St. 76. v (jorici, v soboto dne 22. septembra 1906. JLetnik VIII. Izhaja vsak torek in soboto ob 11. mi predpoldne xamostotcr oL 3. uri pop. za deželo. Ako padena ta dneva praztiik izide dan prcj ob (5. zvočer. Stane po pošti projoman ali v Gorici na dorn pošiljan cdoletno 8 K, polletno 4 Kin Cetrtletno 2 K. Prodajaso v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Solskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in L e- b a n na Verdijevem tekališču po 8 vin. I _______________________________________ v (Zjutranje izdanje). r . Urediiištvo in upraynistvo se nahajata v «Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise jo nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicor ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po ID vin. Ako se večkrat tiskajo, raöu- nijo so po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežlč). Socijalna izobrazba. Govoril na drugem slavnostnem zborovanju 111. slovenskega katoliškega shoda dr. A. Brecelj. (Dalje). Še določnejše se izraža o načelih drnžabnega reda higiena, najmlajša hčerka globoko v materializma zakopane medicine. Higiena je znanost, kako si utrditi in ohraniti zdravje. Prej se je omejevala medicina ponajveč na zdravljenje, t. j. na zboljäavanje pohabljenega zdravja pri posameznikih. S higieno je stopila velik in dalekosežen korak naprej, zakaj higiena naj se uöi bolezni in bolehanje prepre- čevati. Negovanje zdravja je obča, javna, družabna zadeva in naloga. Od posamez- nika ni odvisno, ali oboli ali ne, ko diha okožen zrak, pije nezdravo vodo, vživa sprijeno hrano, dela v nevarnih obrtih, zato stavi higiena na družbo za- htevo, da je njena dolžnost skrbno varovati zdravje kot največji zaklad vsa- kemu posameznikn. Ker se zahteve higiene tako pri- kladajo zahtevarn in čatu človeške daše, je dobila higiena pripravljena tla za svoje delovanje. Dasi äe zelo mlada, provzročila je celo vrsto občekoristnih socialnih naprav. Kako zelo je omejila kužne bolezni, koliko zakonskih določb, ki branijo izkoriščanje mladoletnih de- lavcev, skrbe za zadostni počitek, od- stranjajo zdrajvstvene nevarnosti v de- lavnicah, tovarnah in stanovanjih, preprečajo ponarejanje jestvin in pijač, oskrbnjejo obolele in ponesrečene člane organizacij za časa bolezni in pohablje- noBti itd. Še Vhžnejša so narodila higiene v onih poglavjih, kjer govori o boleznih, ki jih zakrivlja posameznik na sebi sa- memn. Prej se je reklo k večemu : Glej, da ne oboliä! Higiena pa pravi: Ne 8arao z ozirom na drnge ne Bmeš ničesar storiti ali opnstiti, kar bi jim bilo v zdravstveno kvar, marveč tadi sam sebi ne smeä ničesar dovoliti, kar bi oško- dovalo tvoje zdravje, ker tvoje zdravje ni izkljačno tvoja last, ampak tadi last : družbe, ali družine ali občine ali naroda : ali države. j \l materializma, ki je najhujša dra- J žabna zmota, je vzrasla najlepša cvetka socialnih znanosti, higiena, ki je vneta propovednica drožabne morale ! Higiena je äele začela svoje so- ; cialno-kalturno delo, a vsi že čutimo j nje osvežujoči družabni vpliv. Mi jo pa j tembolj iakreno pozdravljamo kot svojo vrlo zaveznico, ki je modernema člo- veštvu nešamno in neovržno dokazala, da je družabni prospeh mogoč le na nravni (moralni) podlagi ! Potrdila je s tem davno znano reenico, ki jo je kon- statiral že Tertalijan z besedami: Člo- veška daäa je v svoji naravi krščanska. Tudi dtuge vede popuščajo neplodno pot protidružabnega materializma. Vže nepregledno znanje, ki bo nagromadile i prirodoslovne znanosti, zlasti paleonto- logija, botanika, zoologija, anatomija, fi- lozofija in biologija, je sijajno izpričalo resničnosti izreka Proudhona, anarhistič- nega socialista: An ibnd des tootts les i choses nons trouvous la religion. Na dno V8eh stvari dobimo vero in pred- j met veri — Boga ! Le površno poznanje • prirode in človekove narave more za- ; vesti človeka v nevero in bogotajstvo temeljito proučevanje prirode vodi na- ravnost do spoznanja Boga, našega Stvar- nika in Ohranjevalca. < S tem dolgim uvodom sem razvil pogiavitna načela družabni izobrazbi. Zgodovina, ki nam kaže razvoj človeštva, in pa glas cloveäkega ama, ki se nam ! javlja v zoanosti, spričajeta soglasno te- melje, ki naj preobrazijo človeško dražbo. Človek je nujno, že po' svoji na- ravi drnžabno bitje, član organizma, ki ma pravimo človeška dražba. Brez nje in izven nje ni posamezniku nobenega ne razvitja, ne napredka. Prospeh posa- meznikov je odvisen od prospeha dražbe in obratno. 1z tega razmerja izhaja kot nujna potreba dolžnost, da aredi vsak posameznik vse svoje delovanje z ozirom na prospeh vse družbe. Ker je vsak po- sameznik odvisen od družbe, ne more biti hkrati od nje odvisen. Neomejena I svoboda rodi nasprotja, boj, zatiranje, krivico. Tadi družba ne sme jemati avo- bode posameznika, ki naj se svobodno giblje v svojem delokroga, da le ne ško- duje drngim članom družbe. Med posa- meznimi člani dražbe bodi arejeno raz- merje po načelu vzajemnosti : vsi za enega, eden za vse. Vee te dražabne dolžnosti bo pa doslej neobvezne in valed tega brez- vspešne, dokler človek v družbi in kot posameznik umsko ne spozna in dejansko ne prizna, da je od Boga odvisen, da je namenjen za boljše posmrtno življenje, ki si ga more pridobiti s tern, da slaži tukaj svojema Stvarniku in pa svojema bližnjikn. Le s tega vidika, z ozirom na Boga in večnost, bo človek prav presojal in cenil svet in stvarstvo in si prav uredil svoje ravnanje do bližnjika in družbe. Ljabezen do Boga je temelj do bližnjega, ljabezen do bližnjika je edini in neusahni vir vse družabnosti. Socialno vprašanje je po svojem jedra versko vprašanje 1 Iz tega sledi, da mora socialna iz- obrazba začeti z versko izobrazbo ama in volje pri posameznika. Kadar bo vsak prepričan, „Da smo očeta enega sinovi, Ljudje vBi bratje, bratje vsi n«rodi, Da ljubit1 mor' mo se," kakor lepo poje naš globoki pesnik Pre- j šeren> in bo na tern, prepričaaju uravnal vse svoje miäijenje in deJovanje, izgine sebičnost in zatiranje med poaamniki in stanovj, narodi in državami. Zdra- ževalni duh krščanstva bo zopet spojil v Ijabezni razcepljeno človeatvo, vtrdil dražinske vezi, oživil stanovske organi- zacije, ojačil narode in države ter od- stranil nasprotja med njimi. * (Dalje pride.) Politiöni pregled. Parlamentarne zadeve. Poslanska zbornica je imela po dolgih počitnicah v torek zopet sejo. Pečala se je v ti seji po največ z naj- nimi predlogi, katerih je bilo stavljenih še precejšnje število. Tako n. pr. so po- slanec Pfeifer in tovariäi nujno predlagali naj vlada dovoli primerno podporo po- gorelccm iz vasi Desinec v črnomeljskeno okraju, ter posestnikom v črnomeljskemj novomeškem in krškem okraju, katerim je toča vnovič mefceca julija in avgasta napravila mnogo škode. Posl. Poväe in tovariši so nojno predlagali državno pod- poro po toči poškodovanim posestnikom v sodnih okrajih Mokronog, Radeče in Trebnje. Istotako so predlagali dr. Ko- rošec, dr. Ploj in dr. Vovšek nujnim potom podpore za razne občine na Šta- : jerskem, ki so bile poškodovane vsled aim in pa po požara. Poslanec Hraby je stavil in utemeljeval najni predlog glede dogodkov v Opavi, kjer ho bili Čehi bratalno napadeni od Nemcev. Najnost predloga je bila odklonjena. Soglasno pa je obveljal najni predlog posl. Hoferja, naj vlada preiskoje, zakaj ni odpnščen nevarno oboleli vojak Zverger pri 4. peŠ- polku. S tem se je bavila zbornica do 5. ure. Stavljenih je bilo tadi veö inter- pelacij, med temi tadi one zaradi do- godkov na Reki in v Zadra. Velike par- lamentarne stranke so sklenile, da naj bodo zbornične seje redkejše, dokler ne konča volilni odsek svoje delo. Za to pa je zbornica tadi sklenila, da bode prihodnja seja poalanske zbornice še le v torek. Odsek za volilno reformo. Odsek za volilno rel'ormo je od- klonii predlog posl. VasiJka, da bi se spremenil § 3. volilnega reda, ki določa, kateri kraj ae naj smatra za voliače; sprejet je pa bil predlog posl. Tollingerja, naj se odgodi razprava § 5., ki določa, da Bme volilec samo enkrat glasovati. Pri tej točki bo nameravali nasprotniki volilne reforme plaralitetno volilno pra- Tico. Točke 6., 7., 8. in 9. volilnega reda so bile neizpremenjene sprejete. Pri § 9. se je razvila živahnit debata o tem, da li se voliter vrši tndi ob nedeljah in praznikib. V sredo popoladne odsek ni imel seje, ker so imeli nemški poslanci posvetovanje radi razdelitve volilnih okra- jev na Ceškem. Odsek za volilno rel'ormo je v če- trtek nadaljeval svojo razpravoo volilnem reda za državni zbor in sicer o para- LISTEK. Povest iz doline. Past us kin. (Dalje). „Ne, ne, ne jokaj M*rička 1 Prosim te, ne jokaj. Odkril sem ti svoje sree in sedaj mi je laže. Sedaj se mi ne zdi več tako ležko črno gorje, ki mi leži na duäi neprestano in me muči neusmil eno, po dneva in po noči. Samo ne jokaj, ako imaš kaj ses'erske Ijabezni do mene, da mi ne prikrajšaš mojih itak seštetih dnij. — «Saj ne bom, Peter, saj ne bom. Odpusti, ie sem te žalila. Vse storim kakor hočeš, vse — Bamo pnsti iz glave one strašne misli..." »Dober dan ! Tu je nekaj zate, Peter". Vaški pismonoša je prišel izza ovinka po isti poti kakor prej SUfan, vračajoč se iz mesta, kamor je hodil vsak dan po piama. Peter je sprejel ponujane in po- dar'l piemonoši po stari navadi par novčičev : „Nate za tobak !« «Hvala lepa !" in pismonoša je od- hitel v vae. Hlastno je potegnil potem Peter zvezek, katerpga mu je podal pismonoša iz zavitka in hrez da bi ga prej razrezal, je pogledal takoj na drugo stran platnic, kjer je bila zaznamovana vsebina. Z enim pogledom je preletel v trenutka imena in naslove in oko mu je obtičalo na vrsti, ki se je glasila : „Utkin: Nade so zazelenele.." „Torej vendar enkrat!" se ma je | izvilo iz prsij. I „Kaj pa, kaj pa — vendar enkrat?" se oglasi sestra, ki je stala poleg njega in ni razamela, kaj hoče reči. „Eno mojo pesem so natisnili, Ma- riČka ! Nie bi me ne moglo sedajle bolj razveseliti kakor ravno to", odgovarja Peter hipoma ves vesel, potegne nožič iz žeps in jame arno rezati strani. Ko pride do one, kjer je stala njegova pesem, jo takoj glasno prečita. „Ali je lepa?" vpraäa na konca Maridko. „Lepa, lepa!" odgovarja ta samo zato, ker je videla, da je brat tako vesel» dasi je ni popolnoma razamela. „Pa da si jo ti zložii ?" vpraäa sestra začudeno, prime zvezek v roko in jo čita še enkrat. „Jaz, jaz, Marička ! hiti Peter veselo- „A dosedaj mi nisi äe ničeaar pra- vil o tem". „Čakal sem, da pride in potem da ti pokažem črno na belem. Dolgo sem čakfcl potrpežljivo, dolgo so me obsojali in odrivali, toda nisem si dal strgati peresa z roke. Vstrajal pem celo leto — in glej: moj trad vendarle ni bil zastonj. Sedaj bo že bolje. Da sem se vrinil le enkrat noter, potem bo že šlo. To me je kar poživilo in prerodilo. In ravno radi tega, ker čutim v sebi moč za velika, znamenita dela, s katerimi bi koristil milemu svojema narodu, ravno radi tega mi je tako neizrečeno hado, ako po- mislim, da bom moral kmala leči v pre- zgodnji grob — to me peče in skeli kakor živo oglje..." Marička ni razamela vsega, kar je govoril Peter. Vendar, ko je opazila, da se zopet vznemirja in da postaja zopet otožen, ga je jela zopet tolažiti. Dal se je pomiriti in prečital tadi ostalo vse- bino zvezka, vendar niČ mu ni tako ngajalo kakor njegova pesem. Medtem se je zvečerilo. Odzvonilo jo Zdravamarijo in delavci bo se vrnili s polja. Mati pa je prišla na prag ter ju poklicala k večerji. Peter je vstal, zaprl zvezek in odšel z Maričko v hišo. II. Marsikdaj se govorica ti zmeša. Fr. P r c š c r c. n. Od tega časa ni mogla biti Marička več vesela. Prej tako živa časih celo razposajena, bila je sedaj tiha, mirna, zamišljena sama nase. Ni ji hotela pri- vreti nikjar več iz mladega nedolžnega srea radostna pesmica, odmev brezskrbne, solnčnočiste otroSke duše. V kristalnočisti atadenec njenega notranjega miru, v ka- terem se je zrcalila tiha zadovoljnost in po katerem sta se igrala kakor lehkožive srebrne ribice apanje v solnčno bodo- čnost in trda, neomahljiva vera, da ni na svetu senc, ki bi spremljale človeka s škodoželjno zavistjo, da ni megla, ki bi se drznile stopiti nensmiljeno med človeka in njegovo zvezdo sreče — v ta prozorni studenec js potrosila trda, krata roka usode peska in prahu, črnega in umazanega. Vihar, silen kakor saharski orkan je zarjnl nad studencem in ga razbnril in vzvalovil, da so se prestradile drobne ribice in so se poskrile plašne med skalovjem in razpoklinami, v^Bmrtnem strahu, da jih vtegnejo tepoči se valovi raztreskati ob trdi skali ali razmetati jih po suhem prodo, kjer bi morale ža- loBtno poginiti,.. (Dalje pride.) grasa 11., ki obsega v sebi določbe o sestavljanjn volilnih imenikov. Stavljeni so bili razni predlogi. Tako je dr. Tavčar predlagal, naj volilne imenike sestavljajo politične oblastnije naj jih vsako drngo leto popravijo in pred volitvami kontro- lirajo. Sicer pa je dr. Tavčar naravnost izjavil, da je odkrit nasprotnik vo- lilne reforme. Govoril je nadalje o krivicah, katere se bodo godile vsled nove reforme koroškim Slovencem in pa kranjskim liberalcem. Med dr. Tav- čarjem in dr. Sasteräiöem je nastala še precej živahna polemika. Ko se je še posl. Ges8man izjavil proti fakaltativnemu sestavljenju dvojnih imenikov, je bil pa- rag ras 11. vsprejet. Pri § 12. je posl. Vogler predlagal v odstavkn 2 nastopni dodatek : V mestih z nad 20.000 prebivalci naj občinski predstojnik v vsaki hiäi nabije imenik vseh volilcev, bivajočih v iati hiši. Posl. Choc je predlagal, naj ima vsak volilec pravico napravljati izvadke in prepise iz imenikov in v krajih z več nego 5000 prebivalcev, naj bodo imeniki izloženi ne po osem, ampak po deset ur. Minister notranjih stvari, baron Bienerth, se je izjavil proti predloga posl. Voglerja, kazaje na velike stroäke, ter izvajal dalje : Proti vsakdanjema iz- laganjo imenikov v krajih z nad 5000 prebivalci nimam ničeear prigovarjati, tudi naj je smeti po bodočih zakonskih določbah napravljati izvadke, vendar bi zakonita določba prepisovanje imenikov dovajala do zlorab. V ostalem je mini- ster pro8il, naj odsek vsprejme paragras po vladni jpredlogi. Nato je bil § z ma- limi spremembami vsprejet. Potem se je vräila volitev v pod- odsek. Posl. Tollinger je predlagal, naj se ätevilo členov pomnoži na deset. Predlog je bil vsprejet. Včeraj je odsek nadaljeval raz- pravo. Politični shod v Grebinjskem Kloštru na Koroškem. Politični shod v GrebinjBkem Kloštra je bil zadnjo nedeljo klnb slabemn vre- mena in spletkam pred shodom zelo dobro obiskan. Govoril je prvi na shoda predsedaik „Katol. polit. in gospodar. društva" g. dr. ßrejc. Govoril je v prvi vrsti proti krivičnemu volilnemu reda. Vlada in nemške stranke so v. tem ozirn ena konpanija. Cuditi se moramo, da se äe najde vlada, ki po 40 letnih krivicah äe nadalje zatira cesarju tako zvest narod. Vlada pravi, da ho<5e imeti mir v deželi, toda na tak način ga ne bo do- segla, priölo bo do boja, kakoršnega de- žela äe ni videla. Pri lastnih bratih Kranjcih nismo naäli zadostne podpore. Slovenski poslanci morajo storiti vse, da dobimo Koroäci dva slovenska po- slanca, če tadi pade volilna reforma. Govorila sta na shodu tudi msgr. dr. Podgorc in deželni poslanec g. Graienauer. Vsprejete so bile vse stavljene reßolucije med temi tadi ona proti razäirjenju pravic deželnih zborov. Cesar na Dunaju. Naä cesar se* je povrnil včeraj iz lala na Dunaj. Moravski namestnik upokojen. Moravski namestnik grof Karol Zierotin je na lastno prošnjo upokojen. „Kreuzzeitung" in sanje avsti ijskih Vsenemciv. Te dni je priobčil nemäki list „Kreuzzeitung" neki članek, s katerim se obsoja vsenemäka propaganda v Av- striji. Pisec omenjenega članka pravi, da je nakana pangermanov ustanoviti državo, ki bi segala od Belta do Adrije, nesmisel, kajti država v kateri bi bilo sedem do osem milijonov Slovanov, bi bila vse drugo, nego vsenemäka država. Dovelj je, ako se pomisli na sitnosti, katere ima Nemcija s svojimi Poljaki, katerjh je tarn kake tri milijone. Te sit- nosti pa bi postale veliko večje, ako bi dobili Poljaki zaveznike v avstrijskih Cehih. Pa tudi llalijani ne bi mirno gledali, da bi si Nemčija osvojila Trst in Jadransko morje in tudi Francoska in AngleSka ne bi nikdar privolili v to, da bi se Nemčija razstegnila do Jadran- skega morja. Aretirani turški častniki. Na bolgarski meji so bili trije tnrški častniki aretirani, ker so tarn vohunili. Rusija in Japonska v Mandužriji. Londonski „Timeßu poroöa, da je Sest mest, ki jih je Japonska zasedla v Južni Mandžuriji že odprtih mednarodni trgovini, dočim ni Rnsija äe odprla niti enega desetih mest, ki jih je zasedla v Severni Mandžuriji, akoravno je za to obvezana po pogodbi s Ritajsko. „Daily Telegraph" poroča iz Tokija : Japonska namerava ustanoviti v Petro- gradu in v Nemčiji trgovinske muzeje ter prirediti obrtne razstave. Vladivostok bo najbrž proglašen kakor svobodna luka. Angležka ilota v vztočni Aziji obišče baje Port Artur. Japonska namerava odposlati v Kitajsko eskadro pod po- veljstvom princa Fajiime. Princ obiäöe cesarski dvor v Pekingu. Domače in razne novice. Za „Solski Dom" so plačali pred- sedništvu: Josip Abram, kurat v No- vakih 5 K; Alfonz Blažko, karat v Mir- niku 5 K. SrČna hvala ! f Jan Lcgo. — V pondeljek je umrl v Pragi Jan Lego, eden izmed naj- boljäih in najbolj požrtvovalnih prijate- ljev sloven8kega naroda, čigar srce je v enaki ljubezni bilo za nas Slovence, ka- kor za rodne svoje brate Čehe. Pokojni Jan Lego je bil pravi apostelj češko- sloveii8kega bratstva. Rodil se je 14. sep- tembra 1833 leta v Lhoti pri Plznu na Češkem. Gimnazijske nauke je dovršil v l'Iznu z zrelostnim izpitom, na kar je vstopil v službo pri rudarskem uradu. Slnžboval je tadi na Eranjskem in v Trstu. V Trstu je ustanovil prvi slovan- ski pevski zbor, iz katerega se je potem izcimila čitalnica. Bil je tudi sotrudnik Bleiweisovih „Novic". Iz Trsta je priäel na Dunaj. L. 1874 se je pa stalno naselil v Pragi, kjer je bil nastavljen kot skrip- tor na muzeju kraljestva češkega. Pa tu- di v Pragi ni pozabil na Slovenes. Usta- novil je „Cesko-alovinBky spolek", čigar glavni smoter je delovanje za češko- sJovensko vzajemnost. Lego je bil pred- sednik tega druätva do svoje smrti. Kot tak je podpiral zlasti slovenske dijake in umetnike, ki so bivali v Pragi, ne le mo- ralno, nego tudi gmotno. V priznanje njegovih zaslug za slovenski narod ga je izvolila „Slovenska Matica" za svojega častnega člana. Ob njegovi sedemdeset- letnici ga je pa imenoval mestni obcinski svet Ijnbljanski za častnega meščana slo- venske prestolnice Ljubljane. Naj počiva v miru ! Tomaževa žlindra. — „Goriška zveza" v Gorici, ulica Vettarini št. 9, vabi one člane „Gantraine posojilnice" in drugih zadrug po deželi, ki so pri- družene pri „Goriiki zvezi", katere se niso še naročili na Tomaževo žlindro, da to čim prej store, ker dospe blago v kratkem. Vsa potrebna pojasnila dajo posa- mezne pridružene zadruge ali pa „Go- riška zveza". Imenovauje in premeščenje. — Namestništveni koncipiat g. Viljem Treo je imenovan za okrajnega komisarja exstra statura in je premeščen iz Seža- ne v Tolmin. Namestništveni koncipist g. Henrik Deutschmann pa je premeäcen iz Tolmina v Sežano. Oboni zbor „Trgovskcga in obrt- nega drii'stva za Goriško" se je vršil v soboto dne 15. t. m. Udeležilo se ga je 31 članov, od teh jeden iz Kanala in jeden iz Vrtojbe. G. predsednik konšta- tuje dklepčnost ob 9. zvečer in pozdravi uavzoöe. Pri splošnem pregledu o delo- vanju društva se spominja v prvi vrsti volitev v „Trgovsko in obrtno zbornico", kateri operat je ravno vodil draštveni odbor, pomnožen z v tem izkuSenimi gospodi, katerim izreka tudi zahvalo, ka- kor tudi casopisorna „Gorica" in „SocV za blagohotno naklonjenost. G. tajnik poroča, da je imel odbor v minoletn društvenem letu 24 sej. V prvih sejah so se imenovali po Goriäki zaupniki. Pomnožen odbor je vodil vo- litve v „Trgovsko in obrtno zbornico". Ker smo vsled laäkth spletk propadli, je oskrbelo druätvo rekurz in po nekaj me- secih urgiralo odgovor pri ministerstva. Mnogo leij je odbor posvetil premembi pravil. Vložila sta se protesta pri ravna- teljatvih državne in južne železnice proti zapostavljenju slovenskega jezika. Poleg tega 86 je rešila cela vrsta tekočih zadev. Društvo ima 20 nstanovnikov in 52 red- nih članov. Kot blagajnik poroča, da je imelo druätvo dohodkov K 66862 in stroäkov K 697.13, tedaj primanjkljaja K 28*51. Društveni inventar in glavnica v poštni hranilnici znašaK 22897. V od- bor so bili izvoljeni izmed obrtnikov: gg. J. Mozetič, A. Živic, P. Gotič, U. Kra- vos, M. Poveraj, J. Valentinčič, A. Kriz- nič ml. in A. Čmigoj. Izmed trgovcev pa: gg. J. Kopač, J. Medved, A. Zajec, J. Zor- nik, F. Kocjančič, I. Kovač, A. Kregau in R. Drafovka. Z« rač. preglednika sta bila izvoljena gg. Črnetič in Drašček. Pri točki raznoterosti priporoča g. Črnetič predavanje za člane in za naraščaj, gg. Križnič in Poveraj pa shode po deželi. Za objavljanje društvenih zadev se do- loci „GoricoM, „Sočo" in „Eiinost". Ob H3A Je 8- predsednik zaključil zboro- vanje. Redek sestanek. — Pišejo nam : Redek sestanek smo imeli v čatrtek 21. septembra 1906 v Gorici v hotelu „Union" mi maturanti, ki smo pred 40 leti (1866) na goriäki gimnaziji delali zrelostne izpite. Prišli so na shod sledeči gospodje na- vedeni po alfabetičnem reda : 1. Ivan Berbuč, vpokojeni profesor realke v Gorici, deželni odbornik; 2. Konrad pi. Fabris, vodja za- ßtavljavnice in hranilntca „M:>nte di Pieta" v Gorici; 3 Karol Fiegl, sodnijski svetovalec ˇ Tržiču (Monfalcone); 4. Hermann Locker, vladni sveto- valec v Lincu; 5. dr. Franc Oblak, vpokojeni so- dnijski pristav v Gorici; 6. Friderik Simzig, vodja c. k. gim- nazije v Gorici. S shoda amo poslali bratovski po- zdrav še odsotnim adeležnikom onega izpita, ki so gg.: 7. Josip Cejan, gvardijan kapacin- skega samostana sv. Križ na Vipavskem; 8. Anton deGironcoli pi. Steinbrucn, nadsodnij8ki svetovalec v Trsta; 9. Ignacij Gruntar, c. kr. notar v Ribnici na Kranjskem. Spominjali smo se pri shoda daljnih in prijetnih dogodljajev za časa gimna- zijskega življenja, spominjali smo se po- sebej se vseh profeaorjev, izmed katerih živi še vpokojeni profssor zgodovine Janez E7. Jeaenko v Trstu in posebno smo se 8pominjali ranjkega vodja gimna- zije Karla Holzingerja, blugadaänega, prijaznega in dovršenega šolnitca. Razäli smo se prijateljski nazdrav- ljaje si in vošeč si srečo še za daljše življenje. 0. Razpisane službe. — Pri c. kr. deželnem sodišču v Trsta je izprazajenih deset mest jetniškega čuvaja pri okrož- nem sodišču v Gorici pa eno mesto jet- niškega čuvaja s prejemki določenimi- za IV. razred. Baron €alice, avstro-ogrski poslanik v Cirigradu, pride s svojo rodbino po- četkom oktobra v St. Peter pri Gorici, kjer je za več let najel veliko vilo ba- rona Locatelli-ja. Porotno zasedanje v Gorici. — Prihodnje porotno zasedanje v Gorici priene dne 12. novembra t. J. Porotnim obravnavam bodo predsedovali predaed- nik okrožnega sodišča dvorni svetnik pi. Defticis ter deželnosodna svetnika Schmar- da in grof Goronini. Ponarcjcni denar. — Te dni je prinesel na tuk. policijo trgovec v Ra- ätela g. Bersa jeden komad pelkronskega srebrnega denara, kateri je bil ponarejen in katerega je dobil od neke osebe, ki je kupovala pri njem blago. I'rodaja novega vina. — Takaj- šnji municipij naznanja, da je prodaja novega vina na drobno prepovedana v mestu in v njega okoliša do 20. oktobra. Oai, ki bodo točili novo vino pred zgoraj omenjenim dnem, kaznovali se bodo z globami do 200 K. Akademlčuo ferlja'no druUvo „Adr)jau v Gorici priredi v pondeljek, dne 24. sept. 1906 ob V29. uri predpo- ludne v hotela „Pri zlatem jelenu" obi- Čajni občni zbor s sledečim dneynim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjfgi izrednega občnega zbora; 2. Olboro/o poročilo: a) Ujnikovo, b) blagAJnikovo, c) preglednikov; 3. Predavanja (aktuelne vsebine); 4. Volitev : a) predsednika, b) ostalega odbora, c) pregledaikov; 5. Si- mostalni predlogi; 6. Slučajnosti. — Odbor pozivlja gg. starešine, tt. akade- j mike in abiturijente, da se udeleže i polnoštevilno občnega zbora. Odbor. Strcla. — Dne 10. t. m. je med silnim gromenjem in bliskanjem treščilo v Avberju na Krasa. Strela je vžgAla le nekaj cvetlic in eno cerkvenih zastav, ki je bila hranjena v zaboju na koru. Velika nevarnost je bila, da pogori carkev in zvonik. Da se pa to ni zgodilo, zah/aliti se je dvema osebama, oamrečcerkovnika in pa Alojziju Sanabor, ki sta po huiem naporu in v silnem dimu ogenj zadu^ila. Kakor poročajo, ni avberska cerkev niti zavarovana. To je pač skrajna zaniker- nost od strani prizadetih činiteljev. Ali kakor nam je znano, niso v tempogledu zanikerni le v Avberju, ampak tadi dra- god na Krasa, tako n. pr. v Štanjelu, kjer ni zavarovano ne župnišče in pa tadi cerkev ne. Skrajni čas je torej, da se pride taki malomarnosti, ki bi znala imeti za občinarje jako žalostne posle- djce, v okom. Politična oblast je sicer pred leti izdala na žapanstva okrožnico, s katero se ista pozivljejo, da zavarujejo cerkve in župnišča ; ali kakor se vidi, se žnpanstva presneto malo brigajo za okrožnice okrajnih glavarstev. Poštna služba z avtomobili. — Goriäka trgovska in obrtna zbornica se je obrnila do poštnega ravnateljstva v Trsta s prošnjo, da se uvede poštna služba po Goriäkem z avtomobili. Nova cesta. — V vojaških krogih se je zadnji čas resno uvažal načrt nov« ceste od Fonov čez Kak do Ravni (1076 m.) Bomo videli. Moral a v praksi. — Pod tem na- 8lovom je pisal nSlov. Narod" : „V Spljeta je bil jezait Piemonte te dni aretovan, ker je hotel na neketn dečku izvršiti nenravno delo. Odvedli so ga v zaderske zapore. Tako poroča „Pokret". Klerikalno „Hrvatstvo" priznava, da je bil Piemonte res aretovan zaradi takega čina, dostavlja pa, da ta čin še ni dokazan, zato da se jezaita äe ne sme soditi in se lahko zgodi, da se izkaž';e nedolžnost posveče- nega pohotneža. Prav po „SlovenČevo". Tako „SI. NarodV No, in list „Hrvatstvo", je imel popolnoma prav, ko je pisal po „Slovenčevou ter pripomnil, da je treba, predno se jezaita obsodi, počakati, kajti sodaijaka preiskava je dognala, da je bil jezait obrekovan in popolnoma nedolžen. Ako bi bil torej tuii „Slov. Narod" pisal po „Slovenčevo", pisal bi bil po- äteno. Ker je pisal pa po „Narodovott je pisal podlo in nepoäteno. In ker ni „SI. Narod" še do danes popravil kri- vice, katero je storü jezaitu, s tem da bi bil svojim čitateljem povedal, da je jezuit na katerega se je nanašala zgoraj navedana „Narodova" vest popolnoma nedolžen, vpraša se po vsi pravici. Kje je „Narodova" morala ? ! Otvoritev karavauske železniške proge ae bo vräila dne 30. t. m. Občiiiska uprava. — List ob- činska uprava je preäel v last društva „Kmetäka županaka zveza" in bo odalej njeno glasilo. List bo ostal, kakor je bil, strokoven in edino-le strokoven, kakor je tadi „Kmetijska žnpanska zveza" zgolj strökovno društvo. Z* župane, občinske svetovalce in tajnike je lirft neobhodno potreben. Fiiianc'iio miulsterstvo je sklenilo, da takoj izplačajo finančai straži redne vloge, kar bo gotovo vzadovoljilo fi- nančne stražnike. Z Nikolajevega zavoda. — V me- seca avgustu so doposlali sledeči te-le pri8pevke : slavno županstvo Kanal 40 K, si. županstvo Dol pri Kamnika 5 K, gdÖ. lvana Štefančič in gdč. Antonija Vonöina po 2 K. Vseni tem izreka zavod prelepo zahvalo. li gori navedenih priapevkov more se vprašati, da se je na ta potrebni in koristni zavod pozabilo tekom polelnih mesecev, öe tadi ima zavod vedno polno zopet doslih in odhajajočih dekl^t, ki iščejo zavetja v tem prebivališeu. Zavod sv. Nikolaja ima vedno stroške, za vzdrževanje istega in se radi tega se ne sme nanj tako pozabiti. Vdakovrstna društva, prirejajo izlete, slavnosti, vese- lice in d. a kedo se pa zmeni z* ubogo druätvo, ki vräi le človekoljubno delo, ki pomaga najzadnjenau v čioveški dru- žbi — ki pumaga na^im revnim brez- poselnim dekletom. Čuti je često graje, da te neza- vedne nido potrebne pomoöi, da aiso dobre ubogljive in drugo ko prihajajo v službo. Res je med njimi mnogo Ijalike, a za te ue skrbi in poduöi in radi ene, dveh ne sme trpeti pa cela dobra stvar. So dekleta, ki se nalnjajo vzete iz za- voda po 5, 6 tudi osem let vedno v enej in istej nisi in v popolno zado- voljnost gospejno. Te delajo cast naäemu zavodu. Krivo je mnogo tudi, da se z gospo često snide dekle popolnoma dru- gega temparementa, ki nikakor ne mo- reti skapaj vstrajati, a posku^iti je treba in vsaka milo odjenjati in stvar pojde lepim potom naprej. Ni se tu, da se ravno dekleta zagovarjajo temveč da se jirn poinore in poduči. Sedaj na jesen pr.hajajo dokl^ta od vseh strani često jih je od 40—50 na večer. Nobena se ne cddlovi, vne so prijazno sprejete in onim, ki ao brez sredstev se tudi materijalno poinaga. Siavnim županstvorn se priporoöa, naj se letno spominjajo tega zavoda, ker odbor istega skrbi za dekleta od znnaj prihajajoča in nikakor za domača tržaš- ka in okoličanska. Vsem onim, ki imajo usmiljenja do naših slovenskih službo iščočih deklet, priporočamo zavod sv. 'Nikolaja in prosimo podpore, ker vreden je v popolni meri. Odbor zavoda sv. Nikolaja. Via Farneto 18. Trat. Demonstracjje v Trstu. — V četrtek zvečer so se začeli zbirati na velikem trgu: irredentovci v kavarni „Al Munipio", socialisti na trga a patri- jotje pod magislratnimi oboki. Okolu 8, nre so 86 pa irredentovci in socijaliati združili in šli preko borznega trga in po korzu. V to kolono demonstrantov so se pa pomeäali tadi patrijotje. Vpitje bilo je seveda „evviva.." in „abbasso 1'Austria !a ter „evviva" in pa „abasso 1'Italia!" in „evviva il socialismo !" Na korzn so pa redarji razpodili demon- strante ter jih aretirali najmanj kakih 70, Ponarejeu dcnar. — V Trsta so zasledili ponarejene srebrne goldinarje, dnnaJ8ka vlada je pa naznanila na Reko, da krožijo v prometa tadi 50-kronski bankovci. Pazitc na otroke. 22-inesečno dete utonllo. — V hiši št. 292 v Rojanu pri Frinjjih, Btannjeta zakonska Viktorija in Anton Kermelj. Imela sta (sedaj jo ni- mata več !) 22-mesečno hčerko Erminijo. V aredo predpoludne ob 9. nri in pol je bila mati s hčerko doma. Mati je .imela opravila, a otrok se je igral z nstnimi orgeljcami. Igraje se, je älo dete iz hiše. Pred hišo, prav poleg hiänih vrat, je stal škaf, visok 40 cm, v kate- rem je bilo komaj 14 cm vode. Ko je älo dete igraje se z orgeljcami mimo äkafa, so ma orgeljce padle v škaf. Ne- dolžni otrok se je sklonil nad äkafom, da bi vzel orgeljce iz vode, a pri tem ae je prekopicnil z glavo v skaf in tarn ostal in utonil, ker si ni mogel nikakor pomagati ; seveda ni moglo dete niti vpiti, ker je imelo obrazek in asta v vodi. Rake tri minute potem, ko je bilo Šlo dete iz hiäe, je äla mati za njim in jejje naäla utopljeno. Nesli so sicer otroka takoj k zdravniku, a bilo je vse zaman, ker je bil otrok že mrtev. Trpovski koledar za leto 1907 v žepnem lormatu izda „Slovensko trgov- sko društvo Merkur". Koledar bode imel poleg kalendarija in listov za dnevne biležke kaj mnogovrstno vsebino, izbrano s posebnim ozirom na trgovske in obrtne potrebe. Koledar bode prav lično oprem- ljen, risbo za načelno stran je izdelal akad. slikar gosp. Maksim Gaspari. Cena koledarju je 1 krona, po poäti 10 v. več. Koledar se naroča neposredno pri dru- štvu. Slovenski trgovci, trg. sotrudniki in slovenski obrlniki segajte pridno po tem koledarju, ki se prodaja v korist TrgovBkemu domu. Nesreča na južni železuici. — V ponedeljek okola 1 are 50 minut po noči je zagrabil osebni vlak St. 30 na progi med Brezovico in Preserjera, na doslej nepoznan način, orožniškega po- 8tajevodjo iz Viča pri Ljabljani — Frana Kodriča. Kodrič je čuval progo o dohodu dvornega vlaka; težko ranjenega so od- peljali s prvim in sicer tovornim vlakom v Ljubljano, potem, ko so ga obvezali za silo. Kodrič je že umrl. Žclcziiiška nesreča pri Porečah. — Uradno se poroča, da sta bila ubita pri železniški nesreči pri Porečah dva potnika, ranjenih pa da je bilo 32 oseb. Vest, katero so prinesli nekateri listi, da je 8trojevodja Honka v celovški bol- nišnici amrl ni resnična. Glavno rav- nateljstvo južne železnice izjavlja, da je kriv nesreče službeni aradnik Lnderer v Porečah, ker je zamenjal red vlakov, da si je obsežen v voznem redu za slučaj da ne fankcijonira brzojav. Legar med vojaStvom v Gradcu. — V veliki vojašnici v Gradca so v torek štirje vojaki oboleli na legarju. ¦ Vojaštvo, razan onega, ki se nahaja v ) službi ne sme iz vojašnice. j Huj§karija proti sloveaskim tr- i govcein ill obrtnikom. — Iz Maribora | se nam piše: Nestrpnost vsenemške stranke se je lani 2. majnika očividno pokazala pri občinski seji, ko se je skle- nilo, da noben trgovec in obrtnik ne sine imeti slovenskih napisov na pred- metih, ki segajo v mestno ozračje. Takrat smo menili, da bo nestrpne mestne očete kmalu postalo sram, ker so tako neumnost in krivico nasproti Slovencem sklenili. Pa do sedaj äe niso prišli k za- vesti. V svoji zaslepljenosti so začeli kruto postopati in izvrševati krivični sklep. Pred kratkim je policija odstra- nila slovenaki napis banke Slavije. Sadaj p» je dobila tudi tiskarna sv. Cirila za- poved, da mora tekom 24. ur odstraniti slovenski napia. Kaj tako krivičnega in nespametnega niti Abderiti ne bi storili. Pa v Mariboru je vse mogoče. Slovence smatrajo za brezpraven narod nižje vrste. Dasi ravno tako plačajejo davke, kakor Nemci, jim odreka nemška na- dutost vsako pravo enakopravnost. Slo- venska tiskarna pa takega terorizma ne bo mirno prenaäala. Pritožila se bo do najvišje instance in upa, da bodo od tamkaj mariborskim nestrpnežem poka- zali, da se nimajo vtikati v popolno pri- vatne reči in trgovcem narekovati be- sedilo njihovih tvrdk. Mestnim očetom pa äe nasvetajemo, da naj še več tako „modrih" sklepov naredijo, n. pr. da se v mariborsko ozračje ne sme prinesti nobena slovenska knjiga, da ne smejo hlačne gumbe imeti slovenskih črk in napisov, itd. Lovski dogodek. — Na lovski ve- selici v Malhovu so godci pozno v noč igrali, potem pa se utrujeni vozili na skapnem voza domov. Veliki bas, ki je bil na konca voza, je zdrknil na cesto, ne da bi ga bili godci pogreäali. Kmalu pa je prišel mimo lovec, ki je zapazil čndno poäast na cesti. V temi je mislil, da leži jelen ter je ustrelil po njem. Za- čulo se je Bumljivo renčanje, vsled česar je lovec še enkrat ustrelil. Tedaj pa se je žival prevrgla na drago stran ter še bolj zarenčala. Lovec je brž izdrl svoj dolgi nož, dfl zada zverini zadnji sunek. V tistem hipu pa je pritekei po ceäti godec, ki je bil pogrešal svoj bas. Lahko si mislimo neamna obraza, ki sta ju na- pravila lovec in godec. Slovenski župani v Srbiji. — Na dan 13. decembra t. 1. bo v Belgradu velika slavnost stoletnice osvobojenja Belgrada pod Kara Gjorgjem. Na to slavnost bodo pozvani vsi župani občin na Slovenskem in vsi predstojniki občin na slovanskem juga. Železuiško progo Tržlž-Kranj prično baje graditi že letos. Načelnik gradbenega vodstva nove železnice, viši stavbeni svetovalec R. Schiadler je že prišel v Kranj. Novo progo otvorijo 1. julija 1908. Dvajseti September. — V četrtek so v Rimu praznorali obletnico vhoda italijanskih vojaških čet v mesto Rim, ki je bilo poprej papeževa last. Pri ti priliki je prišlo do burnih protiavatrij- skih demonstracij. Damonatrirali so tudi pred stanovanjem avstrijskega poalanika. Govorili so tuli razni gjvomiki iz TtHa Cesarica Cirlota. — Vdova rajn- koga meksikanHkega cesarja Miksimiljana cesarica Kariota, o kateri ho pred ne- dolgim pisali listi, da !jo je blsznost za- pustila ter da je prišla zopet k pam ti, je te dni, kakor poroča „N. W. Tagblatt" zopet zblaznela. Narodno gospodarstvo Znaincnja, po katerih se spozna okuženje po trtni uši. 1. V vinogradih z nizko trtno vz«»oio je opaziti več skupaj ali poaameznih t»*t svetlo-zelene, skoro rum^nkaste bir e, široko rastočih in včasih z žo suhitni pogunjki. Poganjki na teh trtah zastajaio v krogu od roba proti središča vedno bolj v raači; barva teh trt je bolj ramnni, proti temno-zeleni barvi okolu raa- točih trt. 2. V vrstah med njivami (v plan- tah) spoznajo se okažene trte na ta način, da več ali manj trt zaporodoaia v rašči zastane in porumeni. Ako ni oddaljenost vrst velika, opaziti je v rasti zastajajoče trte v isti višini tudi v dveh ali več bližnjih vrA th. Tudi v „plantah" je dobiti cmih deloma ali popolnoma posušene trte. 3. Okuženo trie b pokvarjenimi ko- reninami rodijo v prvih letih okužeaja lahko mnogo grozdja. Toda ta rodovitnost je le navidezna, kajti po leti zastajajo trte v rašči in vsled tega poganja mladje k večemu do julija meseca, in rozga, ki nosi grozde, ima zelo slabotne poganjke, ki se na vrhu posušijo, ko nastopi po- letna vročina. 4. Ti znaki. ki pričajo, da trta šibko poganja, slažijo le v to, da se razkrijejo sum'jisri slačaji okuženja. 5. Gotove znake okuženja po trtni uši je dobiti le tedaj, ako se preiskujejo korenine. 6. Pri trtah, ki so že močno po- škodovane po trtni uäi, najti je tudi na debelejäih koreninah oteklino (tubero- zitete), ki imajo obliko malih bradaric; v njihovih vdrtinah se nahajajo trtne uši, katere provzročajo s srkanjem soka, da korenina oteče. Trtne uši, katere so rumenkaste ali radečkaate harvp, je mo- goče videti s povečalom. Te taberozitete se prikažejo na debelejSih koreainah samo meseca avgasta, pozaeje, t. j. v zimi korenine asahnejo. 7. Na drobnih koreninah manj po- Skodovanih trt pojavljajo bq mesto tu- beroziteto takozvane nodozitete, katere Blago nojboljše vrste Zaloga res uelibansha „Krojasks zndrugn44, Gorica, Via Signori 7. Za jesenski - zimski čas so ravnokar dožle razne v velikanski izberi in zalogi nad vse krasne novosti modnega blaga: inodne volne, llanelc, forštajne, sukno za moške in dijaške obleke, svile za hluze, salonskc preproge, zavese, odeje, sivane kuverte (Steppdecken), žime, volne in perje za poslelje itd. PERILO za opreme nevesti, kakor tudi za holcle in resüivracijo, za zavode itd. itd. Hunibersko, bel^ijsko in svicarsko plain«», bomba/evine, ehltton, cro- ton, namiztii l>rt^ serviette, bri- salke, žepni vohi'A po Ivoruiäkih eenali. Cene stalne. Postrežba poštena. p. 11. Dovoljujem se Vas prositi, da nas o potrebi počastite 3 Vašim cenj. obiskom in si ogledate vse naŠe novosti, ali pa blagovolite na- ročiti vsorce katcregakoli blaga, kojc Vain poŠljemo radozioljno franko na dom, da se prepričate o iiaši saves bogati salogi in ia~ beri, ki se lahko meri 3 vsako, tudi najmodernej'So te stroke, naj si bo v cenah kakor tudi v issbornosti blaga. Nadejaje se hlagohotnega upo- števanja »aŠe proshje, bilješim s spoŠtova njem T. Hribar. Konhurenca izhljučena Blago vedno sveže je opaziti posebno na koneu korenim'c ] v podobi oteklin**, ki je podobna ptičji glavi; otekline t>o najprej belo-rumene, pozneje zlato-ramene in konečno rajav- kaste. Te nodozitete se lahko opazijo tudi sredi koreninic in tvorijo takozvane otekline. NodozitPte in otekline se pojavljajo na koreninicah prve dni julija in se vi- dijo do koncH j-eptembr». Jeseni in po zimi KP po&ušijo in izginpjo. Trtna uä &e nahaja v ndrtini ote- kline. ki je podobna ptičji glavi. Barva trtm- uLi je rumena in videti se jo more s prottim očesom; prav dobro pa vn jo razlcčuje s poveca'om. S pove- čalom se opazi, da je trtna uš akoro podcbna näi, ki se najde na vrtnicah, nn fižolu itd. Z močnim povečalom je c paziti tadi riiček, s k^terim rani trtna u-3 knren;no, vsled česar slednja oteče. 8. Le kad»r *e najdejo nodozitete ali otekline in na njih trtna nä, odpa- dejo V8i dvomi in vinograd ae proglasi ckuženim. Z a k 1 j a č e k. Vsakdc, ki zapazi v vinogradih ali v vr^tah med njivami (v plantah) trte, U aastajajo v raČČi naj izkoplje nekoliko korenin lor preiste : a) od julija do septembra raeeeca < tekline (nodozitete) na koncu ali na 7f,'on jpm dein koreninice, ki ni še eno 1* to stara ; h) cd avgubta do septembra meseca (!.ab( rozitete) na debelejših koreninah. V \8pr;i/.droj« iz slovoöo čoško »Mcačanske pi- vovarne*, in domačega žganja I. vrsto v steklenicah, kojega pristnost so jamöi. Zaloga ledu katoroga se oddaja le na debelo po 50 kg naprej Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš- te a in točna. m m m m m m Štev. 2884 . Naznanja se, da javna dražba zastavil III. in IV. četrtleta 1904, t. j. mesecev julija, avgusta, septembra, oktobra, no- vembra in decembra istega leta začne v pondeljek, 15. oktobra 1906 ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke, sobote in ponedeljke od 9. ure zjutraj do I popoludne. Ravnateljstvo zastavljalnice. V Gorici, 15. septembra 1906, Franc Podberšič avtorizovan kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška cesta štev. 17. priporoča slavnemu občinstvu za bližajoči se praznik vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo natjrobnih spomenikov bodisi priprostih, ali finih iz kraš*ega kamna najboljše vrste za 15 K in vise. V zalogi ima razne kamenite plošče, žlebe, umivalnike za kuhinje, itd. itd. Sprejema in izvršuje vsakovrstna v kamnoseško stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah. ??^^ 1# w%#***%r^**i smodicni papir in ovitki se sanio sebc liviili in ne potrcbuje nikakc rcklainc. Jako izdatno sredstvo proti • 9 I «5 18©' /J|\ &AT71TI0 1F7TH11 in T^fTOnill HA Ilfil! /Till 11/1 \ i DVllldL1Z1I1II ill llldll II Ju Ulllll (Jllullvl/ .1 liker GODINA, katerega napravljata v Trstn lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della Salutte" pri Sv. Jakopn, in Josip Godina, lekarna „All' Igea" f nlici Frrnelo ^t. 4. — StekleniČica stane 1 K 40 vin. — Polom pošt^ se ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako a© dopošlje naprej 7 K, n»kar ee stekleničice dopošljejo franko in bo ? tern znepku zapopüdeni vsi pošiljatveni stroški. Dobiva se v vaeh lekarnah.