulitu ni mišljena nobena posebej izbrana dieta, temveč samo dejstvo, da se vsi presežki energije, pa naj bo to hrana ali pijača, shranjujejo v obliki maščevja. Še posebej se radi kot maščobne zaloge shranjujejo ogljikovi hidrati in maščobe, ki jih telo (če jih ne porabi) shrani za "hude čase".
V lekarni imamo na voljo številne pripravke za samo-masažo kakor tudi dodatke k prehrani, ki učinkovito zmanjšajo obseg na kritičnih predelih telesa. Rezultati so v večini primerov vidni že po mesecu redne uporabe. Pri tem pa moram omeniti doslednost tako pri masaži in uporabi kozmetičnih pripravkov kot tudi pri upoštevanju načel zdravega načina življenja.
Vlasta Kamenšek, farm. teh.
Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Muhasti april
Začel se je pregovorno najbolj muhast mesec april. Vsi, ki imamo opravka z rastlinami na prostem, vemo, da je v aprilu vedno dobro spremljati vremensko napoved; če se obeta nočni mraz, rastline, ki so nanj občutljive, zaščitimo z agrokoprenami (vrteks po domače). Kljub temu nam dela na vrtu ne zmanjka. Delo imamo tako na prostem kakor v rastlinjaku. Paziti je potrebno le, da pustimo mokro zemljo v miru počivati. Šele ko se osuši toliko, da se ne oprijema več obuval in orodja, je primerna za ponovno uporabo. Če sadimo sadike v premokro zemljo, se le-ta oprime korenin kot oklep, zato se koreninski laski nikoli ne razvijejo tako, kot je potrebno, da rastlina izkoristi vsa hranila, pa tudi vlago, ki je v zemlji.
Balkonske rastline
Vedno bliže je čas nakupov in sajenja balkonskih rastlin, zato jim moram posvetiti nekaj več prostora. Naj ponovim, kako načrtujemo zasaditve. Ko kupujemo nova korita, izberemo čim večja in globlja. Raje izberemo eno daljše kakor dve krajši koriti. Če nam denarnica le dopušča, se odločimo za korita z vodno rezervo. Ker pa danes korit na balkonih ne postavljamo več drugo ob drugo, ampak pustimo med njimi veliko prostora, potrebujemo najmanj polovico manj korit. Tako je pravzaprav cena popolnoma enaka.
Danes imamo okoli hiš tudi veliko različnih loncev in posod. Tako lahko ustvarimo nekakšno povezavo med vrtnimi gredicami in balkonskimi zasaditvami. Te posode so iz različnih materialov. Če se odločate, kakšen material bi izbrali zanje, pa vam svetujem naravne materiale: keramiko, beton, morda celo les. V takih posodah se bodo rastline bolje počutile.
Foto: Miša Pušenjak
Omenila sem tudi že, da današnja korita ne sadimo v kontrastnih barvah, ampak v sorodnih, v letošnjem letu toplih barvah. Pisanost pa dosežemo tako, da posadimo različne rastline v sorodnih barvah. Za dolžino in višino rastlin poskrbijo strukturne rastline, za cvetenje pa lahko posadimo nekaj rastlin, ki jih že poznamo. Tako bodo korita prav gotovo uspela. Mednje pa posadimo vsaj eno, če ne več novih rastlin. Na takšen način se bomo naučili z njimi ravnati. Videli bomo, ali jim odgovarja pri nas in seveda ali so nam tako všeč, kakor so nam bile všeč na slikah. Naslednje leto pa bodo lahko vodilne rastline na naših balkonih. Tudi simetričnost v koritih ni več nujna. Rastline so lahko različno dolge, visoke in podobno. Tako smo omejeni le z lastno domišljijo, denarnimi zmožnostmi in predvsem z velikostjo korit. V stara, tesna in plitva korita težko sadimo številne rastline, ki jih v korita z vodno rezervo brez težav sadimo skupaj.
Naj za vse, ki radi preizkušate novosti, opišem še nekaj manj poznanih balkonskih rastlin. Poleg begonij, ki z veliki koraki stopajo na naše balkone, se je meni v srce v lanskem letu zapisala tudi rumena kasija.
Prva kasija, ki sem jo videla pri nas, je bila visoka, grmasta posodovka. Zato mi tudi ni vzbudila posebne pozornosti. Ko pa mi je prijateljica in znana slovenska vrtnarka Ruth Reš povedala, da obstajajo tudi nizke, povešujoče sorte, sem jo v lanskem letu preizkusila na balkonu prijateljice. Nad njo smo bili navdušeni vsi, tudi mnogi, ki so jo opazovali samo od daleč. Rumenih, neobčutljivih cvetlic za balkone namreč ni prav veliko.
Rastlina ima liste, podobne akaciji ali kateri drugi metulj-nici, tudi njeni cvetovi so take oblike. Za razliko od mnogih rumenih cvetlic ni občutljiva na dež in veter, potrebuje pa čim več sonca. Lahko je tudi na vzhodnih balkonih, kjer je sonce le polovico dneva, mora pa biti sonca vsaj nekaj. Za-cveti sicer nekoliko pozneje, zato jo mnogi v vrtnariji spregledajo. Po njej raje kar povprašajte vrtnarja. V moderni zasaditvi jo kombiniramo s temnolistnimi rastlinami, kot je rdečelistni sladki krompir, temnolistna bazilika, že zadnjič omenjena kordilina ali formija. Drugače pa bo prav lepo uspevala tudi med pelargonijami, javorčki, lepo jo kombiniramo tudi z belim mlečkom. Skratka, kasija je prav dobrodošla novost za vse, ki imate radi rumeno barvo. V letošnjem letu nam vrtnarji obljubljajo tudi drobnocvetno, pokončno kasijo.
Vreme, ki se nam obeta v prihodnjem tednu, bo idealno, da balkonske rastline in potaknjence prestavimo na prosto. Sama jih še ne bi obesila na balkone, bi pa jih postavila na prosto, da jih kasneje sonce ne bo preveč speklo. Seveda pa, kot je napisano na začetku, spremljamo vremensko napoved in v nevarnosti slane korita samo pokrijemo z agro-kopreno.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene stene
Zgodovinski uspeh Leone Lewis. Mlada glasbenica, ki je svojo kariero začela kot zmagovalka britanskega TV-tekmovanja mladih talentov X-Factor, je postala prva britanska izvajalka, ki ji je po dolgih dvajsetih letih uspela uvrstitev na prvo mesto ameriške glasbene lestvice. Njena svetovna uspešnica skladba Bleeding Love, nekaj tednov tudi prvo mesto lestvice Naj 11 Radia Ptuj, se je že po šestih tednih povzpela na prvo mesto Billboardove glasbene lestvice. Zadnji takšen uspeh je dosegla daljnega leta 1987 Kim Wilde s predelavo skladbe You Keep Me Hangin, ki so jo v originalu izvajali Diane Ross & The Supremes. Samo dve britanski izvajalki sta še uspeli osvojiti ameriško glasbeno lestvico s svojim debitantskim singlom. To sta bili Petula Clark leta 1965in
Sheena Easton leta 1981.
®@®
George Michael, nekdaj "boljša" polovica dueta Wham, se odpravlja na prvo ameriško glasbeno turnejo po 17 letih. Britanski pop zvezdnik bo tako v poletju preselil svojo veliko turnejo, ki jo je poimenoval 25 Live, na severnoameriški kontinent. Svojo evropsko turnejo z istim naslovom je zaključil lani. Na turneji George Michael promovira svojo zadnjo kolekcijo hitov Twenty Five, ki je izšla že v letu 2006. Na kolekciji so zbrane skladbe iz njegove 25 let dolge in uspešne glasbene kariere. Na njej je tudi šest novih skladb,
nekatere med njimi so že znane, kot so singli An Easier Affair in This Is Not Real Love. V sklopu 25 Live turneje je George Michael do sedaj že imel 80 koncertov. Na tej turneji pa seveda George izvaja tudi nekatere svoje največje hite, kot so Too Funky, Faith, Careless Whisper in Freedom.
®®®
Tretja in medijsko najmanj izpostavljena članica ameriške r&b skupine Destiny's Child Michelle Williams sledi svojima prijateljicama iz skupine Beyonce in Kelly Rowland in za letos napoveduje izdajo svojega drugega samostojnega albuma z naslovom Unexpected. Kljub temu, da je Michelle Williams do sedaj v glavnem snemala gospel glasbo pravi, da bo novi album napolnjen s pop in dance glasbo. Prvi singl bo skladba z naslovom We Break the Dawn in bo na radijske postaje prišel v aprilu. Album Unexpected bo izšel avgusta in bo nasledil njen debitantski samostojni album Do You Know iz leta 2004.
®®®
Še ena svetovno znana skupina v teh dneh končuje snemanje svojega novega albuma, to so "starci" iz legendarne rock zasedbe ZZ Top. Svoj zadnji studijski izdelek so izdali pred petimi leti, novi pa naj bi izšel do konca leta. Že proti koncu aprila se bodo "strici" iz ZZ Top podali na veliko koncertno turnejo
George Michael
l_e s t v i
NAJ

ERCY - DUFFY
2.	BLEEDING LOVE - LEONA LEWIS
3.	CHASING PAVEMENTS - ADELE
4.	ROCKSTAR - NICLEBACK
5.	WITH YOU - CHRIS BROWN
6.	APOLOGIZE - TIMBALAND&ONE REPU
7.	IF THE LIGHTS GO OUT - KATIE MELUA
8.	I'LL BE WAITING - LENNY KRAVITZ
9.	WOW - KYLE MINOGUE
10.	DON'T STOP THE MUSIC - RIHANNA
11.	WORK - KELLY ROWLAND
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8*98,2* 1043 bo Janko Bezjak
Foto: internet
Leone Lewis
po Ameriki. ZZ Top so nastali leta 1969, vrhunec slave pa doživeli konec sedemdesetih in v sredini osemdesetih, predvsem na račun velikih uspešnic, kot so Gimme All Your Lovin, Sharp Dressed Man, Rough Boy in priredbo
Elvisove Viva Las Vegas.
®@®
V bližino Benetk 23. julija prihajata dve legendarni zasedbi Europe in Whitesna-
ke. Šlo bo za edinstveni dogodek, kjer bosta obe zasedbi v istem večeru nastopili na istem odru. Ta dogodek pa se ne bo ponovil v nobenem drugem evropskem mestu. Whitesnake bodo v kratkem po 20 letih izdali nov studijski album Good To Be Bad, na koncertu pa bodo poleg novih odigrali tudi nekatere stare uspešnice Here I GoA-gain, Fool For Your Loving in Is This Love.
Europe pa medtem še vedno pridno snemajo nov studijski album, ki bo po napovedih izšel šele v začetku prihodnjega leta, vendar so za letošnje poletje napovedali veliko koncertno turnejo. Dogodek, ki ga ljubitelji starega rocka ne smete zamuditi.
®®®
Hip-hop in r&b producent in glasbenik Timbaland je
trenutno v studiu z bivšim frontmanom skupin Soundgarden in Audioslave, Chri-som Cornellom, s katerim dela na njegovem tretjem solo albumu. Rocker Cornell se je odločil za sodelovanje s Timbalandom, ker gaje navdušilo njegovo sodelovanje s skupino One Republick. Sam Timbaland je sodelovanje s Cornellom že označil kot svoje najboljše delo in pravi, da bo album, ki prihaja, najboljši album leta. Chris Cornell se je zadnjič pojavljal v medijih s skladbo You Know My Name iz zadnjega filma o Jamesu Bondu, Casino Royale, ki mu je tudi prinesla nominacijo za nagrado grammy.
Fantje iz zasedbe Duran Duran so v Aucklandu na Novi Zelandiji pričeli svojo svetovno glasbeno turnejo. Na otvoritvenem koncertu pa niso navdušili svojih privržencev, saj je frontman skupine Simon Le Bon imel večkrat težave z besedili njihovih največjih hitov, ki jih je več kot očitno pozabil. Bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je njihov zadnji album Red Carpet Massacre, naletel na relativno slab odziv kritikov in poslušalcev.
Janko Bezjak
Foto: internet
Duran Duran
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	TOUCH MY BODY - MARIAH CAREY
2.	LOVE IN THIS CLUB - USHER feat. YOUNG JEEZY
3.	4 MINUTES - MADONNA feat. JUSTIN TIMBERLAKE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	AMERICAN BOY - ESTELLE feat. KANYE WEST
2.	LOW - FLO RIDA feat. T-PAIN
3.	MERCY - DUFFY
NEMČIJA
1.	KUSCHEL SONG - SCHNUFFEL
2.	BLEEDING LOVE - LEONA LEWIS
3.	MY MAN IS A MEAN MAN-STEFANIE HEINZMANN
Zanimivosti
Za pozno bedenje najstnikov krivi hormoni
Melbourne, 3. aprila (STA) - Končno so tudi znanstveniki dokazali, kar nešteto staršev najstnikov že ve. Namreč, da so mladostniki nočni ptiči, ki so popolnoma neusklajeni z ostalim svetom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Avstralski znanstveniki so ugotovili, da se večina mladostnikov čez noč ne naspi dovolj, kar je posledica spremenjenega biološkega ritma, ki jih doleti zaradi hormonskih sprememb ob vstopu v puberteto.
Suzanne Warner, ki je vodila raziskavo na melbournski univerzi za tehnologijo Swinburne, je povedala, da je glavni razlog spremenjeno sproščanje melatonina, ki se pri najstnikih seli v vedno poznejše ure večera.
Izločanje tega hormona je vezano na količino sončne svetlobe, ki smo ji izpostavljeni čez dan in ima nalogo, da telesu signalizira, kdaj je čas za spanje.
Znanstveniki so ugotovili, da povprečni najstniki ponoči spijo vsaj eno uro premalo in so prisiljeni vstati kar 2,5 ure, preden bi jim to velel njihov naravni ritem, piše AFP.
Težave lahko stopnjujejo tudi druge okoliščine. Luči v notranjih prostorih zmanjšajo količino izločenega melato-nina, nenehna uporaba računalnikov, tudi ob ugasnjenih lučeh, pa najstnikom ne pusti zaspati še po tem, ko jim to pove njihov naravni ritem.
Hrvati in ne Slovenci s prvim spomenikom krompirju
Čakovec, 4. aprila (STA) - Ko je slovensko Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi napovedalo, da bodo postavili verjetno prvi spomenik krompirju na svetu, so se oglasili hrvaški pridelovalci, ki trdijo, da so sami spomenik postavili že avgusta lani, zato bo slovenski spomenik drugi po vrsti, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.
Ko je Alojz Kozjak, predsednik zadruge medžimurskih pridelovalcev krompirja, pred dnevi slišal novico o nameri slovenskega društva, se je tako razburil, da je kar z njive, na kateri je ravnokar sadil krompir, Hini po mobitelu sporočil, da v vasi Belica, nedaleč od slovenske meje, že stoji spomenik krompirju.
"In še dobro, da smo prvi," je povedal Kozjak. Pravi, da je Belica bogata vas, ki je bila zgrajena na pridelavi krompirja, ki se s tem preživlja še danes in po njegovih besedah je spomenik le mala zahvala krompirju za razvoj vasi.
V Belici bo potekala tudi glavna hrvaška proslava ob letošnjem svetovnem letu krompirja, ki so ga razglasili Združeni narodi.
Beyonce in Jay-Z pred oltar
Los Angeles, 4. aprila (STA) - Ameriška R'n'B pevka Beyonce in njen zaročenec, prav tako pevec in glasbeni producent Jay-Z naj bi se v bližnji prihodnosti poročila, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Po poročanju revije People, naj bi eden najuspešnejših parov ameriške glasbene industrije že dobil dovoljenje za poroko, kar pomeni, da se bosta verjetno poročila v naslednjih 60 dneh.
26-letna Beyonce je zaslovela s skupino Destiny's Child, leta 2003 pa je pričela samostojno kariero, med drugim je igrala tudi filmu Sanjska dekleta, ki je bil nagrajen z osmimi oskarji.
Jay-Z, ki je dvanajst let starejši od svoje boljše polovice, pa je od leta 1996 prodal 35 milijonov albumov, in je tudi zelo uspešen producent; med drugim je odkril tudi eno sedaj najuspešnejših R'n'B izvajalk mlade generacije, Ri-hanno.
Moderne varuške z izvrstno izobrazbo zaslužijo veliko več kot Mary Poppins
London, 4. aprila (STA) - Prestižna šola za varuške Norland College v angleškem Bathu že več kot 100 let izobražuje najboljše varuške, ki so zelo priljubljene pri bogatih in vplivnih družinah, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Z naraščajočim življenjskim standardom se je v državah, kot je Rusija zelo povečalo povpraševanje po diplomantkah Norland Collegea, ki so bile prej najbolj priljubljene v ZDA in na Bližnjem vzhodu.
Vodja Norland Collegea Thirza Ashelford, ki je tudi sama diplomantka te šole, je povedala, da se ljudje vse bolj zavedajo pomena dobre izobrazbe svojih varušk.
Čeprav študentke Norland Collegea nimajo posebnih moči, kot jih je imela najslavnejša varuška Mary Poppins, so na svoje poznejše delo zelo dobro pripravljene. Po zahtevnem triletnem šolanju namreč preživijo še obvezno "poskusno" leto pri družini v Veliki Britaniji.
Varuške - v stotih letih sta šolo obiskovala le dva fanta - med poskusnim letom zaslužijo okoli 12.000 funtov, medtem ko poznejši zaslužki znašajo okoli 40.000 funtov letno, pogosto pa tudi veliko več.
Poleg dobre plače norlandske diplomantke, ki prihajajo z vseh koncev sveta, navadno uživajo še celo vrsto ugodnosti, kot na primer lastno stanovanje, dostop do telovadnice, mobilni telefon in pravico do uporabe počitniških hiš.
Kaj bomo danes jedli
Radič v solati z gorčico
TOREK
enolončnica iz leče*, gratinirane
skutine palačinke
SREDA
sirov burek, jogurt ČETRTEK
zelenjavna juha, pečene hrenovke,
pomfri, mešana solata
PETEK
krompirjevi svaljki z drobtinami, solata
SOBOTA
piščančji paprikaš, testenine NEDELJA
goveja juha z rezanci, pečen krompir, perutničke na žaru, radičeva solata z gorčico PONEDELJEK
rižota s slanino in špinačo**, zelena solata
*Enolončnica iz leče
250 g oprane leče, 1 čebula, 2 stroka česna, 3 - 4 korenčki, malo gomoljne zelene, pločevinka pelatov ali sveži paradižniki, majaron, timijan, lovorjev list, peteršilj, sol, poper, debrecinske klobasice, balzamični kis. Čebulo prepražimo, dodamo na kocke na-
rezan korenček, česen in zeleno ter pražimo. Dodamo lečo in paradižnik, začinimo z začimbami in zalijemo z vodo ali zelenjavno jušno osnovo. Debrecinske klobasice narežemo in jih kuhamo skupaj z lečo. Ko je jed kuhana, jo izboljšamo z žlico ali dvema balzamičnega kisa. Postrežemo potreseno s sesekljanim pet-eršiljem.
**Rižota s slanino in špinačo
20 dag špinače, 4 dag masla, 15 dag prekajene slanine, 1 sesekljana čebula, 2 stroka sesekljanega česna, 4 dl riža, 1 1/4 l juhe, sol, poper, 1 zrel paradižnik, mu-škatni orešček, 2 žlici naribanega sira.
Špinačo 2 ali 3 minute kuhamo v prav majhni količini vode in jo odcedimo. Ne sekljamo. V kozico damo maslo, na rezinice narezano slanino, čebulo in česen ter 2-3 minute nad šibkim ognjem mešamo, da čebula ovene in slanina postekleni. Pazimo, da slanina ne bi zarumenela in otrdela. Vsujemo riž in ga 2 minuti mešamo, da se prepoji z maščobo. Prili-jemo vso vročo juho, osolimo in popopramo, premešamo, posodo pokrijemo in plamen zmanjšamo. Rižoto počasi dušimo 25 minut. Sredi kuhanja dodamo na ne premajhne kose narezan zrel paradižnik brez semen in rižoto odišavimo z muškatnim oreščkom. 3 minute pred koncem kuhanja rižoti primešamo kuhano špinačo, ki je nič ne sekljamo, da ostanejo listi celi. Na krožnikih rižoto po želji potrese-mo z naribanim sirom.
Pripravila: Alenka Šmigoc
Iskrice
E
Kdor hoče imeti vedno prav, mora pogosto menjati svoje mnenje.
-k-k-k
Pomislite, kakšna tišina bi zavladala, če bi začeli vsi ljudje govoriti samo tisto, kar vejo.
•k-k-k
Zategovanje pasu zagovarjajo tisti, ki nosijo naramnice.
-k-k-k
Ruski rek: Prešič vedno drek najde.
-k-k-k
Moč nemočnih je resnica.
-k-k-k
Svet je morda res ustvaril Bog, vendar življenje na njem uravnavajo njegovi nasprotniki.
-k-k-k
Demokracija ni dober politični sistem, vendar boljšega še niso iznašli.
-k-k-k
Demokracija pomeni vladanje z razpravljanjem. Ta princip pa deluje samo, če drugim preprečiš govorjenje.
-k-k-k
Človek mora v življenju sam delati čudeže, ker je bog zaposlen drugje.
-k-k-k
Imam preprost okus: zame je vse najboljše dobro.
Smeh ni greh
JANEZEK
Mali Janezek je skozi ključavnico opazoval starejšo sestro med tuširanjem v kopalnici in videl, kako se boža po telesu in vzdihuje: "Hočem moškega, hočem moškega ...!"
Naslednji dan je zopet gledal skozi ključavnico in zagledal popolnoma enak prizor.
Tretji večer, ko je gledal skozi ključavnico vrat kopalnice, pa je zagledal sestro, kako se je pod tušem ljubila z nekim fantom.
Naslednji dan se je šel tuši-rati Janezek. Pod tušem se je božal po telesu in vzdihoval: "Hočem kolo, hočem kolo ...!"

"Kaj res? Tega sem pa zelo vesela!"
"Ja, kmalu bo prišel dan, ko bomo lahko prvo tudi odposlali."
PEŠEC
Voznik je rahlo podrl pešca, ki je padel po vozišču, toda k sreči se je takoj in nepoškodovan pobral, stopil k vozniku in rekel: "Spet vi! Že včeraj ste me podrli!"
"Oh, oprostite!" je rekel voznik, "res vas nisem prepoznal!"
SIN IN HCI
Neki kmet je imel hčer, drugi pa sina. Otroka sta vedno tičala skupaj. Nekega dne pride prvi kmet k drugemu in zahteva, da se sin ne srečuje več z njegovo hčerko. Na vprašanje, kaj se je nenadoma zgodilo, ga kmet pelje za senik in mu pokaže v snegu z rumenimi črtami zapisano hčerino ime.
"Oh, fantovske neumnosti!" pravi fantov oče.
"Že, samo pisava je pa od moje hčerke!"
GOSPODAR
"Ima kdo v vaši družini duševno bolezen?" vpraša psihiater pacientko.
"Ja, moj mož si domišlja, da je gospodar v hiši."
TAKSIST
"Prosim, da me odpeljete na tale naslov. Med vožnjo pa še posebej pazite. Sem namreč mati sedmih otrok."
"In meni pravite, da naj pazim?" se začudi taksist.
DENARNICA
"Kaj izrezuješ iz časopisa?"
"Članek o tem, kako je mož ubil ženo, ker mu je vedno brskala po denarnici."
"In kaj boš s tem člankom?"
"Spravil ga bom v denarnico."
TOBAK
"Slišal sem, da si razdrl zaroko s Petro."
"Da, preveč je dišala po tobaku."
"To pa res ni tako pomembno."
"Kako da ne? Ne ona ne jaz ne kadiva."
TAJNICA
Direktor reče tajnici: "Vaša pisma se izboljšujejo!"
ŠPORTNI TIP ŽENSKE
Dva šejka se pogovarjata.
"Obožujem športni tip ženske."
"Jaz tudi. Včeraj sem oženil celo rokometno reprezentanco."
JETNIK
Jetniški paznik ni zadovoljen z zapornikovim delom v delavnici.
Obsojenec mu reče: "Če vam moje delo ni všeč, lahko grem!"
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: sorta, Trier, ralka, Elo, kilograma, bistrota, Aaron, Elst, amare-la, Tapachula, lobodelj, oklepničar, trab, sinusoida, nebo, Atta, Ajant, JI, rovi, Zei, Ra, IV, aspik,Ne, ale, ojnica, tobogan, rer, Si, dar, pikica. Ugankarski slovarčekAMBRA = italijanska sorta krompirja; ANABAR = reka v vzhodni Sibiriji; ARJA = finsko žensko ime; ATIRIJA = prenehanje delovanja ali manjkanja ščitnice, atiroza; OKADA = japonski motociklist (Tadajuki, 1967 - ); RAS = ziljska noša; RATIB = muslimansko moško ime; SKORDISKI = bojevito ljudstvo pozne železne dobe z ozemlja ob Donavi.
íPoíHulajtz naí na íueiouriEfíi íp.iztu!
RADIOPTUJ
tut ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AS
Govori se ...
... da naj bi tudi v nekoč vodilni stranki kmalu začeli volilno kampanjo. Menda naj bi bil muzejski vlak zanje že pripravljen.
... da nameravajo vrli Ho-lermožani sedanji Kerenči-čev trg preimenovati v Mestni trg, kar pomeni, da sedaj potrebujejo le še mesto.
... da naj bi na Holermo-škem v kratkem izvedli še referendum o upravičenosti referendumov.
... da medtem, ko se nekateri na vse kriplje trudijo, da bi bili ljudje, ne le številke, v po-etovionski redarski službi počnejo ravno obratno; so samo številke in nočejo biti ljudje. Baje je za občinski proračun najbolj donosna št. 31.
... da nekdanja sodelavka ptujskega radia pozablja, da ni več v nekdanji medijski hiši. Kako si sicer razlagati, da na novi radijski postaji še vedno prebira novice, ki jih pripravljajo na Radiu
Ptuj. Te so objavljene tudi na našem spletnem portalu, a očitno pozablja, da so tudi te avtorsko zaščitene!
... da so imeli nogometaši Drave v soboto zvečer skupni čarovniški posvet, na katerem so vendarle strli urok, imenovan Livar. Baje je na njem iskrica učinkovitosti iz
napadalca začasno preskočila na kapetana.
Vidi se ...
. da je bila ob nedavnem obisku ministra Zvera na po-etovinski gimnaziji ravnateljica tako ganjena, da je kar zapela od veselja.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Marjan Turkuš
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat smo malce pobrskali po arhivu in našli fotografijo Marjana Turkuša Buče!!! Da vas spomnimo, da bo počasi potrebno razmišljati o letošnji saditvi, če hočete jeseni strašiti z njimi.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
5						6	3	
								
		6	2	5	7		1	
				8	1		7	6
4				2	6			3
			7		5			
	5				9		8	1
			8				4	7
		8		3	4	9		2
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vvv	©	€€	0
Bik	vv	©	€	000
Dvojčka	v	©©©	€€€	00
Rak	vv	©	€€€	00
Lev	vvv	©©	€	0
Devica	v	©©©	€€	00
Tehtnica	vvv	©©	€	000
Škorpijon	vv	©©©	€	00
Strelec	vvv	©	€€	00
Kozorog	v	©©	€€€	0
Vodnar	vv	©©©	€€€	0
Ribi	v	©©	€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 8. aprila do 14. aprila: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 11. aprila, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec iz prejšnje številke je: Žan - Nina Kirič, Slomi 15, 2257 POLENŠAK.
Pa veliko zabave!
Anekdote slavnih
Španski slikar Picasso je ostal v Parizu tudi potem, ko so ga zasedli Nemci. Nekega dne so ga poklicali v nemško poveljstvo, mu pokazali njegovo sliko Guernica in ga vprašali: "Ste vi tisti protinemški slikar, ki je naredil to?"
Piccasso se je sklonil nad slavno sliko in odgovoril: "Res sem slikar, to kar je naslikano, pa ste naredili vi in ne jaz."
Ameriški predsednik Theodore Roosevelt je bil velik zagovornik velikih družin. Ko mu je nekoč ponosni očka sporočil, da je dobil trojčke, mu je predsednik poslal pokal ljubezni. Oče trojčkov se mu je zahvalil s pismom, v katerem ga je tudi vprašal, ali mora podvig ponoviti trikrat, da osvoji pokal v trajno last.
Nemški matematik David Hilbert je imel nekoč goste. Ko se je začel večerni sprejem, je prišel po stopnicah, vendar brez kravate. Njegova žena je to opazila in ga poslala nazaj, naj si jo gre zavezat. Potem ga je čakala, čakali so ga tudi gostje, Hilber-ta pa od nikoder. Nazadnje je žena odšla pogledat v spalnico. Njen mož je ležal v postelji, pogreznjen v sladek spanec.
Kaj se je zgodilo? Hilbert se je povzpel po stopnicah in si slekel suknjič. Ves zamišljen se je slačil naprej, si nazadnje oblekel pižamo in se spravil - nič ni bolj naravnega - spat.
Da ni vse v izgledu človeka, pove prvo srečanje francoskih književnikov Stendhala in Prosperja Merimeeja. Ko ga je Stendhal prvič videl, je rekel: "Kdo pa je to grdo človeče zlobnih oči s privihanim nosom?"
Prosper Merimee ni o Stendhalu razmišljal dosti drugače: "Kdo pa je tisti debeluh z velikanskimi zalizci in mesarsko glavo?"
Oton Župančič se je pod svoje prve pesmi podpisoval kot Zupančič, to je brez strešice na prvi črki priimka. Ko jo je pozneje dodal, ga je zbodel Cankar: "Župančič, si zdaj bolj imeniten pesnik, ko si si prilepil strešico na začetnico?"
Župančič ga je odpravil na kratko: "Veš kaj, Cankar, pa si še ti privošči strešico, če si upaš!" (Pojasnilo: čankar je spolna bolezen.)
Ko je francoski dramatik Eugene Labiche zbolel, mu je zdravnik nastavil tri pijavke. Naslednje jutro je zdravnik ugotovil, da ena ni pila krvi. To je razložil s tem, da ji verjetno kri ni bila všeč. "Zakaj je pa potem šla za pijavko?" je stvar komentiral Labiche.
REGISTRSKA OZNAKA PT POSTAJA REALNOST
SPORED ODDAJ
TOREK 8.4.
8.00 Destrnik - ob Materinskem dnevu 18.00 VIDEO TOP 10 odd. 69 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 156 20.00 Kronika Občine Destrnik
SREDA 9.4.
8.00 Krlnlka Občine Hajdina 1. del 18.00 SUPER HITI odd. 49 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 111 20.00 Kronika Občine Hajdina 2. del
ČETRTEK 10.4.
8.00 Materinski dan - Mezgovci, Polenšak 18.00 SUPER HITI odd. 49 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 156 20.00 Materinski dan - OŠ Dornava
Brodarsko drusivo Físííj ca Piuj Organizira
Ranča
PREGLEDI ZA PODALJŠANJE PLOVNEGA DOVOLJENJA ZA VSA PLOVILA BODO POTEKALI v ponedeljek, 14.4.2008 od 11.00 ure naprej.
PREGLEDI ZA NOVA PLOVILA IN PLOVILA, KI BODO PLULA ZGOU PO REKI DRAVI (vsi čolni večji od 3,5m- v skladu z odlokom) BODO POTEKALI 15.4.2008 OD 10.00 ure naprej.
VSI PREGLEDI SE BODO VRŠILI NA PROSTORIH BD RANČE Ptuj v Budini.
Prijave sprejemamo da petka, 11.4.2008 na telefonske številke: 041 495118 ali 041 791 005 in po faksu: 02 771 73 61. Prijavo lahko pošljete tudi na elektronski naslov: info@ranca-ptuj.aim
Največkrat odigrana predstava v Sloveniji ponovno v Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj JAMSKI ČLOVEK - v nedeljo 13.4. ob 20. uri Prodaja vstopnic - TIC Ptuj: 051 603 069, Petrol, Big Bang ...
933F1H
Od 1. aprila vam
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
www.radio-tednik.si
PODARJA VIKEND VOŽNJO Z AVTOMOBILOM.
Več v Štajerski budilki. TO NI ŠALA!
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lah@radlo-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite.
íPoifuZajts. nai na íuíioumm ¡.jiiztul
RADIOPTUJ
na a/detet
www. radio-ptu j^sT^)

Stanovanjski krediti z ugodno obrestno mero
Pri najemu stanovanjskega hipotekarnega kredita v evrih ali švicarskih frankih vam poleg ugodne obrestne mere ponujamo možnost odplačila do 30 let in 50-odstotni popust pri stroških odobritve. Če se odločite za kredit v evrih, ga lahko najamete v višini do 90 odstotkov vrednosti zastavljene nepremičnine*. Pri novogradnji ali prenovi pa nudimo možnost do 100-odstotnega izplačila kredita v gotovini.
* Ponudba velja za kredite v evrih, ki so zavarovani s hipoteko in namenjeni nakupu nepremičnin. Banka si pridržuje pravico, da po lastni presoji lahko tudi odkloni odobritev kredita v višini 90 odstotkov vrednosti zastavljenih nepremičnin oz. odobri ustrezno nižji znesek kredita glede na tržno vrednost nepremičnin, njihovo likvidnost in lokacijo v skladu z bančno interno oceno.
WWW.UNICREDITBANK.SI
UniCredit Bank
revija za
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
s prilogo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v mesecu aprilu preberete o kemičnem redčenju cvetov jablan, dognojevanju malin, sledi nadaljevanje škropilnega
načrta za jablane, predstavljen je škropilni program za vinsko trto za 2008, nadalje pišemo o tekočih delih v sadovnjaku in vinogradu, v prilogi Vrtnine pa pišemo o pridelavi zelenjadnic v sušnih razmerah.
Revija Sad - 19 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENA™	OPREMA	BARVA
ALFA ROME01471,9 JTDM	2DDE	14.990	KUMA	RDEČA
AUDI AG 2,0 IDI	2005	24.990	AVT. KLIMA	KOV. SV. MODRA
BMW SERIJA 3 318 D M-0PT1C	2007/218	32.990	AVT. KLIMA	KOV. T. SIVA
BMW SERIJA 3 3181	1998	6.9D0	KUMA	KOV. SREBRNA
BMW SERIJA 5 TOURING 525 B	2004	11.990	DVOJ. KLIMA	ČRNA
CHRYSIfR PT CRUISER 2,2 CRD NÄVI	2004	11.990	KUMA	KOV. SREBRNA
CITROEN C31,4 HOI EXLUSIVE	200G	9.990	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
FORD ESCORT 1,4i	1999	2.295	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
MERCESDES RAZ. E KAR. 270 CDI	2003	17.990	DVOJNA KUMA	ČRNA
OPELCORSA 1,3 DTI	2005	8.490	KUMA	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE SCENIC 1.B	1999	4.590	EL PRED. STEKEL	KOV. T. SIVA
SEAT TOLED01,9 TDI11D KM	2003	7.990	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI	1999	4.990	KUMA	BELA
VWSHARAN 1,9 TD1110 KM FAMILY	1999/2000	6.990	AVT. KLIMA	RDEČA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TBI	2005	16.990	AVT. KLIMA	T. MODRA
V Mariborski livarni Maribor d.d., največjemu proizvodnemu podjetju v Mariboru z 84. letno tradicijo, iščemo nove sodelavce: direktorja komerciale, vodjo nabave, konstrukterja in večje število obdelovalcev kovin
in strojnih tehnikov. Pisne vloge sprejemamo do 18. aprila na naslov: Mariborska livarna Maribor d.d., Oreško nabrežje 9, 2000 Maribor, s pripisom »za kadrovsko službo«.
www.radio-tednik.si
9
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE
vabi v svoje vrste več
KANDIDATOV ZA VOJAKA (m/ž) za različne dolžnosti v 18. BJRKBO (bataljonu za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo) v Kranju
Splošni pogoji:
•	končana IV. ali V. stopnja strokovne izobrazbe,
•	smer: strojna, elektro, kemijska, prometna, živilska, informatika, medicinska, naravoslovna, družboslovna,
•	za vse dolžnosti je zaželen vozniški izpit B kategorije.
Posebni pogoji iz 88. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 - ZOBR-UPB1):
•	da ste državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, brez dvojnega državljanstva,
•	da ste telesno in duševno sposobnimi za poklicno opravljanje vojaške službe in boste v izbirnem postopku opravili preizkus gibalnih sposobnosti ter zdravstveni pregled,
•	da boste izjavili, da z dnem nastopa vojaške službe ne boste član nobene politične stranke,
•	da boste soglašali z varnostnim preverjanjem in da niste bili pravnomočno obsojeni zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ter da niste bili obsojeni na nepogojno zaporno kazen v trajanju več kot tri mesece,
•	da praviloma niste starejši od 25 let. Nudimo:
•	dinamično delo, dodatna znanja in izboljšanje psihofizičnih sposobnosti,
•	udeležbo v mirovnih operacijah in usposabljanjih v tujini,
•	pogodbo do deset let in se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje, vendar ne dlje kot do 45. leta starosti,
•	za določene dolžnosti pridobitev C in E kategorije,
•	povračilo potnih stroškov za prevoz na delo,
•	dodatno pokojninsko zavarovanje,
•	24 urno nezgodno zavarovanje.
Vlogo s kratkim življenjepisom, iz katerega naj bodo razvidna tudi neformalna znanja in veščine ter dokazila o izobrazbi pričakujemo na naslov:
•	Uprava za obrambo Maribor, Ulica Vita Kraigherja 26, 2000 Maribor,
•	ali na upravne organe pristojne za obrambne zadeve, na območju stalnega prebivališča in kjer vam bodo nudili tudi pomoč in dodatne informacije,
•	na elektronski naslov: www.slovenskavojska.si, e-vloge.
Izbrane kandidate/-ke bomo o nadaljnjih postopkih pisno obvestili.
Prireditvenik
Torek, 8. april
9.00 do 13.00 Ptuj, Mestno gledališče, Medobmočna revija otroških gledaliških skupin, za izven
16.00 Ptuj, Mestno gledališče, Območna revija plesnih skupin Pozdrav pomladi, za izven
19.30 Maribor, SNG, drama, Tramvaj poželenje, StaDvo, za abonma Drama torek 1 in izven
-	Ptuj, CID, v dnevnem centru lahko igrate namizni tenis, pikado, družabne igre, poslušate glasbo, prostor za druženje in učenje, vsak dan po pouku
-	Ormož, avla Občine, dobrodelna razstava fotografij članov Fotokluba MCO
Sreda, 9. april
Središče ob Dravi, v Sokolani, tekmovanje v vrtnem kegljanju za pokal občine Središče ob Dravi
Maribor, SNG, drama, Tramvaj poželenje, StaDvo, za abonma Drama popoldanski in izven
Poljčane, avla osnovne šole, 28. območna revija otroških folklornih skupin
Ptuj, hotel Park, Miselinvino, vabljeni na enkratno razvajanje čutov in misli z mislecem in predavateljem Vilijemom Ščuko, Vonj - izzivi in odzivi, razvajali se boste z vrhunskimi vini s Kmetije Prinčič iz Goriških Brd Ptuj, CID, razstava foto natečaja Sikajoči pogledi, regajoče misli, razstavo je na osnovi nagradnega foto natečaja pripravilo društvo Societas herpetologica slovenica
Četrtek, 10. april
18.00 Ormož, na gradu, predavanje Slovenske stenske poslikave z zametki protestantskih vsebin
18.00 Ptuj, Miheličeva galerija, odprtje razstave akademskega slikarja Mirka Rajnarja
19.30 Maribor, SNG, drama, Tramvaj poželenje, StaDvo, za abonma Drama in izven
19.30 Središče ob Dravi, v Sokolani, proslava ob 54. občinskem prazniku občine Središče ob Dravi
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
PRODAM trisobno stanovanje na Ptuju v večstanovanjski hiši, zgrajeno leta 1920, 108 m2, P, obnovljeno, cena: 72.000 €. Nepremičnine Orkus, d. o. o., PE Ptuj, Cvetkov trg 1, tel. 051 397 520.
PRODAM hišo na Ptuju, K+P+N+M, parcela - 506 m2, 334 m2, zgrajena leta 1982, potrebna obnova, možnost razdelitve na 5 stanovanj, cena 130.000 €. Nepremičnine Orkus, d. o. o., PE Ptuj, Cvetkov trg 1, tel. 051 397 520.
PRODAM hišo v Gradiščaku, parcela: 1 ha, 130 m2, K+P-M, potrebna obnove, zgrajena leta 1981, cena 77.500 €. Nepremičnine Orkus, d. o. o., PE Ptuj, Cvetkov trg 1, tel. 051 397 520.
PRODAM dvosobno stanovanje na Ptuju - 50 m2, v pritličju. Tel. 041 568 732.
KMETIJSTVO
m
ttlotkottlotk
www.markomark.si
Dvojčki Slovenska Bislrka
•	odlična lokacija v tenlru mesta,
•	neto slonovonisb povrsiw; IBfcn1
•	vefikwsí portel; od 350 Ao 500 m*
•	opremljeni 10 vselitev (5. gJ.)
Svečke ti v spomin gorijo, rožice tvoj grob krasijo, a naše solze jih rosijo.
SPOMIN
9. aprila je minilo tri leta, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek
Drago Gregurec
ZAVRČ 8 B
Za tabo ostajata bolečina in lep spomin.
Tvoji najdražji
Ne metulj, ne beseda, ne bežni žarek, nič te ne bo ranilo. Spi.
(Lorca)
Umrl je
Jure Saric
Sošolci in razredničarka
Se vedno prazen dom je
in dvorišče,
zaman oko
te najino išče.
Le srce in duša ve, kako
boli, ko te več z nama ni!
SPOMIN
Danes, 8. aprila, je minilo eno leto, odkar naju je zapustil najin dragi
Maks Perger
IZ KICARJA 50
Hvala vsem, ki postojite z lepo mislijo ob njegovem grobu.
Njegovi: Marija in Tamara
NESNICE, mlade, grahaste in rjave, v začetku nesnosti, cepljene, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
SEMENSKI KROMPIR sante-bio in desire ter pujske prodam. Tel. 02 790 72 21.
PRODAM krožno žago - cirkular-ko. Tel. 031 322 845.
PRODAM telico, brejo osem mesecev, simentalko, in velike okrogle bale - otavo. Tel. 781 01 71.
PRODAM suho luščeno koruzo in jedilni krompir. Tel. 031 652 922.
TELICO SIMENTALKO, brejo 8 mesecev, prodamo. Tel. 031 523 465.
PRODAM krompir za nadaljnjo sajenje, rdeči in beli. Tel. 041 522 165.
PURANE, 6-tedenske, cepljene, bodo prodajali 12. aprila, možnost dostave, naročila na telefon 02 688 13 81 ali 040 531 246.
PRODAM kolje za vinograd, kostanjevo. Telefon 031 270 472.
PRODAMO prašiče moškega spola, od 130 do 140 kg, in bikca simentalca 140 kg. Telefon 031 269 480.
UGODNO PRODAM silažno na-kladalko, 33-kubično, Deutz fa-hrovo. Telefon 040 522 614.
PRODAM prašiče od 80 do 100 kg. Cena po dogovoru. Telefon 041 430 524.
V HALOZAH PRODAM dobro ohranjeno prešo (koš cca. 100 kg in lesene hrastove 300-litrske vinske sode). Telefon 051 476 870.
DELO
V POPOLDANSKEM času (po tretji uri, 2- do 3-krat na teden, lahko pa tudi ob sobotah) iščem kakršno koli delo (čiščenje, likanje) lahko na vašem ali svojem domu - odvisno od dela. Informacije na tel. 041 457 044.
IŠČEMO dekle za strežbo v piz-zeriji. Redna zaposlitev za polni delovni čas. Pizzerija Marakuja. Telefon 02 748 19 30.
DOM-STANOVANJE
ODDAM na Viru pri Zadru dvosobni apartma za štiri osebe, prosto od junija do 11. julija in od 12. avgusta dalje. Apartma je v pritličju, s teraso, SAT TV, oddaljen od morja 150 metrov. Telefon 031 742 714, 02 4702 682.
MOTORNA VOZILA
Prodam os. avto Lantra 1,8 GLS, letnik 96, prevoženih 126.000 km, prva lastnica. Inf. na tel. 041 758 640 (zvečer)
KUPIM škoda favorit, felicia do letnika 96. V voznem stanju. Tel. 041 837 077.
MOŠKI, star 60 let, brez vsakih obveznosti, želi spoznati sebi primerno žensko za skupno gospodinjstvo. Tel. 051 253 196.
PRODAM dve 2000-litrski kovinski cisterni za kurilno olje. Tel. 041 347 167.
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nižje od 400 EUR
-	poplačamo vam stare kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milana Prapotnik s.p, Pivko« ulica 19/«, 2250 PTUJ
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal,
skozi vse življenje boriti si se znal, a v tihem dopoldnevu za vedno si zaspal.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 84. letu zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast
Jožef Vratič
upokojenec občine Ptuj
IZ ZGORNJE HAJDINE 61
Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 8. aprila 2008, ob 14. uri na hajdinskem pokopališču.
Žalujoči vsi njegovi
www.radio-tednik.si
PRAV TA HIP NEKJE NA SVETU VZHAJA SONCE
RAZNO
euronautič
Organiziramo tečaj in izpit za voditelja čolna na Ptuju 18. in 19. april. Prijave: Navtika Čarter, d. o. o., tel. 02 780 11 50 ali 041 359 505, info@euronautic.eu
ml(t
Začenja se nov dan, nove vizije, nove priložnostih Lahko, da vaš denar prav tam začenja nov delovni dan. Naložbena zavarovanja združena v paketih Tilia Global so strateško razporejena po vsem svetu, kar zagotavlja dolgoročno stabilno in donosno naložbo.
ZDRUZITE VARNOST IN GLOBALNE NALOŽBE!
VSAK ČETRTEK OS 20,00 URI
POSKOČNIH
1.	ISKRICE- Na citre
2.	Ans. B. KLAVŽARJA- Le kdaj bo zadnji sneg skopnel
3.	Ans. ERAZEM - Hvala za ljubezen
4.	ZREŠKA POMLAD - Cvetoča pomlad
5.	DRUŽINA FERME- Abrahamu se ne dam
6.	Ans. VRT-Na deželi
7.	Ans SNEŽNIK - Najin svet je harmonija
Ji f
POP 7 TOP
1.	ELA-Za lahko noč
2.	DOMEN KUMER- Meteor
3.	NATALIJA VERBOTEN - Ko te zagrabi
4.	SARA - Ne zapiraj vrat
5.	LEPI DASA- Pleše z mano vsa Slovenija
6.	ŽANA-Padli angel
7.	ANA ROTAR - Mamin sin
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek: Tel. številka:
Glasujem zi Naslov:
Glasovnice poiljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p- 13, 2288 Hajdina
O rfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Lisec Danica Trubarjeva 6,2250 Ptuj
Naložbeni paketi Tilia Global
Tilia Global
delniški
•	Infond BRIC
•	MP-Global.si
•	MP-Asia.si
•	Publikum Nova Evropa
Tilia Global
uravnoteženi
•	Infond Uravnoteženi
•	MP - Global.si
•	Ilirika Modra kombinacija
•	Primus
Tilia Global
zmerni
•	Infond Uravnoteženi
•	WorldMix
•	Publikum Bond
•	Primus
Naložbeni paketi Tilia Global in Tilia Osebni združujejo naložbo ter življenjsko zavarovanje katerim se lahko priključi nezgodno zavarovanje, zavarovanje za primer smrti in hujše bolezni ali asistenčno zavarovanje Best Doctors.
iirao po mori
KER NESREČA NIKOLI NE POČIVA
NAJBLIŽJE SKLEPALNO MESTO: Ptuj: Ulica 25. maja 12, tel: 02/77 11 320
ZA ZAHTEVNEJŠE:
Tilia Osebni
Naložbeni paket si lahko sestavite sami, po meri. Izbirate lahko med 38 domačimi in tujimi vzajemnimi skladi 11 upravljalcev, različnih naložbenih, geografskih in panožnih usmeritev.
Naročite si prospekt ali osebnega svetovalca na dom:
BREZPLAČEN KLIC
(((•080 22 45^ www.zav-tilia.si
zavarovalnica tilia d. d.
19.00
Cirkovce • Območna revija folklornih skupin
Ljudski ples in petje pod lipo
V organizaciji ptujske območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti, OŠ Cirkovce, Prosvetnega društva Cirkovce in Zvezo kulturnih društev Ptuj je soboto, 5. aprila, v večnamenski dvorani v Cirkovcah potekala območna revija odraslih folklornih skupin z naslovom Pod lipo. Na njej se je tokrat predstavilo 11 folklornih skupin ali skupaj prek 280 plesalk in plesalcev.
Po uvodni besedi dobrodošlice župana občine Kidričevo Jožeta Murka, ki je izrazil veselje, da je bilo v dvorani vse polno plesalcev v najrazličnejših narodnih nošah, kar je dober porok, da na ljudsko pesem in plese še ne bomo kar tako pozabili, se je občinstvu in gostom, med katerimi je bil tudi poslanec državnega zbora Jan-
ko Marinič, tokrat predstavilo 11 odraslih folklornih skupin s širšega ptujskega območja.
Za uvod so se s spletom plesov pod naslovom Štirje fantje špilajo predstavili člani najmlajše folklorne skupine Kulturnega društva Cirkulane; vodi jo Maja Glaser, ki je pripravila tudi odrsko postavitev, za kostume je poskrbel Bojan
Foto: M. Ozmec
Lancovski plesalci so občinstvo spravili v smeh s korpico in "peričkanjem".
Foto: M. Ozmec
»Bog vam daj icekov,« so z gospodarjem, gospodinjo in obveznim korantom zapeli plesalci iz Pobrežja.
Folkloristi iz Markovcev so predstavili tudi ženitov bosmani.
Foto: M. Ozmec
Gorišničani so ob plesu predstavili običaje ob fašenku v Podgorcih.
Glaser, za glasbeno priredbo pa Tadej Jurgec.
S spletom starih meščanskih plesov pod naslovom Povabilo na ples se je predstavila folklorna skupina Bolnišnica, DPD Svoboda Ptuj, ki jo vodi Anamarija Pučko. Za odrsko postavitev in kostume je poskrbela Cvetka Glatz, za glasbeno priredbo Metoda Gregl - Trop.
Kot tretja se je predstavila folklorna skupina FD Pobrež-je pri Vidmu pod vodstvom Mirana Drevenška, ki je pripravil tudi zanimivo s fašenkom obarvano odrsko postavitev spleta pod naslovom Bog vam daj dosti icekov; kostumografi-ja je delo dr. Marije Makarovič, glasbeno priredbo pa sta pripravila Robert Potočnik in Miran Drevenšek.
Nato so zapeli in zaplesali člani starejše folklorne skupine KD Destrnik, ki jih vodi Aleksander Arnuš. Za splet pod naslovom Išče se ljubezen sta odrsko postavitev in kostume pripravila Tatjana Kokol in Jelka Pšajd, glasbeno priredbo pa sta prispevala Stanko Murko in Siniša Ceh.
Folklorna skupina FD Lan-cova vas pod vodstvom Janka Jerenka se je predstavila z nekoliko drugačnim spletom pod naslovomKorpica, za katerega sta odrsko postavitev pripravila Nežka Lubej in Janko Jerenko,
Napoved vremena za Slovenijo
kostumografijo je prispevala dr. Marija Makarovič, glasbeno priredbo pa spremljajoča skupina Muzikanti.
S spletom Fašenk v Podgorcih je kot šesta nastopila folklorna skupina PD Ruda Sever Go-rišnica pod vodstvom Jožice Kokot. Odrsko postavitev in ko-stumografijo je prispevala Slavka Prejac, glasbeno priredbo pa Tadej Gašparič.
Folklorna skupina FD Rožmarin Dolena se je predstavila s spletom Plesi iz Razkrižja. Vodja skupine je Maja Glaser, ki je pripravila tudi odrsko postavitev, za kostume je poskrbel Bojan Glaser, glasbo pa so prispevali Tamburaši iz Cirkulan, ki so plesalce tudi spremljali.
Kot osma se je predstavila folklorna skupina FD Anton Jože Štrafela Markovci; za splet ženitovanjskih običajev in plesov Oča starešina, vzemite že toti dar je odrsko postavitev pripravil vodja skupine Peter Bezjak, glasbena priredba pa je delo Mitje Petka.
Odrasla folklorna skupina Vinko Korže PD Cirkovce
je najstarejša folklorna skupina na širšem območju, saj šteje že 77 let, danes jo vodi Lilijana Brglez, predstavila pa je splet plesov pod naslovom Favšija. Odrska postavitev spleta je delo Tine Urih, glasbena priredba pa je bila v rokah Mirana Uriha.
Folklorna skupina FD Lan-cova vas, ki bo letos praznovala
25 let delovanja, se je z drugim delom skupine plesalcev predstavila še s spletom Travniki so že zeleni. Odrsko postavitev sta prispevala vodja skupine Janko Jerenko in Nežka Lubej, kostumografijo dr. Marija Ma-karovič, glasbeno priredbo pa Zlatka Terlevič z lancovskimi muzikanti.
Kot zadnja pa se je navdušenemu občinstvu predstavila še veteranska skupina Vinko Korže PD Cirkovce, ki je predstavila druženje v plesu in petju ob dolgih zimskih večerih. Za odrsko postavitev je poskrbel dolgoletni plesalec in član te skupine Maks Medved, ki veteransko skupino plesalcev tudi vodi.
Prireditev je strokovno spremljala strokovna sodelavka Javnega sklada za kulturno dejavnost Neva Trampuš, povezovala pa jo je vodja ptujske izpostave javnega sklada za kulturno dejavnost Nataša Petrovič, ki je ob koncu vsem vodjem skupin v zahvalo za dolge ure vaj izročila spominska priznanja. Posebno zahvalo je prejel koordinator prireditve domačin Ivan Kojc iz OŠ Cirkovce, celotno revijo odraslih folklornih skupin, ki je bila letos zaradi odličnih koreografij, kostumov in izvedb zares nekaj posebnega ter zagotovo vredna ogleda, pa sta posnela ekipa SIP TV in Tinček Ivanuša iz Ptuja.
M. Ozmec
Danes bo oblačno in deževno. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, v alpskih dolinah malo pod 0, najvišje dnevne od 5 do 13 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo pretežno oblačno. Občasno bo deževalo, pogosteje v zahodnih krajih. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Nekoliko topleje bo.
Osebna kronika
Rodile so: Nataša Erman Zavec, Gabrnik 13, Juršinci - Tijo; Marija Krepek, Vurberg 122, Spodnji Duplek - Evo; Lidija Kopše, Breg 33/a, Majšperk - Taro; Mateja Janžekovič, Mezgovci ob Pesnici 47, Dornava - Anejo; Mojca Lašič, Cerovec, Stanka Vraza 50, Ivanjkovci - Nejca; Janja Modri-jančič, Staneta Severja 4, Maribor - Matica; Mirica Zemljarič Galun, Zabovci 70/a, Markovci pri Ptuju - Gregorja; Marjeta Purgaj, Benediški Vrh 48, Benedikt - Tristana; Anja Topolovec, Zgornji Leskovec 9/d - Marse-la; Mateja Dobaj, Ob gozdu 15, Ruše - Klaro; Marija Vidovič, Dornava 107 - Tima; Latife Ha-ziraj, Trg svobode 4, Slovenska Bistrica - Eltjono. Umrli so: Ivana Pernat, rojena Horvat, Murkova ul. 2, Ptuj, rojena 1922 - umrla 26. marca 2008; Janez Vičar, Veliki Bre-brovnik 108, rojen 1931 - umrl 24. marca 2008; Josipa Herjavec, rojena Lazar, Zavrč 8/a, rojena 1923 - umrla 28. marca 2008; Stanislav Gorjup, Bresnica 67, rojen 1952 - umrl 29. marca 2008; Anton Puc, Lešje 6/a, rojen 1943 - umrl 31. marca 2008; Marija Kukovec, rojena Zemljič, Rakovci 28, rojena 1921 - umrla
1.	aprila 2008; Matilda Klasinc, rojena Brumec, Župečja vas 19, rojena 1924 - umrla 2. aprila 2008; Janez Bedenik, Ptujska Gora 107, rojen 1932 - umrl
2.	aprila 2008; Alojzija Malek, rojena Grabar, Strmec pri Destr-niku 13, rojena 1935 - umrla 1. aprila 2008.
Poroka - Ptuj: Boštjan Zemljak in Petra Žiher, Pobrežje 54/c. Poroka - Ormož: Robert Korada, Rucmanci 21, Sveti Tomaž, in Štefica Gojkovič, Slovenja vas 32, 2288 Hajdina.
Črna kronika

Foto: M. Ozmec
Navdušili so tudi domači cirkovški folkloristi, ki to tradicijo uspešno gojijo že 77 let.
Umrla med prehitevanjem
V	petek, 4. aprila, ob 17.40 se je voznica osebnega avta peljala po glavni cesti Lenart-Benedikt. Pri naselju Ženjak je v desnem preglednem ovinku v klancu navzgor začela prehitevati drugi avto v času, ko nasprotnosmerni vozni pas ni bil prost na dovolj dolgi razdalji. Nasproti je namreč pripeljal madžarski voznik tovornega avta, v katerega je voznica trčila. Umrla je na kraju nesreče.
Ujeli "starega znanca"
Drugega aprila so policisti obravnavali vlom v gostinski lokal v Račah. Neznanec je odnesel različne pijače, cigarete in prehrambne artikle, povzročil je za okoli 1000 evrov škode. Na podlagi zbranih obvestil so še isti dan odvzeli prostost 27-letnemu domačinu, sicer njihovemu staremu znancu, saj so ga za podobna kazniva dejanja v preteklosti že večkrat obravnavali. Pri njemu so opravili hišno preiskavo ter pri tem našli in zasegli odtujene predmete. Na mariborsko tožilstvo ga bodo kazensko ovadili.
Ujeli tri mladoletne vlomilce
V	Spodnji Gorici pri Pragerskem so policisti 29. marca obravnavali vlom. Neznanec naj bi iz garaže odpeljal motorno kolo Honda kros in kolo z motorjem Tomos, skupaj vredna okoli 2600 evrov. Pri poizvedovanju o osumljencu so prišli do informacij, da bi naj to storili trije mladoletni domačini. Pri njih so opravili hišne preiskave, jim predmete zasegli, zaradi suma storitve kaznivega dejanja velike tatvine jih bodo ovadili na mariborsko tožilstvo.