Maja Vsak Četrtek In ▼e!ta s poštnino vred ali v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 52 D, pol leta 16 D, tetrt leta 8 D. Izven Jugoslavije 56 D. Naročnina se pošlje na uprav-ništvo >Slov. Gospodar-
Ia« v Mariboru, Koroš-a cesta 5. List se do-pošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje v naprej. — Telefon inter-urban št. 113.
Posamezna številk a slane 1-50 din.
Poštnina plačana v gotovini.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo je v Maribft ru, Koroška cesta št I,
Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema naročnino, inserate i» reklamacije.
Cene inseratom po dogovoru. Za večkratni oglase primeren popust Nezaprte reklamacije»« poštnine proste.
Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon interurb. št. 111
36. številka.
MARIBOR« dne 20» avgusta 1925.
59. letnik.
Neporavnani dolgovi.
(Iz skupščinskega govora poslanca Vlad. Pušenjaka.)
Finančni minister mora skrbeti za to, da se po zakonu osnovani izdatki izplačajo. Strogo se mora gledati na zakonitost. Pri nas pa imamo celo vrsto neizplačanih dolgov, oziroma po zakonu odobrenih državnih izdatkov. Od teh izdatkov naj navedem sledeče:
Iz statistike, ki jo je izdalo finančno ministrstvo, raz-vidimo, da znašajo neizplačani dolgovi ministrstva saOb-račaja 292 milijonov dinarjev. Ravnokar smo pa slišali* da to ni točno, marveč da znašajo 400 milijonov dinarjev. Drugo tako postavko tvorijo dolgovi vojnega ministrst va in sicer v znesku 252 milijonov dinarjev. Tudi ta postavka je prenizka.
Razven tega je treba vpoštevati, kar so že raizni pred-govorniki naglašali,
neizplačano razliko uradništva.
Uradništvo je po svoji centrali, po centrali državnih uslužbencev, poslalo spomenico vsem državnim poslancem in sicer dne 10. junija t. L, v kateri razlaga zgodovino te zahteve uradništva. Uradništvo zahteva, da se mu izplača razlika na plačah od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. V tem vprašanju se je že večkrat razpravljalo tako v finančnem odboru, kakor tudi v plenumu narodne skupščine. G. finančni minister je povdarjal, da je to vprašanje sporno in da ga mora rešiti finančni odbor. Zadnjič je še eelo rekel, da mora ministrski svet ugotoviti, ali so uradniki upravičeni zahtevati izplačilo te razlike in koliko znaša ta razlika. Vsi ti izgovori g. finančnega ministra so pa brez podlage. Čisto gotovo je, da ima uradništvo pravico rahtevaiti izplačilo te razlike in skrajni čas je, da se sedaj po dveh letih, odkar je stopil uradniški zakon v veljavo ta razlika izplača.
Ravno tako dolguje država invalidom okrog 200 milijonov
dinarjev.
Slišali smo, da leži v ministrstvu za s o rtjaino -politiko ceh kup nerešenih aktov, baje nad 200.000 komadov, v katerih prosijo invalidi* da se jim izplačajo ukinjene podpore. Toda invalidi zamanj čakajo, da bi prišli do izplačila teh podpor.
Prav tako vidimo, -r ' „
da se ne izplačajo po zakonu določeni prispevki za zgradbo in vzdrževanje cest v Sloveniji.
Gradbena direkcija v Ljubljani je lansko leto, ko se je sestavljal proračun, poročala, da znašajo stroški za cestno omrežje v Sloveniji, ki obsega 4190 km — 18/i> milijonov dinarjev, in da je naša država dolžna na podlagi zakona
za vzdrževanje cest v Sloveniji prispevati znesek 12 mil. '200 tisoč dinarjev.
Ministrstvo gradjevin, oziroma najbrž ministrstvo financ, je ta predlog gradbene direkcije v Ljubljani reduciralo in določilo za vzdrževanje cest v Sloveniji malenkostno svoto VA milijona dinarjev. (Ivan Vesenjak: Samo ptujski okraj ima terjati 300.000 dinarjev!) Določila se je torej komaj ena desetina tega, kar potrebujemo za vzdrževanje cest.
Okrajni odbori in cestni odbori niso dobili tega,
kar potrebujejo, da morejo ceste v redu vzdrževati, poleg tega imajo pa še terjatve iz prejšnjih let. Za leti 1922 in 1923 imajo terjati nič manj kot 3,800.000 dinarjev.
Po zakonu mora država nagraditi veroučitelje, ki vrše pouk vernauka po naših šolah. Vidimo pa, da 365 duhovnikov ni dobilo nagrade za poučevanje veronauka za januar, februar in marec leta 1925, 560 duhovnikov ni dobilo te nagrade za september, oktober, november in december leta 1924, 660 duhovnikov pa ne za januar, februar in marec leta 1925.
Vsi veroučitelji imajo terjati potnine
za čas od T. julija 1923 pa do današnjega dne, torej za 2 leti. Veroučitelji poučujejo verouk mnogokrat na oddaljenih krajih, imajo stroške, ne dobe pa niti one majhne nagrade, ki jim po zakonu gre. Že sam socialni čut zahteva, da se ta krivica popravi in da se vendar že enkrat izplača ta, dolg našim veroučiteljem.
Prav tako dolguje naša država upokojencem, železničarjem in cestarjem znatne svote.
Treba je grajati, da moramo poslanci potom raznih upitov in intervencij posredovati, da pridejo železničarji, ki so po 30 in še več let vestno vršili svojo službo, do svojih pokojnin, ki jim po zakonu gredo.
Pri tej priliki moram povdariti, da posveča naša vlada premalo skrbi našim upokojencem. Zahtevamo, da se kron ske pokojnine že vendar enkrat prevedejo v dinarske pokojnine. Zahtevamo tudi, da se rudarjem-upokojencem in pfovizijonistont povečajo pokčifhine in provizije. Vseh teh zahtev naša vlada noče upoštevati.
Danes smo slišali, da dolguje naša država poleg navedenih dolgov tudi znatne svote vicinalnim železnicam, da dolguje znatne svote za odplačilo vojne odškodnine v Srbiji. Ako seštejemo vse te svote, ki jih je g. finančni minister označil kot leteče dolgove, vidimo, da so svote znatno večje, kot jih je navedel g. finančni minister.
Ta svota znaša okrog i% milijarde dinarjev, lahko pa trdim, da znaša okroglo 2 milijardi dinarjev.
G. finančni minister se vedno (baba, da si ne izposo-juje več denarja pri Narodni banki. Mesto tega pa ne iz-
polnjuje svojih obveznosti, dela dolgove, kar je še slabše, ker izpodkopuje s tem kredit in ugled naše države v inozemstvu.
Kako je mogoče, da obstojajo pri nas te razmere?
Te razmere so mogoče radi čudnega budgetiraraja. Budget ni sestavljen na podlagi stvarnih in zakonitih potreb, no gleda se na reelnost, temveč se gleda samo na to, da se na vsak način doseže ravnotežje. Da se doseže to ravnotežje, se v finančnem odboru 'črtajo razne postavke, oziroma se znižujejo posamezni krediti, nihče pa ne misli na to, da krediti, ki ostanejo ne bodo zadostovali.
Zanimivo poglavje tvorijo vladne obljube,
za katere je prevzela vlada Obveznost, a jih ne izpolnjuje. Navesti hočem samo nekatere:
Pri markiranju kron
se je odvzelo 20% od kronskih novčanic. Za teh odvzetih 20% so se dali boni. Do proračunskega leta 1922-23 se je v budgetu in v finančnem zakonu vedno obljubovalo, da se bodo ti boni realizirali. Vlada je o priliki markiranja kron dala uradno obljubo, da bo te 'bone realizirala. Naenkrat je pa sedanji g. finančni minister, ko je nastopil svoje mesta, črtal to postavko iz proračuna in noče prav ničesar več vedeti o izplačilu teh 20% bonov.
Leta 1919 so koroške tolpe udarile v Mežiško dolino in v okrajno glavarstvo Slovenjgradec.
Pri tej priliki so pretrpeli obmejni prebivalci občutno, škodo. Občutno škodo so pa trpeli tudi pozneje, ko je pod-vzela naša vojska svoje operacije proti Koroški. Okrajno glavarstvo v Slovenjgradcu je pustilo uradno preceniti to škodo, ki znaša 2/4 milijona dinarjev. Vojno ministrstvo je to škodo priznalo ter je opetovano predlagalo finančnem« ministrstvu, da jo izplača. Toda finančno ministrstvo še do danes ni našlo časa, da bi to uradno ugotovljeno škodo izplačalo obmejnemu prebivalstvu.
Lansko leto je Davidiovičeva vlada obljubila podporo onim krajem, ki so bili oškodovani po toči,
in je zato preskrbela tudi potrebna denarna sredstva. Kakor hitro pa je Davidovičeva vlada padla in je nastopil svoje mesto sedanji finančni minister, je ta opustil to izplačilo in prebivalstvo težko oškodovanih krajev ni prišlo do obljubljene podpore, na katero je računalo. (Poslane« Vesenjak: Zato je pa sedanji finančni minister zvišal davke!) V drugih državah se povsod držijo dane obljube. Povsod skrbno pazijo na to, da ljudstvo ne izgubi zaupanja do vlade, da ne izgubi zaupanja do predstavnikov države, Čuli smo da računa g. finančni minister na neko notranjo posojilo. Toda z ozirom na to, da vlada ne izpolnjuje
LISTEK.
»cm chc
Zgodbe napoleonskega vojaka.
Francoski spisal Erckmann-Chatrian; preložil Al. B.
21
Tisti dan, ko je bila bitka pri Draždanih, je tako lilo, da je cesarju na rame visel klobuk. Sicer se pa človek temu smeje, kadar zmaguje: mraza ne čuti posebno in časa ima tudi toliko, da se preobleče. Najhujše pa je takrat, kadar zmaga sovražnik, kadar je treba bežati po omehčanih, blatnih cestah, s hiuzarji, dragonci in drugo tako so-digo za petami, ko človek po noči, ko v daljavi ugleda iuč, ne ve, ali bi Šel proti njej ali pa poginil zunaj v vesoljnem potopu.
Cebedej mi je opisal vse na drobno. Pripovedoval mi |e, da je general Vamdamme, ki naj bi bil Avstrijcem za-branil umik, zaradi prevelike gorečnosti zašel pri Kulmu v neko gorsko sotesko, da so tam tisti, ki smo jih bili premagali prejšnji dan, od vseh strani navalili nanj in ujeli njega in več drugih generalov, njegovo vojsko pa uničili. Dva dni poprej (26. avgusta) se je nekaj podobnega prisodilo naši diviziji, kakor tudi petemu, šestemu in enajstemu armadnemu zboru na lowenberških višinah. Mi bi bili morali uničiti Pruse na tej strani, vsled napačnega razporeda maršala Macdonalda pa nas je sovražnik iznenadil v gorski soteski. Naši topovi so obtičali v blatu, naše konjeništvo je bilo v neredu, peštvo pa zaradi dežja ni moglo streljati. Zato so se branili z bodalom. Tretji bataljon so burno napadajoči Prusi potisnili celo do Katz-bacha. Tam je Cebedeja neki grenadir dvakrat s puškinim kopitom udaril po glavi. Med tem, ko je ranjenega stotnika Arnoulda držal v rokah, ga je reka vzela s sabo. Oba bi bila utonila, ko bi se stotniku ne bilo posrečilo, da se je oprijel veje na drugem bregu in se vzpel iz vode. Cebedej mi je pripovedoval, da je tisto noč, čeprav mu je kri lila b nosa in ušes, še hodil do vasi Goldberg, napol mrtev od gladu, utrujenosti in izgubljene krvi in da se ga je
usmilil neki mizar. Vrli mož mu je dal kruha, čebule in vode. Dalje mi je pripovedoval, da je drugi dan cela divizija in za njo drugi oddelki v ¡gručah, vsaka kakor se ji je zdelo, korakala čez ravnino brez poveljnika, ker so bili generali, maršali im vsi jezdeči častniki pobegnili kakor deleč so mogli, boječ se, da bi ne bih ujeti. Zatrjeval mi je, da bi jih bilo petdeset huzarjev vse po vrsti lahko poteptalo, da pa k sreči Blücher ni mogel prekoračiti izsto-piivše reke in da so se potem slednjič zopet zbrali v Wal-dauu. Tam so namreč po vseh cestnih vogalih tambcrji bobnali marš svojega polka; vsled tega se je v splošni zmedi vsak lahko odločil, ako je šel za bobnovim glasom.
Največja sreča, je menil Cebedej!, pa je bila v nerednem begu ta, da so se malo dalje v Bunzlaui zbrali tudi višji častniki, ki so bili vsi iznenadeni, da še lahko poveljujejo bataljonom^
Vse to mi je pripovedoval moj tovariš, pri tem pa ni omenil, da bi se tudi na svoje zaveznike ne smeli zanašati, ker bi nas vsak hip lahko prijeli od strani. Pravil je tudi, da sta bila premagana tudi maršala Oudinot in Ney, prvi pri Gross-Beerenu, drugi pri Dennewitziu. Žalostno je bilo to, kajti na umikanju so umirali novinci od onemoglosti, bolezni in stradanja. Vse te silne napore so mogli prenašati samo stari vojaki iz Španije in tisti, ki so že prej služili na Nemškem in so bili utrjeni proti slabemu vre-
menu.
»Sploh pa imamo«, je rekel Cebedej* »vse proti nam: deželo, neprestani dež in lastne generale, katerim že vse preseda. Nekateri so vojvode in knezi, ki se dolgočasijo pri tem, da morajo čez ušesa tičati v blatu, namesto da bi posedali v zložnih naslanjačih, drugi, med njimi- Van-damme, pa bi radi, da bi jih kako veliko podjetje hitro napravilo za maršale. Mi siromaki, katerih tukaj ne čaka nič drugega kot ohromelost za vso bodočnost, mi, ki smo sinovi kmetov in delavcev, ki so prelivali svojo kri, da zatro plemištvo, mi moramo poginiti tukaj, da ustvarimo novo plemstvo!«
Sedaj sem izprevidel, da tisti, ki so najubcžnejši in najnesrečnejši, niso vedno najneuamnejši, in da človek potem, ko je že dovolj pretrpel, nazadnje spozna žalostno resnico. Rekel pa nisem nič, ampak na tihem prosil Boga,
naj mi da moč in pogum, da bom mogel vzdržati bedo in nesrečo, katero so nam napovedovale vse te napake in krivičnosti.
Sedaj smo se nahajali med tremi armadami, ki so se skušale združiti, da nas uničijo z enim samim udarcem. To je bila severna armada pod poveljstvom Bernadotta, šleska armada pod Bliicherjem in češka armada pod Schwarzenbergom. Zdaj smo mislili, da pojdemo preko Labe in se vržemo na Pruse in Švede* zdaj zopet, da z gora planemo na Avstrijce, kakor smo bili že najmanj petdesetkrat storili v Italiji in drugod Oni pa so nazadnje uganili te nakane. Kadarkoli smo se jim skušali približati, so se umaknili. Najmanj so zaupali cesarju, ki vendar ni mogel biti obenem na Češkem in v Šleziji. To je povzročalo grozne pohode naprej in nazaj.
Vojaki si sedaj niso želeli drugega kot bitko, kajti zaradi neprestanega marširanja, zaradi prenočevanja na mokrih tleh, polovične hrane in mrčesa, ki jih je mučil, se jim je pristudilo življenje. Vsak si je mislil: »Naj se konča, kakor hoče ... To je prehudo . . . Tako ne gre vefl dalje!«
Še jaz sem se čez nekaj dni naveličal takega življenja. Čutil sem, kako so mi vsled neprestane hoje, kot bi rekel, noge lezle v život in kako sem vidno hiral.
Vsako noč smo morali stati na straži zaradi nekega lopova po imenu Thielmainn, ki je kmetsko ljudstvo šuntaJ proti nam. Kakor senca je hodil za nami in nas zasledoval na našem pohodu od vasi do vasi, po gričih, po cestah in globokih dolinah: njegovo armado so tvorili vsi tisti, ki so nas sovražili in vojaštva je imel zmerom dosti.
Tisti čas so se odločili zoper nas tudi Bavarci, Baden-ci in Wurtemberžani, tako da smo imeli za sovražnike vso Evropo.
Končno smo imeli vsaj to tolažbo, da smo videli, kitko je vsa vojska vrela skupaj, kakor bi se pripravljala z« veliko bitko. Kozakov Platova in pripadnikov Thielmanna nismo več srečavali v obližju vasi, zato pa smo spotoma večkrat naleteli na huzarje, lovce, španske dragonce, topništvo in pontonski tren. Dež je lil, kar se je dalo. Kogar so zapustile moči, ta je sedel pod kakim drevesom na mokra tla in čakal nesrečne usode.
močno konkurirati s svojimi pridelki, naši kmetje pa; niso mogli svojega blaga prodati.
O poteku žetve po ostalih državah prihajajo sedaj natančnejša poročila. V severoameriških Združenih državah je žetev slaba; tudi v Kanadi ni preveč odlična, kakor so vedeli Amerikanci poročati pred mesecem dni. Evropa pričakuje odličen pridelek rži tako zlasti v Nemčiji, Rusiji in Poljski. Poljska je dovolila radi dobre žetve prost izvoz žita. Za izvoz bo ostalo v Poljski 500.000 ton pšenice, 1300.000 ton rži. V Rusiji računajo .prebitek za izvoz količino 3 milijonov ton, kar je zelo zanesljiva cenitev. Poročila iz vzhodne in jugovzhodne Evrope se glase ugodno Položaj je ugoden tudi v Avstriji in Češkoslovaški. V Rumuniji znaša letošnji pridelek pšenice 2,890.000 ton, za izvoz bo ostalo 600.00C ton pšenice. Ječmena je letos Rumunija pridelala 1 milijon ton, izvozila ga bo lahko 397.000 ton. Pridelek ovsa je 881.000 ton, izvozilo se ga bo lahko 392.000 ton.
V Ameriki se ceni pridelek ozimne pšenice na 416 milijonov bušljev — bušel ima 27.216 kg — (lani 590 milijonov), jare pšenice na 263 milijonov (lani 283 milijonov), koruze 2.950 milijonov (lani 2.437 milijonov), ovsa 1.387 milijonov (lani L542 milijonov). — Iz Otave (Kanada) poročajo, d aznaša uradna cenitev pridelka pšenice v Kanadi 375 milijonov bušljev (lani 263 milijonov), ovsa 446 milijonov (lani 412 milijonov).
se je moralo pri nas gledati na to, da se dvigne naša ; svinjereja, ker pridelamo dovolj svinjske krme in se bo dvig svinjske produkcije dosegel, ako bo v prihod- 'j nje uvoz tuje masti znatno omenjen. Ako bo res držalo, da i ho lahko naša živina romala v tujino carine prosto, po- J tem se bo stanje naše živinoreje znatno zboljšalo in bo j živinorejec vsaj lahko vnovčil svoje živo blago.	i
Ugodnost naše trgovinske pogodbe z Avstrijo za naše vinogradnike.
Dolgovezna trgovinska pogajanja med našo državo	■
ler Avstrijo so bila te dni zaključena. Pri novi trgovin-	*
ski pogodbi med nami in Avstrijci je najvažnejša ona	<
postavka, v kateri dovoljuje Avstrija uvoz 40 tisoč	■
hektolitrov črnega in 40 tisoč hektolitrov našega belega	' vina po znižani carini.
POROČILA Z RAZNIH TRGOV.
Žitni trg.	|
V zadnji številki lista smo obširno poročali o polo- ; žaju na našem žitnem trgu. Tekom zadnjega tedna se j razmere niso nič spremenile. Izvoza v inozemstvo ni, j domači veletrgovci in veliki mlini pa še čakajo z naku- j pom novega žita, da se cene in razmere ustalijo. Poleg ; lega je pšenica radi mokrote še vedno nesposobna za i prevoz in mletje. Žitna trgovina bo oživela šele v za- ' četku septembra.	'
Pšenico se je prodajalo v Bački po 2.80 do 2.90 za 1 kg, v Slavoniji (Sremu), pa franco tovorna postaja po 2.70 do 2.75 D za 1 kg.	i
Koruza se prodaja v inozemstvo v manjših količinah. Največ se je izvaža po Donavi do Braile. Nove koruze bo letos izredno veliko in to menda vpliva tudi na prodajo stare koruze. Gene so v Bački 187.50 D za 100 kg, za belo koruzo 190 D franco postaja.
O v e s ne beleži nikakega prometa. V Zagrebu se ga prodaja kilogram po 2.05 D.
R ž se malo kupuje, v ceni pa je čvrsta. Prodaja se po 2.30 do 2.35 D.
svojih obljub, ni pričakovati, da bi ljudstvo imelo mnogo zaupanja do sedanje vlade in da bi notranje posojilo imelo kak znaten uspeh.
h poglavja o narodnem
gospodarstvu.
Spremembe carinske tarife.
Te dni je poročalo časopisje, da se je vršila v fin. ministrstvu seja takozvanega ekonomsko-finančnega j komiteta ministrov. Na tej seji je bilo sklenjeno, da bo izvoz govede in telet v živem in zaklanem stanju ter ' vseh raznih drugih klavniških proizvodov prost izvozne carine. Ta osvoboditev izvozne carine ni predvidena v novi carinski tarifi, ampak ravno nasprotno so na izvoz mesa in mesnih proizvodov udarjene visoke carinske postavke. Razlog za najnovejšo ukinitev izvozne carine je pač ta, ker se je pokazalo, da je izvoz naše živine in mesa neprestano padal. Poleg ukinitve ravnokar omenjene izvozne carine pa se bo s posebno naredbo zaščitila naša mast, žito, moka in sadje. Videli so, da se uvaža v našo državo večja množina masti, ki ni svinjska, ampak najslabše vrste in radi tega je začela pri nas v zadnjem času zelo padati produkcija svinj. Radi tega
Moka pada v ceni. Nularica se nudi po 4.70 do 4.80 D.
Za ječmen ni dobiti kupcev, pridelek je dober, zato padajo cene. — Tudi krompir je nekoliko popustil v ceni. Krompirja ne moremo sedaj izvažati, ker ima Italija nižje cene kakor mi; pa tudi v druge države ni mogoče izvažati, ker so znatne uvozne carine. — Stari fižol kupuje po nizkih cenah špekulacija. Izgledi za letino fižola v Sloveniji dobri. Kvalitativno je fižol dober na Gorenjskem in tudi količina pridelka je velika. Na Gorenjskem so ga že začeli sušiti. Iz Dolenjske pa poročajo, da je znatno škodoval fižolu črv. — Laneno seme. Cene so nekoliko narastle. Plačuje se po 5.35 D. Vzrok za dvig cene leži v tem, ker je oljarnam zmanjkalo momentano ameriško seme. To bo trajalo samo še kak teden dni, dokler ne pride zopet ameriško seme.
Položaj našega poljedelstva se bi znatno zboljšal s spremembo nove carinske tarife. Dosedaj ni obstojala pri nas na uvoz žita, živil in mlevskih izdelkov nobena carina, nasprotno pa je pobirala država pri izvozu omenjenih produktov carino. Sedaj je ministrski svet sklenil spremeniti način pobiranja carine tako, da zviša uvozno carino na poljske pridelke, predvsem na moko in žito za 50 odstot, in uvozno carino pa zniža za 50 odstot. Tako se je z novo carino zaščitilo kmetski stan, ker nam je pričelo že v naši državi inozemstvo
Mama — mama,
glej lo je pravo „GAZELA" - milo, ki se Inko krasno poni, da snažno in belo perilo ter prihrani trud in deio
Enajstega oktobra smo taborili pri vasi Lusig, 12. pri Grafenhainichenu, 13. smo šli čez Muldo in smo videli, kako je korakala čez most stara garda in La Tour-Mau» bourg. Govorilo se je tudi, da bo cesar prišel mimoy a mi smo z divizijo Dombrovskega in Souhamovo četo korakali dalje.
Kadar je dež prenehal in je skozi oblake prodrl žarek jesenskega solnca, se je videlo^ kako se je gibala vsa armada od vseh strani je vrelo proti Lipskemu konjeništvo jn peštvo. Na drugem bregu Mulde so se že bleščala bo- i dala Prusov, Avstrijcev in Rusov pa še ni bilo videti. Brž- | kone so prodirali od druge strani.
Dne 14. je dobil naš bataljon zepet povelje za poizve- . dovanje in sicer proti mestu Aakervu. Mesto je imel sovražnik zasedeno. Sprejel nas je s topovskim streljanjem. Vso noč smo prebili na planem in nismo mogli zapaliti j niti enega ognja, ker je neprestano deževalo. Drugo jutro ; smo zopet v naglih pohodih šli naizaj k diviziji. Ne vem, zakaj je vsak govoril:
»K bitki se pripravlja!«
Seržant Pinto je trdil, da po cesarju diši. Jaz tega ni- ! sem čutil, videl pa sem, da marširamo proti Lipskemu in sem si mislil: »Naj le pride do bitke, samo da ne boš zopet ranjen ko.t pri Lutzenu in da boš zopet videl Katar- j rino.«	i
Drugo noč je migljalo na nebu brez števila zvezd, ker j je bilo zopet nastalo lepo vreme. Mi pa smo neprestano ' marširali dalje. Drugo jutro je blizu male vasi, lcoje ime sem pozabil, prišlo povelje »Stoj!«, da si oddahnemo. V zraku smo, naenkrat slišali votlo bobnenje. Polkovnik, ki je bil še na konju, je prisluškoval, seržant Pinto pa je vzkliknil:
»Bitka se je pričela!«
Skoro isti hip je polkovnik zamahnil s sabljo in ukazal: »Naprej!«
Pričeli smo teči. Telečaki, torbice za patrone, puške, blato, vse je plesalo ki skakalo okrog nas, a nihče se ni zmenil za to. Pol ure poeneje smo ugledali pred bataljonom neskončno vrsto kolon: vozove, topove, konjeništvo in peštvo. Za nami so po diibenski cesti prihajali drugi, vse v diru! Kar preko polja so drevili celi polki.
Prav na koncu ceste je bilo videti oba stolpa cerkva sv. Nikolaja in sv. Tomaža v Lipskem, ki sta molela v zrak, na desni in levi pa so se na obeh straneh mesta dvigali velikanski oblaki dima, iz katerega so švigali bliski. Bobnenje je bilo čedalje hujše. Bili smo še dobro uro oddaljeni od mesta, ko je moral človek že kričati, da so ga drugi razumeli. Bledi od gTOze smo pogledovali drug drugega, kot bi hoteli reči: »To, je bitka!« Seržant Pinto je kričal: »To je dosti hujše kot pri Eylanu!« To pot pa se ni smejal in Cebedej, jaz in drugi tudi ne. Kl^ub temu smo tekli naprej in častniki so ponavljali neprestano:
»Naprej! . . . Naprej!«
Iz tega se vidi, kaiko človeka min'e pamet. Pač se je dvigala v nas ljubezen do domovine, mnogo bolj pa še por željenje, da bi se bili.
Okrog enajste ure smo ugledali bojišče, pičlo uro od mesta. Videli smo tudi mestne stolpe in polno ljudi' na starih nasipih, po katerih sem tolikokrat hodil in mislil na Katarino. Prav nam nasproti v daljavi dvanajstih do petnajstih sto metrov sta stala dva polka rdečih ulanov, malo boij na levo, na travnikih ob Parthi, pa dva ali trije polki jezdecih lovcev. Med temi polki so se vlekle stražne čete, ki so prihajale od Diibena. Ob majhni višini malo bolj zadaj so bile stopnjema postavljene divizije R i car d a, Dombrovskega, Souhama in nekaj drugih. Mestu so obračali hrbet. Upreženi topovi in vozovi s streljivom, topničarji in trenski vojaki na konjih so bili pripravljeni za o<j|hod. Čisto zadaj na griču pri pristavi s plošnato streho in obširnimi skednji, kakor se nahajajo v tem kraju, so blestele uniforme generalnega štaba.
To je bila nadomestna armada pod poveljstvom maršala Neya. Nje levo krilo se je dotikalo Marmcntovega zbora, ki je stal ob cesarski cesti proti Halli, desno pa glavne armade, ki ji je poveljeval sam cesar. Naše čete so torej delale okrog Lipskega nekak velik krog. Sovražniki, ki so obenem prodirali od vseh strani^ pa so skušali, da bi si podali roko, hoteč napraviti okrog nas še večji krog in nas zajeti v mestu kakor v mišji pasti.
Med tem so se obenem biie tri gTOzne bitke: ena proti Rusom in Avstrijcem pri Waahaui, druga proti Prusom na hallski veliki cesti pri Mödkennu, tretja pa na liitzenski cesti v obrambo lindenauskega mostu, ki ga je napadel general Ginlay.
Vse to sem zvedel šele pozneje. Sicer pa naj vsak pripoveduje to, kar je sam doživel — na ta način svet zve resnico.
XVIH.
Bataljon je pričel marširati navzdol po griču, ki je baš nasproti mesta, da bi se združil z divizijo. Naenkrat smo opazili, kako je častnik od generalnega štaba dirjal spodaj čez veliki travnik naravnost proti nam. V dveh minutah je bil pri nas. Polkovnik Lorain mu je dirjal nasproti. Izpre-govorila sta nekaj besed, potem pa je častnik odhitel nazaj. Na ta način je tudi sto drugih častnikov povelja prineslo na piano.
»Vrste obrat na desno!« je ukazal polkovnik, mi pa smo krenili proti gozdu za našim hrbtom, ki se razteza kake pol ure daleč cb cesti proti Dübenu. Bil je bukov gozd, vmes pa so bile tudi breze in hrasti. Ko smo prišli na kraj gozda, so nam ukazali nasuti novega smodnika, potem pa se je bataljon razkropil po gozdu za streljavka-nje. Postavljeni smo bili stopnjema po petindvajset korakov vsaksebi. Med prodiranjem smo široko odpirali oči, kar si vsak lahko misli. Pinto je klical vsak hip:
»Krijte se!«
Sicer pa mu ni bilo treba svariti nas. Vsak je napenjal ušesa in gledal, da je prišel za kako debelo drevo, da se je zložno lahko ogledal, predno je šel dalje . . . Kaj vse mirnega človeka čaka v življenju!
Tako smo prodirali kakih deset minut Ker ni bilo ničesar videti, smo se že čutili varne. Kar se oglasi strel — potem zopet eden, nato dvay trije, šest na vseh straneh naše črte. Isti hip sem videl, kako je padel moj tovariš na levi in se skušal nasloniti na drevo. To me je rapodbodio.
_ ----i. ik---«t
(Dalje prihodnjič.)

r

TO»'», J{M'i*&'it(? /¿€Mi*€$H9>{yf/f? Protx hripavosti, prehlajenju in nje posledicam. Poskus zadostuje!
Mariborski Irg dne 14. avgusta 1925.
Radi dveh praznikov je bil to pot tržni dan na petek, ki je bil dobro preskrbljen in prav dobro obiskan. Slaninarji so pripeljali 18 vozov svinjine, drugi kmetje pa 50 vozov krompirja, zelenjave in sadja. Slaninarji so prodajali svinjsko meso po 22.50 do 25, slanino po 22.50 do 27, na debelo pa po 20 D kg, domači mesarji pa govedino po 10 do 17.50, teletino 12.50 do 20, svinjino po 20 D, klobase 20 do 35, prekajeno meso 22 do 35, drob 7 do 15 D, svinjska pljuča in jetra 15 do 20 D kg.
Perutnine je bilo samo okoli 700 komadov. — Cene so bile piščancem 20 do 25, večjim 25 do 75 D; za par; kokošem 30 do 60, racam, goskam in puranom mladim in starim 30 do 100, samicam 30 dinarjev komad.
Krompir, zelenjava, druga živila, sadje in cvetlice. One so bile krompirju 4.50 do 6 D mernik (7 in pol kg), oziroma 1.50 do 2.50 D 1 kg. Čebuli 1.50 do 3 D, česnu 4 do 5 D venec, solati 1.50 do 3 D kg, glavnati 0.50 do 1.50, ohrovtu in olirovtovi repi 1 do 1.50. zeljna-tim glavam 1 do 3.50, karfijolu 2 do 10 D komad; stroč-nemu fižolu 4 do 6, paradižnikom 6 do 8 D kg, kumaricam 0.25 do 1.50 D komad, grahu luščenemu 6 do 7 D liter, jajcam, ki so postale dražje 1.25 do 1.50, trapistov-skemu siru 25 D kg. Mleku, katero se je podražilo 3 do 3.50, maslinemu olju 22 do 24, bučnemu olju 16 do 20 D liter, maslu 40, kuhanemu maslu 54 D, jabolkam 3 do 6 hruškam 3 do 8 D, češpljam 3 do 1 D, slivam 4 do 15, ringlotom 2 do 3, breskvam 20 do 25, grozdju 18 D kg, melonam 5 do 15 D koinad, limonam 12 do 14, brusnicam 2, malinam 8 do 10 D liter.
Za cvetlice se ljudstvo vedno bolj in bolj zanima. Topot je bilo izredno mnogo cvetlic na trgu, ki so se prodajale po 0.50 do 5 D, ozir. z lonci 15 do 50 D komad. Lončene in lesene robe to pot ni bilo mnogo na trgu, ker so šli Ribničani domov, Prekmurcev je pa bilo malo. Cene so bile 0.50 do 120 D, brezovim metlam 2 do 5, grabljam 15 do 20 D komad.
Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, dne 12. avgusta so kmetje pripeljali 12 voozv sena in 10 vozov slame, v petek, 14. avgusta pa 4 vozove sena in 3 vozove slame. Cene so bile za seno 45 do 75, za slamo 25 do 37.50 D za 100 kg. Slama se je prodajala po 2 D za snop. Cene senu ne padajo, ker je letošnja košnja slabša od lanske. Velike količine kupuje vojaštvo po trikrat na teden.
LESNI TRG.
Naš lesni trg stoji pred važnimi spremembami, o katerih upajo lesni trgovci, da bodo pregnale mrtvilo ter oživile lesno trgovino. Največja ugodnost se obeta lesni industriji z ¡znižanjem prevoznih tarifov. Po sklepu ministrskega sveta so znižani tarifi za 30% in ta odredba je stopila baje že preteklo soboto v veljavo. Prevozni stroški bodo s tem znamo zmanjšani. Druga ugodnost je zvišanje uvozne carine na les in lesne produkte (s tem bode ubita avstrijska konkurenca, ki je (uvažala zlasti pohištvo) in znižanje izvozne carine. Tudi očvrstitev italijanske lire je u-godno vplivala na položaj naše lesne industrije. Italija je naš glavni odjemalec za les; dokler je italijanska lira padala in dinar naraščal, je bila trgovina med obema državama izključena. Dinar se je sedaj ustalil in lira se je tudi očvrstila. — Izve« v Francijo je precej živahen, izvaža se pa samo trdo, slavonsko blago. Mnogo lesa se izvozi tudi v Madžarsko, ki je v prvi polovici uvozila 892.000 ton obdelanega in 1,029.000 ton neobdelanega lesa. Na to količino odpade nad' polovico jugoslovanskega blaga.
Cene lesa in lesnih izdelkov so bile na ljubljanski bor za, ki za Slovenijo določa cene, sledeče: Deske konične, monte, 25, 30, 40 in 50 mm, 4 m dolge, franko meja, tranz. 500 (den.), kostanjevi brzojavni drogi obeljeni, 2250 kosov, 6 m dclgi, 250 kosov, 9 m dolgi, dobava polovica do 20. septembra in polovica do konca oktobra, franko meja, tranzito za kos 155 (den.), drva bukova, 1 m dolga, suha, franko nakladalna postaja, 4 vagone zaključek 18.40.
Splošno je položaj v lesni trgovini, posebno v Sloveniji, boljši in upati je, da bodo naši posestniki gozdov svo-Se blago zopet lahko spravili v denar.
ministri Ninčič, Maksimovič, Krajač, Nikič in Šupe-rina. Po končanih govorih je sprevod krenil na "VVilso-nov trg, odkoder se je članstvo razšlo. Množica ljudstva se je zbrala pred Seljačkim domom in zahtevala, naj Stjepan Radič govori, kar se je tudi zgodilo. Za njim sta govorila še zunanji minister Ninčič in notranji minister Maksimovič.
Popoldne ob 'A4. uri sla se pripeljala kralj in kraljica, ki so ju na kolodvoru pozdravili razni zastopniki in dostojanstveniki. Po ulicah in na telovadišču ju je ljudstvo burno pozdravljalo. Slavnostno razpoloženje je pokvarila silna nevihta, ki je izbruhnila pri drugi točki in povzročila med občinstvom pravo paniko. Ko se je nevihta malo polegla, sta se kralj in kraljica odpeljala.
Stjepan Radič • e spesnil v »Jutarnjem listu« himno na kralja Aleksandra Karadjordjeviča.
Proglas hrvatskemu narodu.
Hrvatska zajednica in desidenti HSS so izdali proglas na hrvatski narod, v katerem pravijo, da je Stjepan Radič sklenil s Pašičem pakt, po katerem se bo izvajala in dovršila na Hrvatskem ona politika, ki sta jo začela Pašič in Pribičevič, pa je nista mogla izvesti do konca. To je: parcelacija Hrvatske na oblasti, popolna politična in gospodarska odvisnost Hrvatske, konec Hrvatske kot samosvojega političnega telesa. Radič je sprejel centralizem, da Hrvati kot narod nimajo svojega prava in svoje oblasti, da nimajo svojega sabora in svoje uprave, končno pa hoče še prevesti hrvatski narod preko »narodne crkve« v pravoslavje, da bi se razvil verski boj, ki bi Hrvate popolnoma oslabil. To je ista politika, kakor sta jo začela Pašič in Pribičevič, a Radič jo nadaljuje. To je smisel »sporazuma« med Ra-dičem in Pašičem.
HZ in desidenti HSS pa bodo nadaljevali borbo za hrvatski narod, za hrvatsko samoupravo in sabor, za hrvatsko vlado v Zagrebu, za gospodarsko in finančno samostojnost Hrvatske.
Pet zajedničarskih poslancev in šest desidentov-poslancev, ki so se ločili od Radiča, bo imelo najbrž tudi skupen parlamentarni blok.
Davidovič v Zagrebu.
V	nedeljo je imelo vodstvo Davidovičeve demokratske stranke svojo konferenco v Zagrebu. Daljši govor je imel Ljuba Davidovič in je med drugim omenil, da je neki minister, ki je v soboto poleg Stjepana Radiča govoril množici, svoj čas izjavil, da Radič za vsak dokument zasluži vislice. Zato g. Davidovič ne varuje v lojalnost radikalov, ki so doslej pogazili še vsak sporazum. Za njim je govoril dr. Voja Marinkovič o tež-kočah, ki jih je stranka prej morala prestati, braneč Radiča in radičevce. Danes je došel moment, ko stranka lahko odkrito izjavi, da je za revizijo ustave.
KULTURNI ROJ NA ČEŠKEM.
čehoslovaški škofje so izdali novo pasi irsko pismo, v katerem ostro obsojajo držanje vlade in vladnih organov ob priliki zadnje Husove proslave. Na strani škofov stoji celokupno katoliško ljudstvo čehoslovaške države kot en mož. Češki katoličani so sklicali v Pardu-bice velik shod, katerega se je udeležilo nad 50.000 vernikov, ki so ogorčeno protestirali proti enostranski ločitve cerkve od države. Nemški katoliki pa so se zbrali na božji poti v Maria-Schein pri Toplicah in so na svojem shodu zahtevali, da se izključijo iz šole vsi učni predmeti, ki nasprotujejo veri. Oba zbora sta poslala papežu udanostne brzojavke.
VSTAJE PROTI FRANCOZOM.
V	Maroku hočejo poskusiti Francozi svojo srečo z ■ veliko ofenzivo. Proti Francozom je pa izbruhnila vsta- i
ja tudi v Siriji med Druži. Angleška poročila iz Damaska pravijo, da znaša število vseh upornih Druzov 20.000 mož. V Damasku vlada veliko vznemirjenje, ker se vse boji nenadnih nemirov. Po mestu se dele letaki, v katerih se poziva k takojšnji vstaji. Vlada je ukrenila potrebno, da eventualne nemire v kali zatre. »Temps« poroča, da skušajo Druži razrušiti železniško progo iz Damaska v Derao. Vsled prvih uspehov Druzov so se jim pridružila nekatera beduinska plemena, da bi z njimi delili plen. Francoska vojaška oblast je ukrenila potrebne odredbe, da prepreči razširjenje usta-je na sever. Tudi so odposlane čete za obrambo ogrožene železniške zveze.
Prireditve.
[Politični ogled
a
Tabor Marijinih družb. V nedeljo, dne 6. septembra, se vrši v Slivnici pri Mariboru tabor Marijinih družb za dravskopoljsko (hočko) dekanijo in sosedne župnije. Ob desetih dopoldne slovesno sv. opravilo s pridigo č. g. p. Pavla iz Maribora, potem zborovanje z nagovorom, pozdravi posameznih Marijinih družb, deklamacijami in petjem. Marijine družbe Dravskega polja in sosednih krajev, pridite polnoštevilno, da se navdušimo in okrepimo za cilje in pota Marijina! — Odbor.
Bistrica pri Rušah. Prostovoljno gasilno društvo Bistrica pri Rušah priredi v nedeljo, dne 23. t. m., na gostilniškem vrtu g. Antona Glaserja na Bezeni vrtno veselico. Začetek ob treh popoldne. Vstopnina 5 dinarjev. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilskih potrebščin, prosi društvo za obilen obisk.
Sv. Martin pri Vurbergu. Ob lOOOletnici nicejskega koncila priredi orlovski odsek pri Sv. Martinu pri Vurbergu veliko misijonsko igro »Andaluma.« Igra je vseskozi zanimiva, podučna, za sedanji čas jako primerna. S prepriča njem ugotavljamo, da bo vsak udeleženec z najboljšim u-tisom zapustil dvorano. Vabimo zato k obilni udeležbi vse domačine, dobrodošli pa tudi gostje od Sv. Barbare, Vur-■berga in Št Janža. V nedeljo, dne 23. t m., torej vsi na veselo svidenje pri Sv. Martinu pod Vurbergom.
Sv. Barbara v Slov. gor. Prijatelji katoliško misleče mla dine in poštene zabave iskreno vabljeni na orlovsko prireditev v nedeljo, dne 30. avgusta. Vabljeni vsi okoliški odseki in krožki z obojim naraščajem. Pri maši in pri vseh točkah bogatega sporeda svira šentpeterska godba. Bog živi.
Sv. Trojica v Slov. gor. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo proslavi v nedeljo, dne 6. septembra, svojo 501et-nico. Na dan proslave bo ob >210. uri skupna služba božja za rajne člane našega gasilnega društva. Po sv. maši, od 12. do 1. ure svira godba na trgu. Popoldan bo velika ljud ska veselica, na kateri se bo skrbelo za obilno zabavo. K! obilni udeležbi vabi — odbor.
Zgornja Polskava. Slov. izobraževalno društvo »Skala« vprizori, oziroma ponovi v nedeljo, dne 23. t. m-, pop, po večernicah v društvenem domu v Slivnici lepo ljudsko igro »Tihotapec.«
Sv. Tomaž pri Ormožu. Tukajšnje kat. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 23. t m., ob pol štirih pop., v dvorani g. Meška (kjer se je vršila primicija) v Lahoncih štiridejansko igro »Materina ljubezen«, burko »Dva nočna stražarja« in tri šaljive kuplete. Med odmori svira domača godba. Igra se vrši ob vsakem vremenu. Za okrepčila je preskrbljeno. Vse prijatelje od blizu in daleč, ki se hočejo razveseliti, najuljudneje vabi — odbor.
Mala Nedelja. V Društvenem domu pri Mali Nedelji se vprizori v nedeljo, dne 23. t. m., točno ob pol štirih pop. ruska narodna drama »Moč teme« v petih dejanjih. Sodeluje okrog 30 oseb, ki nastopijo v ruskih narodnih nošah. Prireditev bo nam predstavila odlomek iz ruskega življenja, kakor so ga naši vojni vjetniki v Rusiji imeli priliko sami doživeti. Igra se vsled velikih priprav ne more pono-
Pozop!
Pozop!
Dijaki ! Stax>ši S
DRŽAVA SHS.
Vladni posli počivajo, ker so ministri večinoma na	, potovanju in po raznih letoviščih. Edino zunanji mini-	► ster ima nekaj dela s pripravami za jesensko zasedanje	; Zveze narodov. Med našimi zastopniki ali delegati je	< tudi Stjepan Radič, in sicer kot pomožni delegat, četudi se po nekaterih listih predstavlja za prvega.	f
V Ženevo
pošiljajo radikali Radiča radi tega, da imajo doma ne- : kaj časa mir pred njegovo silno zgovornostjo.	j
Zagrebške svečanosti.
V soboto je Zagreb slavil tisočletnico hrvatskega j ikraljestva in Hrvatski Sokol je to proslavo združil s svojim izletom. Dopoldne je bii velikanski sokolski obhod. Mesto je bilo v zastavah, ulice polne ljudstva. — Sprevod se je ustavil na Jelačičevem trgu, kjer sta govorila zvezni starešina Lacko Križ in zagrebški župan Heinzel. Na tribuni so bili poleg ostalih odličnjakov
TISKARNA SV; CIRILA v Maribora, Koroška cesta štev. 5
in njena
PODRUŽNICA v Mariboru, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo
ima na razpolago:
I. vse šolske knjige
za gimnazijo, realko, učiteljišče, trgovsko šolo, za meščanske m osnovne šole.
2. vse druge šolske potrebščine
kakor: risalne sklade, risalne deske, risala, risanke, risalni papir, zvezke, radirke, svinčnike, peresa, tuše, črnilo, rudečilo itd. — Cene zmerne. — Postrežba točna.
Za obilen •cfoisk se priporoča cenj. dijaštvu in staršem:
PODRUŽNICA CIRIL0VE TISKARNE,	TISKARNA SV. CIRILA,
Aleksandrova cesta 6.
Koroška cesta 5.
viti;, zato vabimo vse domače in sosedno občinstvo, da si jo v mnogobrojnem številu ogleda
Ljutomer. Naše pevsko društvo proslavi v nedeljo, dne 23. t. m., svojo 301etnico društvenega obstoja s koncertom, ki se vrši v telovadnici narodne šole popoldne ob treh. Sodelujejo iz prijaznosti č. g. p. Kamilo Kolb, slavni baritonist iz Zagreba, konzervatorist g. I. Seršen ter glasb, učiteljica M. Zacherlova. Pevsko društvo je vselej rado poveličevalo tukajšnje cerkveno petje ter je bilo v predvojni dobi važno narodno društvo, ki je probujalo ljudstvo z raznimi koncerti doma in v okolici. Z društvom obhaja tudi pevovodja svojo 301etnico, odkar vodi to društvo. Koncert ima zelo pester spored ter velja v prvi vrsti ljudst vu, torej okolici, zato je začetek po večernicah. Vstopnina je čim najnižja: 12, 8 in 3 din. Predprodaja vstopnic v trgovini Repič. Pričakuje se obilen obisk. Na svidenje v narodni šoli.
Žiče. Bralno društvo v Žicah priredi v nedeljo, dne 23. i. m., popoldne ob pol štirih veselico na prostem s sledečim sporedom: 1. Pozdrav. 2. Razne pesmi. 3. »Davek na samce«, veseloigra v treh dejanjih. Vstopnina: sedeži 5 D, stojišča 3 din. Med odmorom igra godba na pihala. Po igri je prosta zabava v gostilni g. Goričana. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo novih kulis bralnega društva, zato prijatelje smeha prav uljudno vabi — odbor.
Paška vas. Diletantje iz Gorenj in okolice priredijo v nedeljo, dne 30. t. m., v prid Gasilnega društva v Paški vasi ponovitev prekrasne igre »Miklova Zala«, točno ob pol štirih popoldne ]3od kozolcem g. Franca Irmana, dve iminuti od postajališča Paška vas. Po igri se vrši vrtna veselica, med igro in pri veselici svira godba. Pridite vsi domačini in sosedje od blizu in daleč!
Zgornja Ponikva. Ker se je pretečeno nedeljo igra ©Klavdija« ljudem zelo dopadla, zato se bode v nedeljo, dne 23. t. m., zopet ponavljala v prostorih nove župne cerkve. Pri odmorih igra šentpeterska godba. Ker je čisti dobiček namenjen za cerkev, zato domačine in sosede k obilni udeležbi prijazno vabi — cerkveno-stavbeni odbor.
Orlovska prireditev v Petrovčah. Za prireditev orlovskih srenj Celje in Žalec vlada vsepovsod veliko zanimanje. Ta prireditev v biseru Savinjske doline, v Petrovčah, obeta biti res nekaj lepega. Prihitel bo cvet Savinjske doline, Orli od belega trga Vransko in Šoštanja, bratje iz Celja in od drugod. Spored je sledeči: Ob 8. uri zjutraj sprejem vseh bratov na kolodvoru. Zato naj se vsi OrV, ki pridejo s savinjskim vlakom ob 7. uri, zberejo ob osmih na kolodvoru, nato bo sprevod v cerkev, kjer bo ob pol 9. uri sv. ¡maša. Po maši sprevod na telovadišče, kjer bo skušnja, po skušnji razhod. Ob pol treh popoldne javni nastop, da bodo prišli tudi tisti, ki odidejo z vlakom ob štirih proti Celju, lahko k telovadbi. Železniške zveze so zelo ugodne: iz Savinjske doline pride vlak zjutraj ob 7. uri, popoldne odhaja eden krog 4., drugi okrog 9. ure zvečer. Proti Celju vozi: V Petrovče pride zjutraj ob 8. uri, popoldne odhaja zvečer ob pol 7. in ob pol 10. uri. Natančen vozni red bo itak na izkaznicah. Kdor želi izkaznico za polovično vožnjo, naj piše po njo. Izkaznica stane 1 dinar. Od koder bo "šlo več ljudi, naj jih naroči eden za vse skupaj. Polovična vožnja je za vse ljudi, ne samo za Orle, da ne bo zmote. Zato bodo tisti, ki nameravajo iti na božjo pot, se tudi po-služili te ugodnosti. Kdor želi pojasnil, naj se obrne na tajništvo SLS v Celju, kjer se bodo dobile tudi izkaznice. Narodne noše dobrodošle; imele bodo poseben oddelek v sprevodu. Bratje Orli, udeležite se te prireditve v kar naj-obilnejšem številu, da pokažemo, da naša ideja raste in da vzbuja vedno nove pristaše!
Mladinski dan priredi Prosvetna zveza v Mariboru ob priliki otvoritve Katoliškega doma v Šmarju pri Jelšah dne 30. avgusta t. 1. Govori odposlanec Prosvetne zveze g. tajnik M. Kranjc ter en zastopnik moške in ena zastopnica ženske mladine. Spored slavnosti -otvoritve: 1. Ob K na 9. uro je sprejem gostov na kolodvoru, nato po-klonitev na grobu kanonika Ivana Bohanca, potem pa po-b-od po trgu. 2. Ob K10. uri sv. maša. 3. Po sv. maši slovesna blagoslovitev doma in otvoritev. Popoldne se vrši javna telovadba Orlov, Orlic in naraščaja. Ne ostajajte doma in ne zamudite tega lepega dneva! Na veselo svidenje v Šmarju pri Jelšah!
Šmarje jtri Jelšah. Ali ste se že odločili, da pridete dne 30. avgusta v Šmarje na mladinski dan in na blagoslovitev Katoliškega doma. Od tega veselega dneva nas loči le še par dni. V posebno dolžnost si naj šteje vsak, da se udeleži tega prelepega slavlja. Vstopnice se lahko dobijo že sedaj v kaplaniji, ali pri J. Turku.
Tedenske novice.
Poslanec Pucelj, ki je vstopil v Radičevo republikansko stranko, je v »Kmetijskem listu« povdarjal, da Davido-vičeva vlada, v kateri je bila zastopana tudi SLS, ni znižala davkov. G. Pucelj ni povedal, da je Davidovičeva vlada bila na krmilu le tri mesece, da ni imela možnosti ne predlagati proračuna, ne dvanajstin, ker je že našla odobren proračun, ni povedal, da ni državnih izdatkov zvišala niti za jeden vinar in da ni zvišala državnih bremen. V čisto drugem položaju je sedaj Radičeva stranka. Imela je priliko se potegniti ob priliki predloženih dvanajstin za me sece avgust-november za znižanje pretiranih davčnih bremen, Jugoslovanski klub je stavil tozadevne predloge, a Pucelj se ni zmenil za take »malenkosti.« Pucelj je korajž-no glasoval za dvanajstine, za 2 milijardi novih državnih izdatkov, za povišano ceno za sol, za povišano carino, — slovensko ljudstvo pa ima od vladnih »republikancev« Ke-lemina in Pucelj ravno toliko haska, kakor od Žerjava in Pivka. Liberalec je enak, naj si obleče republikansko ali demokratsko obleko.'
73 miliionov dinarjev davliov bodo izterjali. Finančni delegat dr. Šavnik, ki je pooblaščenec finančnega ministra
tudi za sedanjo Pašič-Radičevo vlado, je izdal na vse davč-i ne olblasti in davčne urade v Sloveniji strogo naročilo, da morajo v najkrajšem času izterjati vse davčne zaostanke, ki znašajo okoli 73 milijonov dinarjev. Tudi dohodnino za leto 1925 morajo takoj predpisati. Izterjaviti se začne tudi novi povišani invalidni davek, delavski ter vojaški davek (komora). Vsi uradniki, ki so bili na dopustu, so pozvani na izvrševanje službe. Tudi vlada, v kateri sedijo 4 Radi-| čevi ministri, potrebuje mnogo denarja za državne potrebe. j Če kdo misli, da bo Radič odpravil ali znižal davke, se pa : bridko moti. — Žebot.
Shodi. Poslanec Pušenjak priredi sledeče shode: 23. avgusta na gori Urški (govori tudi poslanec dr. Go-: sar in Žebot); 30. avgusta zjutraj v Nazarju, govori i poslanec žebot); 6. septembra v Šoštanju; 8. septembra zjutraj pri Sv. (Primožu na Pohorju; 8. septembra ob pol 11. uri na Kamnu pri Vuzenicd.
Katehetski dan v Celiu dne 25. avgusta 1925. Čč. gg. j katehetje se ponovno vabijo na katehetski sestanek v Celju, ki se vrši v zavodu čč. šolskih sester. Začetek ob 8. uri. Kdor želi skupno kosilo ali prenočišče, naj to javi takoj ppatijsko-mestnemu župnijskemu uradu v Celju. Od prometnega ministrstva še ni došlo dovoljenje za polovično vožnjo. Za vsak slučaj naj udeleženci na odhodni postaji kupijo cel vozni listek do Celja in ga dajo na postaji, kjer vstopijo, žigosati pri blagajni s postajnim žigom. Listek se v Celju ne odda in velja s potrdilom o udeležbi, ki se izda posameznim na sestanku, tudi za vožnjo nazaj. V slučaju, da ne dobimo pravočasno ugodnosti polovične vožnje, ne zadene odbora nobena krivda, ker se je prosilo pravočasno in storilo vse, da se rešitev pospeši.
Kmetijski družbi. Na plakatih za kmetski praznik, v resnici politični shod radičevcev in slovenskih samo-stojnežev v Krškem 23. avgusta je podpisana kot pri-rediteljica Kmetijska podružnica Krško. Dosedaj kmetijske podružnice kot nadstrankarske gospodarske organizacije niso nastopale kot prirediteljice političnih shodov. Opozarjamo glavni odbor Kmetijske družbe, da pri svojih podružnicah v tem oziru napravi red!
Mariborske novice. V Mariboru se vršijo ta teden duhovne vaje za duhovščino. — Zadnjo nedeljo je obhajalo nemško mariborsko kolesarsko društvo svojo 251etnico. Ob tej priliki sta se vršili iz Maribora proti Kamnici 'in še dalje dve kolesarski dirki. — Na Kralja Petra trgu je začel graditi ljubljanski pokojninski zavod veliko hišo. V tej hiši bodo v spodnjih prostorih trgovine in gostilna, v zgornjih nadstropjih pa večja ter manjša stanovanja. Na dvorišču tega poslopja bodo hlevi, kamor bodo lahko kmetje postavljali konje. — V soboto zvečer je skočil z velikega mosta v Dravo 281etni delavec iz Pobrežja Rudolf Bohač. — V Kamnici pri Mariboru je naplavila Drava zadnji petek neznanega utopljenca.
Državna gimnazija v Mariboru, začetek šolskega leta. V pondeljek, 24. avgusta, so vsi ponavljalni in dodatni izpiti za četrtošolce; od torka (25. avgusta) dalje so nižji tečajni izpiti (male mature) za četrtošolce. — Od četrtka (27. avgusta) do pondeljka (31. avgusta) so ponavljalni in dodatni izpiti za ostale razrede, in sicer v četrtek (27.) iz matematike, fizike in risanja za prve tri razrede, v petek (28.) iz matematike za višje razrede, v soboto (29.) iz vseh jezikov za vse razrede, v pondeljek (31.) iz ostalih predmetov za vse razrede. K vsem tem izpitom se morajo vsi zadevni dijaki zgla-siti ob napovedanih dneh točno ob 8. uri zjutraj; na zamudnike se ne bo oziralo. V torek (1. septembra) so sprejemni izpiti za I. razred; vpisovanje zanje bo tega dne od 8. do 10. ure (s krstnim listom in zadnjim šol-sk;m spričevalom, ki se lahko pošljeta tudi prej); točno ob 10. uri se prično izpiti sami. V sredo, 2. septembra, bo splošno vpisovanje dijaštva; novodošli dijaki (z drugih zavodov) se oglasijo od 10. do 12. ure pri ravnateljstvu; domači dijaki lanskega leta pa v gimnazijski veži, in sicer za višjo gimnazijo ob 11. uri za 1. in 2. razred popoldne ob 3. uri; za 3. in 4. razred ob 4. uri. Vsak se mora izkazati z lanskim izpričevalom. S tem je redno vpisovanje zaključeno; pozneje se sprejemajo dijaki le na posebno prošnjo. Nadaljna in podrobna obvestila so razvidna iz oglasa v gimnaziji.
Iz vinarske in sadjarske šole v Mariborti. Pogoji za sprejem novincev v ta zavod za 54. šolsko leto 1925-26 so se že razpisali v vseh domačih listih in jih priobči tudi kmetovalec« z dne 15. avgusta t. 1. Radi napovedanih naglih izprememb na mariborski kmetijskih šolah so nastala mnoga nesporazumljenja. Vsak dan mi dohajajo vpra šanja, kaj bo s staro, obče priljubljeno dvoletno vinarsko in sadjarsko šolo. Podajam na tem mestu kratko pojasnilo: To dvoletno šolo se namerava pretvoriti samo v nekak eno letni »tečaj«, sicer tudi z internatom, ker se naj hkrati pre-ustroji mariborska srednja kmetijska šola v srednjo vinarsko in sadjarsko šolo, toda brez internata. Ni nobene potrebe, da se ugledni stari zavod izpreminja v tečaj, ker bi tudi kot »enoleten« po vsej pravici zaslužil naziv in značaj šole (šentjurska in grmska kmetijska šola sta tudi samo enoletni!); ravnotako ni nobene potrebe, da se strokovni pouk krči na samo eno leto, kar je za vinarsko-sad-jarski tip te šole na vsak način premalo (drugod v naši državi je ta vrsta kmetijskih šol brez izjeme najmanj dvoletna!) Stara vinarska in sadjarska šola je od nekdaj urejena za dva razreda z internatom in bi pri »enoletni« ne bilo ničesar prihranjeno, tudi ne za novo srednjo vinarsko in sadjarsko šolo, pač pa bi dosegla mnogo slabše uspehe in bi naglo trpela na svoji dosedanji veljavi, ki se ji vsestransko priznava. Torej vinarska in sadjarska šola v Mariboru naj ostane, kakršna je bila doslej» t. dvoletna z internatom itd. Zadevne predloge sem poslal na pristojno mesto. Da se bodo upoštevali, naj pripomorejo vsi, ki so za to poklicani. — Direktor Andrej Žmavc.
Udeležencem sestanka in občnega zbora Zveze slov. vojakov iz svetovne vojne na Brezjah dne 30. avgusta t. 1.
v vednost in ravnanje. Posebni vlak iz Maribora vozi v soboto, dne 29. avgusta popoldne iz Maribora do Otoč. Vozni red: Odhod iz Maribora 14.20, Hoče 14.28, Slivnica 14.13, Račje 14.42, Pragersko 14.53, Slov. Bistrica 15.00, Poljčane 15.11, Ponikva 15.36, Grobelno 15.41, Št. Jurij 15.50, Štore 16.00, Celje 16.16, Laško 16.25, Rimske Toplice 16.35, Zidanimost 17.00, Hrastnik 17.10, Trbovlje 17.20, Zagorje 17.28, Sava 17.40, Litija 17.50. Postanek bo imel ta vlak tudi na ostalih postajah do Ljubljane. Po prihodu na Brezje bo skupna romarska pobož-nost s pridigo in petimi litanijami. Vrnitev iz Otoč v nedeljo popoldne. Odhod ob 17.40. Udeleženci ob stranskih progah naj uravnajo svoj odhod tako, da se na glavni progi pridružijo posebnemu vlaku. Na vstopni postaji kupijo voz ni listek do Otoč. Legitimacije prejmejo na Brezjah. Polovična vožnja je veljavna za vse, ki se udeležijo slavlja ZSV. Posebni vlak bo imel na vidnih mestih napis: »Poseben vlak na Brezje.« Radi preskrbe zadostnega števila o-sebnih voz naj zaupniki sporočijo mariborskemu pododboru Zveze slovenskih vojakov čimprej število vsaj približno, kolikor da bo udeležencev iz tega ali onega kraja. Natančen spored in nadaljna navodila prejmejo udeleženci na vlaku. Poseben vlak vozi ob vsakem vremenu. Možje, fantje, bivši vojaki! Nedelja, dne 30. avgusta, je Vaš dan. Zatorej, tovariši, vsi na Brezje, saj je sestanek namenjen vsem tovarišem brez razlike mišljenja in strank, ki so služili pri kateremkoli vojnem odredu ali polku. Pri nedeljski slavnosti sodeluje tudi godba, sestoječa iz 50 mož. Na veselo svidenje dne 30. avgusta na Brezjah. — Pododbor ZSV v Mariboru.
Mladeniški shod pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Prihodnjo nedeljo obeta biti krasna prireditev. V vseh žup nijah lenarške dekanije je živahno zanimanje zanj. Prav tako! Mladeniči, ne bo vam žal, če boste pohiteli na naš mladeniški praznik. Telovadne prireditve lenarške orlovske srenje in benediške orliške srenje se vse veseli. Pričakuje: mo zelo velike udeležbe od strani trojiškega ljudstva In sosedov. Na veselo svidenje torej v nedeljo, dne 23. avg. pri Sv. Trojici.
Modras pičil deklico. Pri Sv. Primožu nad Mulo je dne 11. t. m. pičil modras 20 letno deklico Elizo Vrhovnik pri žetvi pšenice. Domači so deklici roko takoj na dveh mestih močno prevezali ter odhiteli po zdravnika, ki jo je rešil sigurne smrti. Ob vročih dneh, ko so kače razdražene, so kmečki ljudje čestokrat izpostavljeni kačjim napadom; ker je pik strupenih kač smrtonosen, zato je potrebna čim hitrejša zdravniška pomoč, da se bolnika reši.
Roparski umor. Na Remšniku pri Marenbergu je bil 11. t. m. ubit ter izropan Ivan Veronek. Veronek se je baje ukvarjal s tihotapstvom saharina in so ga umorili njegovi tovariši. Enega od osumljencev že imajo pod ključem.
Novice od Sv. Bolfenka v Slov. gor. Nabori so končani in vsi naši novinci leta 1905 so bili potrjeni za vojake, iz Biša 2, iz Bišečkega vrha 3, iz Trnovske vasi 3. ' — Pretekli teden bi se v Trnovcih zgodila skoraj velika nesreča. Pri nekem kmetu so mlatili na stroju oves~ Ker je stroj šel prerodo, je pristopila gospodinja, da bi nekoliko odškrnila vitelj. Pri tem pa jo je zgrabil stroj in jo trikrat zasukal okoli železnega droga. Težko poškodovano so mlatiči potegnili izpod stroja. — Uspeh zadnje orlovske prireditve se kaže vsak dan lepše. Lepo število fantov se že uri v telovadbi. Krdelo drugib se pripravlja za fantovsko igro, krog navdušenih deklet pa se pridno uči za dekliško igro. Povsod tedaj novo življenje — kdo ga ne bi bil vesel?
Smrtna nesreča pri Sv. Antonu v Slov. gor. Smrtno se je ponesrečil posestnik Janez Kocbek pri nabiranju češ peli. Padel je z drevesa tsko nesrečno, da si je p:domil hrbet in po treh dnevih izdihnil dne 16. avgusta. Z njim izgubi občina Stanetinci vrlega našega somišljenika.
Strela ga je ubila. V Stojncih pri Ptuju je v četrtek dne 13. avgusta strela ubila prevžitkarja Alojza Šilak; na cesti ga je zalotila ploha, hotel je najti zavetje v bližnji hiši. Ko tja grede pride blizu akacije, udaril strela v drevo in ubije tudi tega moža. Med nevihto ne bodite pod drevo ali v bližino drevesa.
Gasilski sestanek gasilnih društev Spodnjega (Ptujskega polja se je vršil preteklo soboto v Zagajičih. Pet društev je izkazalo prijateljsko soglasje z najmlajšim našim gasilnim društvom v Prvencih. Sestanek je organiziral župan , Plohi v svojem lepem gozdiču skupaj s Prelogom. Udeležil se ga je domačin poslanec Ivan Vesenjak.. Gasilci so v najlepšem sporazumu obravnavali nekatere gasilske zade-! ve, zraven pa se prijateljsko zabavali. V najboljšem razpoloženju- so nam potekle ure skupnega bivanja in prijateljske vezi so se utrdile še bolj.
Zaupniški sestanek pristašev SLS pri Sv. Barbari v Halozah se je razvil preteklo soboto v velik shod naših so-I mišljenikov. Poročal je poslanec Ivan Vesenjak o političnih in gospodarskih vprašanjih. Jugoslovanskemu klubu in poslancu Vesenjaku se je izrekla soglasno na predlog g. . kaplana Vrbajnšeka zaupnica.
Slavnostni dnevi v Ljutomeru. Pretekli teden je bil za l Ljutomer velepomemben. V središču naše Prlekije je bila v nedeljo, dne 9. t. m., otvorjena obrtna razstava, ki je izredno dobro uspela ter bila dobro obiskana. Ob zaključku razstave pa je slavilo ljutomersko dirkalno društvo kot en< najstarejših v naši državi svojo 501etnico. Razstava je bil« nameščena v meščanski šoli ter je pokazala zaokrožen razvoj naše olbrti in industrije na Murskem polju. Svoje iv delke je razstavilo 56 obrtnikov in industr.jalcev. Med re> stavljenimi predmeti se je posebno odlikovala zbirka dom« izdelanih tamburic od Martina Makovec, ki je popolen si* mouk; dalje izdelki industrijalca usnjarja Ig. Sfiligoja, str'' garslri izdelki g. Milavca, mizarski izdelki g. Hojsa in i Velnarja. Isto velja o podobarju g. Nemcu, rezbarju g. Ve ♦riču in o g. Ribiču, mlinarju, ki je iznašel novi način ml4.
tja. Prav poseben sloves je dala razstavi zbirka starinskih ur urarja g. Čagrana, ki je znana po vsem svetu. Razstava je bila zaključena dne 16. t. m. — Dne 15. in 16. avgusta so se vršile na dirkališču Cven pri Ljutomeru konjske dirke, za katere je vladalo vseobče zanimanje. Pri dirki dne 15. avgusta, ki je bila prekinjena vsled dežja, je v dvo-vprežni dirki zmagal par Dragolina-Nadina; v galopni dirki je dospela prva Čifa, 2. Lifka in 3. Dragolina. — Po dirki se je vršila razstava konj, na kateri je bila premovana s
1.	darilom kobila Staniča z žrebetom, lastnik Marko Slavič iz Ključarovcev. — Dne 16. avgusta je boljše vreme dovoljevalo nadaljevati dirke. V glavni dirki triletnih konj jr dobila 1. darilo Pina, 2. Koketka in 3. Nadina- V cvenski dirki je zmagal prvič Pcldek, drugič pa Dragolina. V zanimivi dirki, v kateri so vodile konje žene in hčerke lastnikov konj, je prišla prva na cilj gdč. Filipič s parom Pozor-Pina. Zaključek je tvorila dirka stare garde: najstarejših članov dirkalnega društva. Zmagal je 731etni Alojz Ferenc s kobilo Koketko, 2. 701etni Alojz Razlag z Pino, in 3. 691etni Slavič z Nadino.
Novice iz Celja. Veliko neurje z gromom in nalivi je razsajalo zadnji četrtek nad mestom in okolico. Strela je udarila na par krajih v mestu in v drevesa v parku. Precej škode je povzročila strela na cerkvi sv. Jožefa, kjer je ure-zala v oba zvonika in odbila precejšen del strehe. — Zadnjo sredo je^ utonil v Savinji neki Kari Seibt iz Gradca, ki se je mudil v Celju na Obisku pri svoji zaročenki. Pri kopanju ga je zadela kap. — Na Ostrožnem pri Celju je zgorel posestniku Cenclu kozolec, ki je hranil: žito, krmo in vozove. Škoda je zelo velika, a zavarovalnina le prav malenkostna.
Na drž. realki v Celju začno razredni in sprejemni izpiti za 2. do 8. razred dne 24. avgusta ob 8. uri. Vsi učenci, ki polagajo te izpite, morajo priti .ob napovedanem času. Sprejemni izpiti za 1. razred se vrše dne 1. septembra, in sicer bo od 8. do 9. ure vpisovanje, nato izpit. Vpisovanje repetentov v 1. razredu in učencev od
2.	do 8. razreda bo 2. septembra od 8. do 11. ure. K vpisu se mora prinesti zadnje letno izpričevalo. Dne 3. septembra se bodo delile knjige iz podpornega društva,
4.	septembra ob 8. uri otvoritvena služba božja; dne
5.	septembra redni pouk. Nadaljni razpored je razviden iz razglasa na razglasilni deski zavoda. Ravnateljstvo.
Za Dijaško kuhinjo v Celju so ob priliki blagoslovljenja domače kapele g Valentina Cestnika, mizarskega mojstra, v Trbovljah izbrani gostje darovali 220 din., za kar se odbor darovalcem iskreno zahvaljuje!
Nesreče in nezgode. Od Sv. Jurja ob juž. žel. poročajo: V preteklem tednu sta se pri nas pripetili dve nesreči. V pondeljek so se šli, kakor po navadi, mlatiči kopat v Voglajno pri žagi na Podplatu. Bil je med njimi tu<|i pridni tovarniški delavec Martin Vodeb iz Podgrada. Predno je skočil v vodo, je še zaukal, a bil je to njegov poslednji glas. Ko je molel vun roke, so mislili njegovi tovariši, da dela to v šali, in mu niso pomagali, šele potem so spoznali kaj je, ko je utonil. V četrtek popoldne okrog druge ure je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Martina Plavštajner v Bezovjn št. 19 po domače na Strmežu. Pridni sosedje so preprečili .da se ni vnela tudi hiša. Čudno je, da strela ni prizadejala nobene poškodbe njemu in njegovi ženi, ki sta na skednju mlatila, kakor tudi ne najemnici, ki je bila v sobi. Ker ni bil prizadeti nič zavarovan, je še tembolj potreben, da mu dobri ljudje priskočijo na pomoč. — Pripomnimo, da je bil to že tretji požar povzročen po streli letos v naši fari. Več ko dvajsetkrat je pa že treščilo v razne druge predmete, kakor v drevje, strelovode, kopice itd. Ljudje se že od daleč bojijo grmenja. Treska in hudega vremena, reši nas o Gospod!
Toča na Sladki gori. Na praznik Vnebovzetja Marije ob pol 3. uri popoldan je tu razsajala huda nevihta. Toča je padala tako debelo, da se je stari ljudje ne spominjajo. Ljudstvo je zelo potrto. Gorice so vzele toliko denarja in dela, pa je res vse lepo kazalo; v petih minutah pa je do malega obtrgano. Za goricami so trpele ajdinske setve najbolj, ki so seveda uničene.
Umrl je v Dežnem, župnija Jurkloster, 16. t. m. 78 let stari zidarski mojster Ivan Žagar. Zidal je med drugim 8 novih šol, kakor v Jurkloštru, v Dobjem, na Planini, na Kalobju itd. Pri vseh delih ni nikdar vinarja več računi 1, kakor je zaslužil. Delavce je sproti plačeval. Bil je mož poštenjak, da malo tacih.
Novice iz laškega okraja. Tatvina. Dne 5. t. m. je obiskal tat posestnika Jurija Kovač p. d. Šitgl v občini Marija Gradec pri Laškem. Ukradel mu je 4.800 D. Vsa čast komandirju orožniške postaje g. Molku, ki se je trudil na vso moč, da je tata vlovil. Kradel je za to, da si zaupanje med ljudstvom pridobi in svoje odjemalce pomnoži. — Potrtost laških demokratov. Z demokrati v Laškem trgu se je zgodila velika izpremem-ba. Za PP vlade so hodili po trgu s ponosnimi obrazi, kot kaki generali, češ, sedaj smo pa na konju in mi ko-mandiramo. Žalibog pa je kmalu sledil preobrat in danes so ponižni kot premočeni kužki. Sedaj bi vsi radi prestopili v radikalno stranko. Pred stanovanjem radikalskega zaupnika jih je vedno vse polno, ter prosijo za avdijenco. Govori se, da je zaprosil za sprejem med radikale tudi demokratski vodja. Je čisto razumljivo, da bi se rad spreobrnil. Radovedni smo, za katero stranko bo pri prihodnjih volitvah agitiral? O tem si danes menda ni na jasnem.
Izjava. Spodaj podpisani delavci parne žage in tovarne v Rimskih toplicah izjavljamo, da izstopamo iz organizacije semostojno demokratske stranke. (V kolikor niso že osebno in pismeno javili svoj odstop.) Bili smo prevarani, ker smo bili mnenja, da je to nepolitična strokovna organizacija JSZ. Izjavljamo, da smo bili in ostanemo pristaši SLS, strokovno smo pa od danes naprej organizirani v naši delavski organizaciji Jugo-
slovanski strokovni zvezi. Nekateri smo bili izvoljeni celo v odbor samostojno demokratske stranke, mnenja sino pa, da stranka, katera je v parlamentu glasovala za , davek na ročno delo, ne more biti zastopnica delavstva. Anton Ulaga, Ivan Ulaga, Stare Alojz, Majcen Ivan, Flis Kari, Janez Putrih, Franca Putrih, Pepca Hoch-kraut, Marija Polanc, Kristina Putrih, Katica Hoch-kraut, Justi Ožek, Ana Sajko, Rezi Sajko, Alojzija Klu-ki, Jernej Pečnik, Matevž Putrih. Gračnica pri Rimskih toplicah, dne 17. avgusta 1925.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Juriju ob juž. žel. ni dne 21. avgusta t. 1., kakor je pomotoma v ogla su ,ampak šele v nedeljo, dne 30. avgusta 1925, kar se naj blagovoli vzeti na znanje.
Dijakom in staršem priporočata Tiskarna sv. Cirila in nje podružnica v Aleksandrovi cesti št. 6 šolske knjige za vse šole kakor tudi svojo bogato zalogo vseh šolskih potrebščin. Podjetje se bo potrudilo za ceno, točno in solidno postrežbo. Ker je ob začetku šolskega leta naval na prodajalno vedno silno velik, zato vljudno prosimo cenj. gg. dijake in njih starše, ki stanujejo v Mariboru, da se oskrbijo s knjigami in šolskimi potrebščinami že zdaj pred začetkom šolskega leta ter se na ta način pozneje izognejo dolgotrajnemu čakanju.
Na tisoče in tisoče gospodinj uporablja pri pranju samo milo »Gazela« in to že leta in leta. Ali ste tudi Vi med njimi?
Dopisi.
Sv. Križ pri Mariboru. Vabilo k občnemu zboru Koz-jaške posojilnice dne 16. t m., objavljeno v »Gospodarju« št. 34, se glasi pravilno: Točka 4: Sprememba pravil, točka 5: Slučajnosti.
Marija Snežna. Dekliški shod se je zadnjo nedeljo vršil v malem obsegu, ker je deževno vreme predpoldne preprečilo dohod dekliških čet, vendar pa so na shodu blile zastopane Marijine družbe od Sv. Antona, Sv. Benedikta, Negove, Sv. Trojice, Sv. Ane in Sv. Jurija v Slov. goricah. Vršil se je na lepem prostoru pri cerkvi. Po srčnem pozdravu domačinke so nastopile kot govornice Mar. Poljanec in Antonija Kurnik (Sv. Anton v Slov. gor.) ter Antonija Jagrič (Sv. Trojica v Slov. gor.), župnik Gomilšek je opisal in z vzgledi pojasnil osmero dekliških napak in mladenke vzpodbujal k nasprotnim čednostim. Vse ljudstvo, kar ga je bilo v cerkvi, je vztrajalo na shodu, ki ga je poživljalo lepo petje. V cerkvi še je v popoldanski pridigi župnik Gomilšek podal našim mladenkam obilo lepih naukov. Shod je vse udeleženke -"'ki zadovoljil in dal novega poguma našim- deklicam, ki ravnokar snujejo svojo Marijino družbo. Isto bodo storili naši mladeniči. Dekletom od drugod je kaj dopadel naš ljubeznivi hribček in krasni razgled po Slovenskih goricah. Rekle so, da še pridejo.
Sv. Miklavž pri Ormožu. V nedeljo, dne 23. t. m., se vrši pri nas po rani službi božji v Društvenem domu Slov. ljudske stranke. Poroča g. poslanec Andrej Bedjanič. Vabljeni vsi.
Središče ob Dravi. Tu se je vršil 16. t. m. ob lepi udeležbi shod SLS. Vodil ga je gospod Janko Štamber-ger. govoril pa je naš poslanec g. Andrej Bedjanič o političnem položaju, ki je nastal po Radičevi »spreobrnitvi«. Navzoči samostojneži so mirno in tiho poslušali ter s tem pritrdili politiki Jugoslovanskega kluba. Ljudje splošno obsojajo Radieevo politiko in njegovo izdajstvo, katerega je zakrivil nad hrvatskim narodom in vobče nad vsemi volilci, kateri so mu slepo sledili. — Na shodu je bila izrečena zaupnica poslancem SLS, posebno pa načelniku g. dr. Korošcu.
Kapela pri Radencih. Na praznik Marijinega Vnebovzetja, dne 15. avgusta se je vršila pri nas velika slovesnost. Naša cerkev je dobila namreč ta dan svoj najlepši kras, največji zvon. Kako smo se ga vsi veselili, je pričal že sijajen sprejem prejšnji dan. Lepo okrašenemu zvonu, katerega je spremljalo že iz Maribora več belooblečenih deklet, je šlo nasproti do Ivanjec nad 40 kolesarjev. Na meji v Očeslavcih ga je pričakovalo okrog 35 jezdecev in veliko število ljudstva. Mladeniči in dekleta so mu postavili osem lepo okrašenih slavolokov s primernimi napisi. Pri vsakem slavoloku ga je pričakovalo večje število ljudi. Okrog 5. ure popoldne je prišel do svoje, prav okusno krašene prestolice, kjer ga je z veseljem pozdravila velika množica ljudstva. Največjo čast pa je izkazal njemu in vsej kapelski župniji prevzvišeni nadpastir, ki ga je v soboto slovesno posvetil ter ob tej priliki govoril ljudstvu zelo vzpodbudne besede. Ob treh popoldne se je že oglasil s svojim močnim, polnodonečim glasom kot v zahvali» vsem, ki so mu na kakoršnikoli način pripomogli do njegovega od- i ličnega mesta, odkoder bo oznanjal svojim župljanom ; in sosedom čast Bogu, mir ljudem in pokoj mrtvim. \ Ta zvon je za nas toliko bolj pomemben in drag, ker je 1 spominski zvon stoletnice obstoja kapelske cerkve in i župnije. Slovesnost posvetitve je povečala še tudi ta | okolnost, ker je isti dan preč. gospod častni kanonik in župnik Martin Meško obha jal petindvajsetletnico svoje primicije, k čemer na tem mestu vsi udani župljani najsrčnejše častitamo. — Prvo žalostinko pa je zapel takoj še isti dan vrli mladenki in družbenki Anici Rau-terjevi, ki se je mnogo leta veliko trudila in žrtvovala za lepoto cerkve, zlasti za kinčanje oltar jev. Zelo bi rada bila navzoča pri slovesnosti zraven, a božja previdnost je sklenila drugače, da jo je zvona glas spremljal t je v nebeško domovino. Takoj drugi dan po posvetitvi je že oznanjeval sorodnikom, prijateljem in znancem, tužno vest, da se je preselil iz te solzne doline mlad, priljubljen mož Alojz Streihar, zapuščajoč mlado ženo z majhnim otročičkom. Že pred svetovno vojno in med
celo vojsko je služil pri mornarici. Kako priljubljen je bil, je pričal njegov pogreb, katerega so se udeležili po-žarniki z godbo, ker je bil svojčas njihov načelnik. Naj mu bo žemljica lahka, Gospod pa milostljiv sodnik!
Ljutomer. Pri Sv. Križu je umrla po kratki bolezni gdč. Lizika Weixl, sestra vlč. g. dekana. Rajna je bila izredno blagega srca, izborna gazdarica ter dobra sestra. Stara je bila 50 let. Preč. g. dekanu naše iskreno sožalje, blagopo-kojni pa zasluženi večni mir in pokoj!
Sv. Avguštin v Halozah. »Na goro, na goro, na strme vrhe, tja kliče in miče in vabi srce!« Romarji! Častilci sv. Avguština ter obenem ljubitelji lepega razgleda! Letos vas sv. Avguštin vabi iz svojega strmega grička za 29. in 30. avgusta. Ostra, strma in trnjeva je bila njegova pot pokore, pa po njej je dospel do prelepe nebeške krone. Ostra, strma in trnjeva je tudi pot k njegovi cerkvici! Viden, živ opomin za vsakega: »Le ozka, strma in trnjeva pot zanesljivo vodi v nebesa.« Kakor lani, je tudi letos poskrbljeno za sv. maše in sv. spoved. Pridite!
Teharje pri Celju. Vrli Lovrenčani so svojo cerkvico (podružnico) dali preslikati in oltarje prenoviti. V nedeljo, dne 23. avgusta, pridejo mil. g. opat iz Celja in bodo vso to delo slovesno blagoslovili. Obenem se bo obhajala tudi žegnanska nedelja. Sosede sv. Lovrenca na to uljudno opozarjamo. Na svidenje.
Laškio. V nedeljo, dne 9. avgusta, po prvem opravilu se je vršil tukaj na prostem pred cerkvijo javen shod SLS, na katerem je govoril naš poslanec dr. Andrej Gosar. Izrekla se je zaupnica Jugoslovanskemu klubu. V kratkem se vrši še več shodov po okraju.
Sv. Krištof pri Laškem. Za 23. avgust razpisane občinske volitve je preložil okrajni glavar Pinkava na 13. septembra. Demokrati so že izdali proglas, v katerem pozivajo volilce za 23. avgust na volišče. Pošteno so se vrezali. V svojem proglasu so se spravili tudi na bivša svetovalca Karla Bantana in Rudolfa Napreta s tem, da jima ponujajo očetovstvo »pasjega davka« v občini, ki je znašal letno 5 D. Duševni oče tega proglasa je iz občine, v kateri znaša ta davek letno do 200 D. Vi gospod dr. Roš: Ali se še spominjate, kolikokrat smo dobili od okrajnega glavarstva Celje nalog in rok, do kedaj moramo ugoditi nalogu s tem, da se pri občinah naloži pasji davek in s tem krije konjača. Zakaj potem ta demagogija. Sicer pa naj bo pasja politika vaša. Volilnih skrinjic bo 6. Prva je demokratska, druga, tretja in četrta pa naša, peta in šesta so pa hčerke prve. Najbolj se bomo izogibali prve in zakaj? Peščica demokratov v naši občini je v času PP vlade zahtevala in dosegla razpust obč. odbora. To je stranka, ki si je v gerentski sosvet spravila večino in sklenila med letom zvišati davke od 80 na 150 odstotkov. Vsa čast pa gg. bivšemu županu Bantonu in Napretu, ki sta to preprečila. Kandidati prve skrinjice so stranka, ki se je klanjala ob času PP vlade dr. Žerjavu in dr. Pivku, ki sta zvesto glasovala za dvanajstine. Klanjala se je ob času, ko se je naložil 2 odstotni davek na ročno delo, ki zadene zelo občutno posebno rudarje. Vsa čast pa narodnemu poslancu dr. Gosarju, ki se je vrgel na ta davek kot lev na svojo žrtev, ter se mu bo gotovo posrečilo, da mu vzame veljavo. Očitanje po »Jutru«, da se gg. Kozmus in Jenčič trudita splezati na županski stolec, vam ne bo pomagalo do zmage, pač pa do sramotnega poraza, ker se bosta ta dva potrudila, da bo demokratski županski kandidat sedel pod stolčkom župana. Kdor bo volil demokratsko stranko, volil bo stranko, ki je glasovala za ogromne davke v Sloveniji.
Sv. Krištof pri Laškem. Občinske volitve, določene na 23. avgust, je okrajni poglavar v Laškem preložil na 13. september. Volilnih list je vloženih šest. SLS ima tri vezane: na volišču pri Sv. Štefanu drugo, pri Sv. Jederti tretjo, pri Sv. Krištofu (občinski urad) četrto. Demokrati se pripravljajo celo s tiskanimi lažmi, ki jih bodo pa morali dokazati pred sodnijo.
Gospodarstvo.
Izredni občni zbor Vinarskega in sadjarskega odseka
Kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru se vrši dne 22. t. m. ob 10. uri v Narodnem domu v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Volitev načelstva in novega odbora. 3. Slučajnosti. Po pravilih odseka imajo pravico glasovanja samo zastopniki kmetijskih korporacij (kmetijske podružnice, zadruge, vinarska in sadjarska društva ter zadruge itd) ter vinarski in sadjarski strokovnjaki. Zaradi važnosti, ker se izvoli nov odbor, je želeti kolikor mogoče obilne udeležbe, ker je sicer likvidacija odseka neizogibna.
Čebelarji Spodnjega Ptujskega polja so se preteklo soboto sešli pri znanem čebelarju g. Valentanu. Veteran naših čebelarjev g. Jurančič je z njemu lastno vnemo in teme Ijitostjo razpravljal o raznih važnih čebelarskih vprašanjih. Shoda se je udeležil tudi poslanec Ivan Vesenjak, ki so ga vsi čebelarji iskreno pozdravili.
Premovanje konj v Ptuju je bilo dne 13. avgusta t. 1. Obiskano je bilo slabo in se je bati, da bo prihodnje leto še slabše. To pa nekaj vsled tega, ker se je opazilo, da se je lepše, na Hrvatskem k žrebcom pripuščene kobile in od hrvaških žrebcev izhajajoče žrebice obdarovalo slabše, kot druge. Na Spodnjem Ptujskem polju je konjereja vklji b slabim travnikom sicer dobro razvita, primanjkuje pa dobrih žrebcev. Je sicer precej noričanov na razpolago, pa niso prvovrstne kakovosti. Zato pa naši konjerejci ženejo svoje kobile v velikem številu na sosedno Hrvatsko, kjer so lepi, izvirni belgijski plemenjaki. To pa ne ugaja gospodom pri konjerejskem odseku za mariborsko oblast, ki pač imajo svoje dopadenje nad noriško pasmo. Gotovo pa je, da, dokler se za Ptujsko polje ne preskibi tako lepih noriš-kih žrebcev, kakor so belgijski na sosednem Hrvatskem, tako dolgo ni pričakovati, da bi se naši rejci oprijeli izJdJu-
£no noriške pasme, četudi bi se jih v prihodnje sploh več (ne vpoštevalo pri obdarovanju.
XVI. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo.
Nürnberg, dne 16. avgusta 1925. (Brzojavka). Prodalo se je 2(fbal novega hmelja po 350 do 390 M, lanskega, lepo zelenega po 230 do 250 M za 50 kg. Kurs: 1 M — 13.25 D. — Žatec, ČSR., 13. avgusta 1925. Minuli teden se je pri živahnem povpraševanju prodalo 300 bal po rastočih cenah do 2000 čK za 50 kg. Hmeljarji pričakujejo še boljših cen, ker se je upanje na dobro letino zadnje dni poslabšalo. Rdeči pajek se je zelo pomnožil in so nekateri pričeli z obiranjem, ker se boje, da jim bode škodljivec uničil kobule. Uspehi obiranja so vobče manjši, nego so bili pričakovani. Obče obiranje se prične šele prihodnji teden.
Bačka — ena tretjina prav dobra, dve tretjini dobre do srednje. Na 1800 ha se bo pridelalo približno 20 do 25 tisoč stotov. Tu se najde tudi po peronospori uničeno cvetje in kobule.- Cenili so letošnjo letino na 40 tisoč stotov.
Spalt, 8. avgusta 1925. V stranskih legah vsled črne rose zelo slabo, v glavnih legah stanje različno — obilokrat tudi slabo.
Holledan, 10. avgusta 1925. Zelo različno stanje — deloma prav dobro do dobro. Nasadi so trpeli po črni rosi. Pričakuje se srednja do srednje dobra letina.
Tettnang, 10. avgusta 1925. Rani hmelj se obira, srednje rani in pozni hmelj prideta eš le v treh tednih na vrsto. Na rastlini je deloma pajek, deloma peronos-pora.
Hersbruck, 7. avgusta 1925. Tu je le pozni hmelj, ki je pa slab. O uspehih še le v treh tednih.
»Saazer Hopfen- und Brauerzeitung«.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 54.85 din., francoski frank 2.53 din., italijanska lira 2 din., avstrijski šiling 7.80 din., nemška marka 13.30 din., čehoslovaška krona 1.54 din., angleški funt 270 din., švicarski frank 10.90 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 9.25 din.
ŠE O REJI DOMAČIH ZAJCEV.
Športna reja zajcev v današnjih razdrapanih gospodarskih razmerah nima pravice do obstoja. Pri tej reji se veliko zajčkov pobije takoj, ko pridejo na svet, da imajo ostali več mleka in ugodnejše pogoje za prehrano. Pcbijejo se tudi vsi oni zajci, ki po obliki in barvi natančno ne odgovarjajo plemenskim znakom dotične pasme.
Pri pasemski reji redimo eno ali več pasem in živali prodajamo kot čisto plemenske živali drugim zajčjerejcem.
Kpravništvo opetovano opozarja, da odgovarja na razna vprašanja le takrat, ako je priložena poštnina za odgovor. Dalje prosimo, da pri vprašanjih navedete
številko oglasa, s čemer je delo jako olajšanol
MALA OZNANILA.
Posredovalnica za prodajo, najem, zamenjavo posestev. Poizvedba stanovanj tudi za dijake. Naslov »Marstan« v Mariboru, Rotovški trg št. 1.
1004
Štiri dijakinje se sprejmejo na iirano in stanovanje. Stritarjeva ulica 17.	1003
Učenca sprejmem takoj v čev ljarsko obrt. Ivan Kočevar, Sešče, Sv. Pavel pri Preboldu.	971
Za lepo viničarijo išče vini-čarja s 5 delavskimi močmi •stavbenik Nassimbeni v Mariboru, Vrtna ulica 12. 975
Organist in cerkovnik želi takoj spremeniti službo. — Zmožen je voditi večje pevske zbore in godbe. Reflekti-ra na dobre fare. Naslov v ■pravi pod »zmožent. 979 3—1
Dva dijaka iz poštene hiše, iz nižjih razredov se sprejmeta na hrano in stanovanje. Vpraša se v upravi. 989
Strežnik se sprejme. Plača po dogovoru. Dijaško semenišče. Maribor, Koroščeva ulica 12.	993 2—1
Ekonom, oženjen, z dobrimi spričevali, vešč v vseh pano-
fah gospodarstva, išče služ-e. Naslov v upravništvu.
995
Iščeta se dve dobri pletilji
(po možnosti tovarišici), ki znata plesti nogavice na ročnem pletilnem stroju. Pletiv-na čarapa in raznog pletiva, Zagreb, Vlaška ulica 6. 985
Posestvo 25 oralov: gozd, travniki, njiva, veliki sado-nosni nasadi s potrebnimi poslopji z živim in mrtvim inventarjem, proda ali da v najem Heberle, Slov. Gradec.
789
Kupi se posestvo z 8 orali proti polovičnemu plačilu ali j)o dogovoru. Vzame se tudi v najem. Naslov v upravništvu.	977
Proda se jako lepo posestvo z dobro idočo gostilno s celim gostilniškim inventarjem na jako prometnem kraju v Dravski dolini, takoj ali pozneje. Naslov v upravništvu.
976
Malo posestvo na prodaj: hiša gospodarsko poslopje, sado-nosnik in pet plugov zemlje, čisto blizu kolodvora. Več po ve gostilničar na Gorici, pošta Krizevci pri Ljutomeru. 946
Dobro idoča kovačija se išče v najem. Naslov v upravništ-
Za to rejo je potrebno, da ima rejec dolgoletne izkušnje v zajčjereji. Zategadelj športne in pasemske reje navadnemu kmetovalcu ne moremo priporočati.
Pri reji koristnih pasem se ne gleda toliko na pasmo, ampak le na koristnost dotične pasme. Za ta način reje je dobro vzgajati čisto plemenski naraščaj koristnih pasem» kakor francoskega orjaškega srebreca, ki daje veliko mesa, obenem pa tudi dragocen kožuh. Mlade živali te vrste so mnogo dražje, kot navadno blago za zakol. Kdor je pri-moran kupiti mladiče za pleme, jih bo moral plačati v vsakem slučaju boljše, nego pitane živali z ozirom na količino mesa, katerega pridobimo z nakupom.
Kdor hoče rediti kunce za zakol, stori najbolje, ako redi takšne pasme, ki dajejo veliko mesa, kakor belgijski orjak, francoski mrkač in nemški lisasti orjak, ali pa tudi vse one vrste, ki jih poznamo, da so nastale po križanju z velikimi pasmami. Pri tej reji gledamo edinole na to, kako priredimo čim več mesa.
Paritev, brejpst in porod.
Kakor že omenjeno, se sme pariti samica, kadar je stara 7 mesecev, samci pa so sposobni za oplojevanje šele z 8. mesecem. Oplojenje se izvrši na ta način, da denemo samico za kakih 5 do 10 minut k samcu v kletko. Neumest no je, puščati samico po eden ali dva dni pri samcu, ker se ta le po nepotrebnem draži, ako se samica ne poja in samca noče pripustiti. Če samica samca v 10 minutah noče pripustiti, jo je odstraniti iz njegove kletke ter paritev čez nekaj dni ponovno poskusiti.
Če se je zajka obrejila, tedaj je pričakovati, da bode imela v 30 dneh mlade. Ako se to» še 31. dan ni zgodilo, jo je čez dva dni zopet pripuščati. Kaka dva dni pred porodom naj se kletka dobro izmije in potem s slamo dobro nastelje. Ob porodu mora imeti zajka popolen mir, čez eden ali dva dni pa smemo steljo pregledati, ali ni v njej kake poginule živalice, katero bi bilo treba odstraniti. Dva dni pred porodom in dva dni po porodu je dajati materi ne premrzle pitne vode ali ohipljen krompir, s čemur si žival skuša omiliti vročico, ki jo navadno dobi ob porodu. V nasprotnem slučaju se utegne pripetiti, da razgreta žival grize mladiče, ali jih celo požre.
Večkrat se zgodi, da zajka mladičev ne skoti v gnezdu, ampak poleg njega in se ti prehladijo in poginejo. V takšnem slučaju jih je takoj .po porodu položiti v gnezdo in pokriti s tamkaj se nahajajočo starkino dlako. Nadšte-vilne mladiče je podtakniti drugi ob istem času doječi zaj-ki. Mladiči morajo sesati po 6, pri belgijcih in srebrecih po 8 tednov. Odstavljamo jih po dva na dan, ne vse naenkrat, ker bi se sicer utegnilo vneti vime, ali bi se poj» vilo zaprtje.
Kakor hitro so mladiči obsesani, moremo zajko vnovič pripustiti k samcu. Iz tega sledi, da more samica po-
Na prodaj je mala hišica z Trgovski lokal v Dolgošah enim oralom njive v bližini ; št. 50 pri Mariboru se da v glavne ceste in cerkve, cena j najem.	1005
5000 D. Naslov: Maribor, I	. ----------,------. .
Aleksandorva cesta 48-1, ali Svetilmce za grob se prodajo Prevalje, Straška gora, Gu- i Lekarniška ulica 2-II, Mari-benšak.	997 j b°r-	994
Stare tračnice (šine), 1 kg po 2.2 D se dobi v Mariboru, Vrazova ulica 9-III. . 991 4—1
Izjava. Podpisani preklicujem vse žaljive besede, katere sem — nevede — rabil proti g. Antonu Santl, posestniku v Vukovskem dolu in sem mu hvaležen, da je opustil nadaljnje sodnijsko postopanje. — Avgust Verblac, posestnik v Vukovskem dolu pri Jarenini.
987
Iščem stanovanje in zemljo,
da si pridelam lahko živež; odslužim z delom. Naslov upravništvu.
v 999
Velika enonadstropna hiša z gostilno, s posebnim poslopjem, s klavnico, pralnico in hlevi, ter lepim obširnim vrtom za zelenjavo, na prometni cesti blizu koroškega kolodvora v Mariboru, je radi starosti lastnika na prodaj za 375.000 D. V hiši je sedem stanovanj, trgovina z mešanim blagom, brivnica, mesarija, dobroohranjeni klavniš-ki in gostilniški inventar, ter , razne druge pritikline. Kupnina se plača po dogovoru. Samo za resne reflektante. — Vprašati je v gostilni Žnuderl Maribor, Frankopanova ulica št. 11.	872 2—1
Bukovi oklesi (prigl) in ce-pana drva, pripravna za hmeljsko kurjavo, se .dobijo po ugodni ceni v vsaki množini. Vpraša se v vili Jošt, Lava 14, pri Celju.	986
ras
Bsrratra
Inserirajfe!
Posestvo, 7 oralov njiv in travnikov, četrt ure od Celja. Hiša z gostilno, vrtom in njivo tudi četrt ure od Celja.
Dvonadstropna hiša z gostilno v Ljubljani se po ceni proda. Ponudbe na Lovro Čremož-nik-a, eClje, Prešernova 19. _ 1001
Prodam posestvo poleg železnice, 2 sobi, kuhinja s pri-tiklinami, pol drugi oral zem-
lje, trte in sadje. Vpraša se: Gostilna p: " sternik) H.
.ri kolodvoru (Pri-oče.	996
Najbolje Ir najvarneje naložite svoj denar pri
Okrajni posojilnici v Ljutomeru,
ki obrestuje kranilne vloge navadne po 8%» večje in vezane po dogovoru tudi višje. Sprejema hranilne knjige drugih denarnih zavodov kot gotovino tei izvršuje vsa nakazila. — Tekoči računi.
Velepoeestvo, 100 oral. aron-dirane zemlje, tik postaje juž. železnice, z moderno urejenim gospodarstvom, z žago in mli nom ter lastno električno napravo se po ceni proda. Ponudbe realitetni pisarni Lovro Cremožnik-a v Celju, Prešernova ulica 19.	972
Kdor ima do goric veselje, pozor! Lep vinograd, pol ure od okrajne ceste oddaljen, okroglo 5 oralov trsja in 20 oralov drugega posestva, se zaradi bolezni posestnika pod ugodnimi pogoji, z inventarjem in branjem vred proda. Kje, pove upravništvo lista.
999
Najceniše in najboljše
čevlje, usnje in čevljarske potrebščine kupite pri čevljarju
FRANC-U KOKOL V LAŠKEM.	911
m
Trgovski vajinec
se sprejme v detalj. trgovino
ED. SUPPANZ, PRISTAVA
IBBBBi
vreči na leto petkrat mladiče, vendar moremo to plodovi« tost pričakovati samo od malih in kvečjemu tudi od nekaterih srednjih pasem. Od belgijskega orjaka smemo zahtevati samo trikrat na leto mladiče. Samci so navadno po tri leta sjx>sobni za pleme, samice pa samo po 2% leta, pri dobri oskrbi tudi dalje časa. Odstavljeni mladiči smejo, če so od ene starke, ostati do izpolnjenega četrtega meseca skupaj v eni kletki, ako je kletka dovolj velika. Pozneje pa jih je po spolu ločiti in dejati vsakega v svojo kletko, ker bi se sicer začeli med seboj pariti, kar bi imelo slabe posledic za potomstvo. Kjer se skoti preveč mladičev moškega spola, je najbolje, opitati jih in potem zaklati. Da se lažje spitajo, jih nekateri v tretjem mesecu kastrirajo (vko-pijo). V takem slučaju moremo tudi po več zajcev oddel.;t<i v eno kletko.
Bolezni in škodljivci zajcev.
Vsakdo od nas ve, da je bolezni lažje odvračati, nego že nastale bolezni zdraviti. Najuspešnejše varujemo zajce pred boleznimi, ako jih pravilno krmimo, skrbimo za strogo snažnost v vseh ozirih in pazimo, da živali niso izpostavljene prepihu.
Čim se pojavi kaka boleizen med živalmi, zlasti ako je nalezljiva, je obolele takoj odstraniti s kletkami vred i® skupnih prostorov ter jih prenesti tako daleč vstran, da zdravih ne morejo okužiti. Bolne živali je spoznati po tem, da so pobite in klaverne ter ne žrejo prav nič ali le mala krme.
Največkrat se pojavi med zajci driska, ki nastane vsled pokladanja mokre in užgane zelene krme, solate ali ples-nivega kruha. Zdravljenje obstoja v tem, da kletko takoj dobro očistimo in obolelo žival nekaj dni krmimo s suho-mrvo in praženim ovsem. Zelenja v tem času sploh ni dajati, pač pa je priporočljivo nastaviti v kletke nekaj vrhovih vejic za glodanje. Grenki sob vrbe deluje proti drisk:, in zapira.
Pridite in oglejte sil
Slavnemu občinstvu iz dežele uljudno naznanjam, da s«irt kupila staroznano trgovino g. Stoffa v Krčevini .— Tu se dobi poceni, kakor nikjer drugod: moške hlače in za dečke, lepe ženske predpasnike in bluze, otročje oblekce, raznovrstno perilo, robci itd. Dobi se tudi vsa druga drobnarija. — Priporoča se najtopleje za prav obilen obisk:
Pavla Zagaieitf Kritevina
CP/CCT1!: flWrvir
Hranilnica in pssojilnka v Galiciji
reii zadr. z diodi, zivezo
vabi na
18. redni obinl ibo
ki se bo vršil v nedeljo, dne 30. avgusta 1925, ob 3. w® i popoldne v šoli nv Galiciji s sledečim dnevnim redomr
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1924.
3.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako ni ob določeni uri občni zbor sklepčen, se viša pol ure pozneje drugi Občni zbor, ki sklepa ob vsakem številu udov.	lOOO
NačeJstvo.
Jabolka, slive in orehe
kupim po dnevni ceni vsako množino in vsake vrste, kakor tudi lesnike za sadjevec. Ponudbe: Franjo Rudi, ekspert sadja. Maribor, Aleksandrova cesta 35.	1002:
Menjalnica iesa.
Sporočam, da imam sedaj skladišče urejeno in prodajam vsako vrsto premoga po najnižji ceni in v vsaki količini. Zamenjam premog tudi za drva ali drugi les.
Branko MeiovSek.
trgovina z lesom in kurivom, Maribor, Tattenbachove ulica 13. Telefon 457.	371
Kameno sol
za živino ima zopet v zalogi ter priporoča špecerijske in gospodarske potrebščine:
F. Sorko nasl. ALOJZ PLOJ, trgovina mešanega blago,.
MARIBOR, Vodnikov tTg 1.	36®
-
Zaprtje je spoznati po tem, da živali premalo ali nič ne odlagajo zajčjekov. Zdravljenje: s suhim krmljnjem takoj prenehati ter ga nadomestiti s pokladanjem dobre, zelene krme. V težjih slučajih je v gobec vliti malo žličko ricincvega olja.
Slinavost se poavi, če živali dobivajo preveč ali pre-mokro zeleno krmo in ako so kletke vlažne in nesnažne. Bolezen se spozna po tem, da se živali cedi veliko sline iz gobca ter se razliva po prih in vratu. Vsled tega postane koža rdeča in se naredijo kraste. Zdravljenje: Živali je izolirati ter krmiti le s suho krmo. Gobec in obolele dele je izpirati s 5% galunovo raztopino ali enako močno citro-novo kislino.
Nahod dcbijo živali od prehlada, vlpge in prepiha. Obolele živali kihajo in iz gobca se jim cedi neka sluza. Nahod preprečimo s tem, da damo kletke na suh in zračen prostor in polagamo živalim suho krmo.
Rane nan ogah so zosledica uporabe slabega nastilja, ki je prepojen preveč s scalnico. Včasih si živali ranijo noge tudi, če so spahi (razpoke) v kletkinih tleh preširoki. Rane izpiramo z 2% kreolinovo raztopino in mažemo .s peranskim balzamom.
Garjevi uhlji. Žival stresa od bolečin in srbenja glavo, notranja stran uhljev postane krastava. Kraste izpiramo z 2% kreolinovo raztopno, da se rajše odluščijo. Obenem je izpirati tudi druge obolele dele, četudi niso krastavi. Ko kraste nekoliko odnehajo, jih je odluščiti, kožo pod temi z vato izbrisati ter namazati z razredčenim peruanskim balzamom ali potrositi z žveplenim cvetom. Po pretek osmih dni je to ponoviti.
Napenjanje izvira odtod, ako se živali prenajejo mlade trave ali detelje. Žival postane plaha, trebuh ji je napet, dihanje hitrejše, oči izbuljene. Napeto žival drgnimo po dnjem delu života ter potem zavimo v volneno ruto in postavimo na solnce. Prva krma naj obstoji samo iz suhega sena s lcumno ali meliso. Meso take živali je seveda popolnoma zdravo in je pri hudem napenjanju mesto zdravljenja žival zaklati ter jo oddati gospodinji, da nam pripravi pečenko.
Gregatrinoza je huda, silno nalezljiva bolezen, strah vseh zajčjerejcev. Povzroča jo mikroskopično majhno živo bitje — coccidium oviforme — ki se v neverjetno veliki množini razpase p ojetrih in črevih ter ogroža življenje živali ter jih tudi uniči. Bolezen si žival zanese sama v sebe po uživanju zelene krme. Znaki bolezni: žival težko diha, j emirna in čepi v kakem kotu. Veselje do klaje izgine, žival vedno 'bolj in bolj hujša in upada. Edino sredstvo zoper to bolezen je, da žival takoj ubijemo ter kletko kar naj-skrbneje desinficiramo.
Jetika ali tuberkuloza je tudi zelo nalezljiva in neozdravljiva bolezen. Znaki: hujšanje in hiranje, menjaje driska in zaprtje ter vnetje dihal. Jetične živali je treba takoj pobiti in nato ne samo kletke, ampak cele staje naj-skrbnejše razkužiti.
Med škodljivce domačega zajca prištevamo v prvi vrsti razne kune, hrčka in dihurja. Splazijo se ponoči v kletke, pomorijo uboge živali ter jim izpijejo kri. Varnost pred temi sovražniki nudijo dobro napravljene kletke. Pes in mačka sta tudi dobro znanas ovražnika domačih zajcev. Ravno tak sovražnik jim je tudi jež.
Največje sovražnice kuncev pa so brezdvomno podgane, ki n ežerejo samo mladičev, ampak se lotijo celo odraslih živali. Varujemo se jih s tem, da jih smotreno u-ničujemo s pomočjo raznih pasti, dokler jih nismo zatrli do zadnje.
Kako se zajec zakolje in kako se njegovo meso okusno pripravi.
Na najpriprostejši način ubijemo zajca, če ga primemo za zadnji nogi in ga tako držimo, da mu visi glava navzdol. Nato ga udarimo s kakim železom za uhlji in je takoj mrtev.
Še boljši je sledči način pobijanja: Žival se položi na •mizo, se dobro drži za uhlj ter krepko udari s kakim trdim predmetom za tilnik, nakar se ji prereže tudi žila-odvod-nica, da more kri pravilno odteči.
Kdor hoče, da ostane meso popolnoma belo, naj prereže zajcu vrat z ostrim nožem in žival bo v nekaj sekundah mrtva in tudi lepo izkrvavi. Paziti je na to, da se zakleni živali pravilno odstran veda iz mehurja, kar dosežemo s tem, da jo, ko leži na hrbtu, nalaihko tlačimo ali na tiramo po trebuhu. Mrtvo žival je obesiti za zadnje noge na dva žreblja, da visi z glavo navzdol. Nato ji prerežemo z ostrim nožičenv kožo do spolnega dela, počenši do kolen na zadnjih nogah, denemo najprej repek in zadnji nogi iz kože, potem pa kožo potegnemo iz ostalega života preko sprednjih nog do ušes. Uhlje je odrezati pri korenu. Ko je žival odrta, vzamemo rz trupla drobec (želodec, čreva, jetra, pljuča, srce, obisti) ter pustimo nekaj in- na zraku, da se izdiši in izgubi duh po hlevu.
(Konec prihodnjič.)
CiriJova tiskarna v Mariboru je dozdaj založila in izdala sledeče zvezke »Girilove knjižnice«: 2. zvezek: dr. Lenard: Jugoslovanski Piemont. 7 D. 3. zvezek: dr. Lenard: Slovenska žena v dobi narodnega preporoda 10 D. 4. zvezek: Moj stric in moj župnik. Povest. 4 D. 5. zvezek: Melville: Gladiatorji. Roman. I. del 8 D. 6. zvezek: Melville: Gladiatorji II. del 10 D. 7. zvezek: Wells: Zgodba o nevidnem človeku. 7 D. 8. zvezek: Orczy Dušica. Roman. I. del 16 D. 9. zvezek: Conan Doyle: V ^ibijski puščavi. Roman. 12 D. 10. zvezek: Berne«: 2iv pokopan. Povest. 8 D. 11. zvezek: Camelli: Izpoved socialista (Od socialista do duhovnika). 16 D. 13. zvezek: E. Lešnik: Sumi, šumi Drava. Črtice iz mariborske zgodovine. 5 D. 14. zvezek: Ljubša: Slovenske gorice 7 D.
MALA OZNANILA.
Iščem viničarja s 4 delovnimi pomočniki, Peitler, Limbuš pri Mariboru.	967
Pekovski učenec se takoj sprejme. Pekarna Feigl, Ga-berje 20, Celje.	954 2—1
Šafarja, resnega, izvežbanega v sadje- in vinoreii išče Ussar Hutter, Ptuj. Predstaviti se v nedeljo.	949 2—1
Močen in zmožen učenec se sprejme v mizarstvu, Krekova ulica 18.	931 3—1
Učenec poštenih kmečkih star šev, zdrav, krepak s primerno šolsko izobrazbo se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. E. Zdolšek, Sv. Jurij ob juž. žel.	936 3—1
-1-—
Posestvo z gostilno, sredi industrijskega trga, hiša pripravna za vsako obrt, tik zup ne cerkve, 4 orale rodovitne zemlje, proda Urša Vrhnjak na Muti ob Dravi. 963 2^1
Lepo posestvo, 16 oralov vsega skupaj, hiša in gospodarsko poslopje novo zidano in z opeko krito, se po ceni proda. Marija Majer, Ceršak, p. Št. Ilj v Slov. gor.	956 2—1
Mala družinska hiša v Nasipni ulici 6, Pobrežje se proda za 75.000 D.	947 2-1
Majhna hiša v Zrkoveih 76 pri Mariboru se proda. 948
Kupim boljše posestvo v mariborski ali celjski okolici v velikosti 8—20 oralov. Pogoj, da posestvo v enem kosu, da hiša dobro ohranjena, z vsaj 3 sobami in pritiklinami, v lepi legi in ne preoddaljena od postaje. Ponudbe z podrobnim opisom in navedbo prodajne cene na: Ivan Jurca v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6-il.	958
POZOR!
Zelo ugodno se proda:
1.	Popolnoma moderno zidana velika enonadstropna hiša z velikim trgovskim lokalom in 2 ročnima skladišče ma v Loki pri Zidanem mostu v sredini vasi, tik postaje, z velikim vrtom, hlevi in drugimi gospodarskimi poslopji. Trgovina že več let dobro vpeljana.
2.	Na križišču velikih cest, komaj par korakov od velike železniške postaje ob Dravi, zelo velika, zidana in dobro idoča restavracija z drugimi poslopji, kakor ledenico itd. ter vrtom ja goste, in zemljišča.
3.	V večjem mestu v Sloveniji ob Dravi' zidana enodružinska hiša s 5 sobami ter ograjenim zelenjadnim vrtom.
4.	Ravno v istem mestu tri-nadstropna hiša s trgovskimi lokali in vrtom.
5.	V bližini Gor. Radgone grajščinsko, docela arondira-no posestvo z gradičem in dru gimi stavbami; od tega se odprodajo tudi posamezni deli po 8 do 30 ali več oralov s poslopji.
6.	V Hočah blizu Maribora ob cesti, kakih 13 minut od postaje Hoče velika hiša, žaga in mlin z vsemi gospodarskimi poslopji z njivami, trav niki, gozdovi, sadonosniki in dr. Vsa poslopja v dobrem stanju.
7.	Eno uro od Ptuja kakih 7 oralov zemljišča in vsa poslopja.
8.	V okraju Gor. Radgona posestvo kakih 2—3 orale s poslopji, ob cesti a na manjšem, oz. zelo malem hribčku.
9.	Blizu Sv. Lenarta v Slov. gor. kaka 2 in pol orala mereče posestvo s poslopji.
10.	Pri Sv. Jurju blizu Maribora kakih 9 oralov obsegajoče posestvo, ki je docela arondirano, s poslopji.
11.	V kraju Podboč prav blizu Poljčan in kakih 13 minut od te postaje posestvo, ki meri ca 4 do 5 oralov s poslopji.
12.	V Brezovcu v Halozah posestvo s poslopji. Vse meri ca 10 oralov in med temi je vinograda za 2 orala, ki je iz-borno zasajen in obdelan ter rodoviten.
13.	Blizu Maribora posestvo kakih 15 oralov s hišo, hlevom svinjakom, prešo in dr.
Tozadevna natančna pojasnila daje interesentom i. j. kupcem oblastno koncesijoni-rana posredovalnica za promet z zemljišči v Gor. Radgoni.	965 2—1
Proda se del posestva, hiša s pralnico, kopalnico, preša z vsemi hišnimi pritiklinami; okrog 15 oralov zemlje: gozdov, vinogradov, njiv, sado-nosnikov. Redi se lahko 2—3 glave živine. Naslov se izve v trgovini P. Čevra, Sv. Ilj v Slov. goricah.	928 3—1
Kdor želi hitro kupiti kako
zemljišče ali prodati, ali tace-ga vzeti v najem ali zakup, ali najeti si hipotečno posojilo, naj se posluži tozadevne obl. koncesijonirane posredovalnice Anton Sikošek v Gor. Radgoni, Spod. Gris 14. 885
4—1
Nove bicikle 8000 do 2250 ta
2500 D, plašče in zračnice ga? nitura 250, 300 in 350 D, pum-pe, dežne plašče 500 in 800 0, sladkor v kockah 1 kg 17 D, kristal 15 D, kava 1 ki 60 in 75 D, riž 1 kg 7, 8, 9 10 D, pše-nična moka 0, t kg 6 D, bučno olje 1 lit. 28 D, ribjo olje 1 lit. 25 D, sveče 1 zavoj 10 D, rudeče deteljno seme 1 kg 10 din., cepilne in žepne nože, fajfe in vse vrste galanterijskega, špecerijskega ia vrvarskega blaga prodala B. Wračko, poštna hiša v Ptuja.
754 10-1
Proda se čisto nov težki voz, pripraven za les voziti. Vpraša se pri Fran Jakopič, Mar-no, pošta Dol pri Hrastniku.
961 3-1
Brusimo britve, Škarje not«
itd. Električna brusarna (v brivnici Koštomaj) Celje, Prešernova ulica 19.	118
Pozor! Ravno došlo blage, aa ve cene. Platno, barhenti, drnk hlačevina, svileni robci, suk-no itd. Dobiva se najceneje pri Trpinu, Glavni trg 17. 41
Prvovrstni angleški in ostra? ski plinaki koka na drobna ia debelo dobavi po znatno znižanih cenah Mariborska mestna plinarna.	II
Stiskalnice in mline (patent Rudi) za grozdje in sadje ima v zalogi tvrdka Hochnegger in Wicher, Maribor, Koroška cesta 53. Izdelovanje pohištva in stavbeno mizarstvo. — Postrežba točna. — Cene nizke.
Pozor!
Strelovodne
naprave
p onajnovejših in najbolj sigurnih načinih, strogo solidno in po zmernih cenah, izvršuje in popravlja tvrdka
Franjo Dolžan,
kleparstvo, inštalacija, vodovodstvo in strelovodstvo Kralja Petra cesta 8 CELJE Kralja Petra cesta 8.
Zastopstvo za Asbestno škrilje »Salonit.«
Proračuni in pojasnila za dela zgoraj navedenih strokv sa-kemu vedno na razpolago.	984
Vabilo
Los® I
i
katranov preparat proti mrče- 1 su in drugim škodljivcem na sadnem drevju se dobi v dro-geriji Sanitas, Celje. 835
j
HMHHMH
Oglasni in reklamni mod
Voršiča naslednik
Vinko Kovačic
Marfter, Slomškov trg 16.
sprejema oglase po originalnih časopisnih tarifah za vse tu- in inozemske časopise in revije. Zahtevajte brezplačna pojasnila in reklamne načrte.
HiitfcMMM*
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice pM Sv. Jurija ob jož. žel.
r. z. z n. z.,
kateri se vrši dne 21. avgusta 1925,, ob 8. uri v uradnih prostorih s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Zoročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računa za leto 1924.
4.	Volitev enega člana v načelstvo.
5.	Slučajnosti.
Če bi ob določeni uri občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši občni zbor pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom, kateri bode sklepal ob vsakem številu navzočih članov.	973
Načelstvo.
Drašbeni okli®.
V pondeljek, dne 31. avgusta 1925, po potrebi še tudi sledeče dni, pričenši ob 8. uri dopoldne se bode vršila na licu mesta v Rigoncih, sodni okraj Brežice, prisilna dražba zemljišč:
1.	vi. štev. 62 d. o. Rigonce, obstoječe iz velikega mlina na Sotli, žage, gospodarskih poslopij, vrta, njiv in travnikov.
Cenilna vrednost 193.076 D, izklicna cena 128.717 dinarjev 35 par.
2.	VI. št. 6 d. o. Rigonce, obstoječe iz hiše št. 6 v Rigoncah, v kateri se izvršuje gostilniška obrt, gospodarskih poslopij, njiv in travnikov.
Cenilna vrednost 98.502 D, izklicna cena 65.668 D.
3.	VI. št. 9 in 10 d. o. Rigonce, obstoječe iz hiše št. 9 v Rigoncah, gospodarskih poslopij z vso pritiklino, njiv in travnikov.
Cenilna vrednost 129.433 D, izklicna cena 86.288 dinarjev 55 par.
Nepremičnina vi. št. 62 d. o. Rigonce — mlin in žaga — se (Kida le skupaj kot celota, ostala zemljišča se bodo pa dražbala najpreji po posameznih parcelah, oz. parcelnih skupinah, to je posebej njive in travniki, tako, da se lahko družbe udeleže tudi interesentje, ki ne razpolagajo s tako visokimi zneski, da bi lahko zdraž-bali celo zemljišče skupaj.
Podrobni pogoji dražbe so na vpogled pri okr. sodišču v Brežicah na uradni deski pod E 172-25. ali pa
v pisarni g. dr. Josipa Zdolšek, odvetnika v Brežicah. —————
Cenjeni občinstvo, pozor!
Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da je dne 1. julija 1925 poteklo 30 let, odkar sem otvoril svojo trgovino z mešanim blagom v Ptuju.
Kakor sem do zdaj vedno stremel, svoje cenj. odjemalce postreči po najnižjih dnevnih cenah le s prvovrstnim blagom, tako bom to tudi v bodoče storil.
Vsem svojim dosedanjim odjemalcem izrekam tem potom za naklonjeno mi zaupanje iskreno zahvalo. Za na-daljni Obilni obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem
R. \VRATSCHKO, trgovec, PTUJ, nova pošta.
sMOnatMMMEMmnuu.. M—M^JMmmK«!»«.!.»,,««^,.,^.^»...-..».
m
Vrhunec fino mehanike Prvorazredni - moderni brzo-pisalni stroj. Večletno f* jamstvo. Brezkonkurenčni pisalni stroj sedanjosti ie edino
ST0EWER-RČC0RP
; Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1.
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih strojev. Hektografični zvitki, barvni trakovi, ogljeni in povoščeni
p&pir vedno v zalogi.
----


ft
ne boš strgal, ne, imam močno obleko, ker sem kupil sukno v veletrgovini R. STERMECKI v Celju štev. 24 kateri razpošilja trpežno sukno m D 71 •—, močen ievjot m D 78—, fini kamgam m D 90 —, Ilustrovani cenik z tre s 1000 8likami se pošlje vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in razne manuiaktur-ne robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom o aebno ku
aebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnji Naročila črez D 500 — poštn. prosto. Trgovci engro«
cene
Ha «b^fikoi
Manufakturo in konfekcijo, vezenine, pletenine i. t. d. kakor moške in ženske obleke po meri iz lastne prvovrstne krojačnice ter premog in drva dobite proti g god nema odplačevanju le pri tvrdki,
davorin mm m drugovi
Jdrsfbs
¥aribor,Vo]ainliki ul. 2, pIs^rnaBregt riilčeva «I. I
si pravno

da je pri
Trpinu»Mariboru tia Glavn. trgu 17
najboljše in najcenejše blago. Tam se lahko kupi hlačevina, baihenti, sukno, platno i. t. d.
IvH.imlgml TIIVImglglCT
Vozni red*
»eljaven od dne 5. junija 1925, je izšel ter se dobiva v ¡Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena je komadu D 1.50.
MMmmiTimmMmcTl
Somišljeniki inserirajti
SLOVENSKI GOSPODAR..
■••^yfeH^"' • •-' ■' - Í-ViC''Mí
20. avgusta 1925.

GRflŠK» SEJEM
od 29. avgusta do 6. septembra
Petne legitimacije (vstopnice), katere zagotovijo t a državnih železn cah SHS in avstrijskih zveznih železnicah 25% znižane vozne cene, se dobijo pri A. REISMAN, MARIBOR, Vo-jašniška ulica 6.
■•■ Iti Ml
Lepi vinski sodi
v vseh velikostih se prodajajo v vinski trgovini FERDINAND KÜSTER, MARIBOR, 908	Meljska cesta 10.
¿•MMHMBI MBSMB« ■*■
Dobre, plačila zmožne zastopnike
trn apečavanje prvovrstne Laporit- zidne in strešne opeke išče na vse večje kraje	858
laltefibeišfca osekama
pri Mariboru.
Kameno sol
za živino (lizat) in zapet v zalogi, ter priporoča špecerijske in gospodarske potrebščine
I"1. Sorko, nssl.	IFloj
941	MARIROR, Vodnikov trg 1.	2—1
II
Tiskana sv. Cirila i Mariocrn.
Za poljske križe
s! ninoj;! telijo iurbinsov« podoba (kot?)» V). Da ustrf> ljudem, j it je oskrl la Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, V r se dobijo po sledečih c nah: 65 cm »eliki po 550 D, 75 cm veliki po 600 D, 80 cm veliki p 700 in 800 D, 80 cm veliki po 800 D, 100 cm veliki po 05015 in po 1280 D, 120 cm velik po 1700 D.
Stenski križi
t leseno podobo (korpusom) stanejo: Telikosl 80 cm po 48 in 77 D, 85 cm oo 55 la m 9, 80 cm po 77 in 100 D, 35 cm po B8 in 115 I? 40 cm po 140 D.
Stenski križi
a kovina »to podobo stanejo v razmik velik»* stih po 4, IS, 18 in 84 D.
Stoječi križi
s kovinaato podobo stanejo v raznih velik** sL i in izpeljavah po 32, 84, 88, 50 in 88 B.
Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo priporoča, da si vsak, kdoor križ« potrn buje, naj kupi v Tisk. sv. Cirila v Mariboru.
i É:
t I
T
¡
*
n
s i
DEN
si prihranite, ako kupite manufakturno blago
v Celju „Pri solncu
Stalno ogromna zaloga vsakovrstnega svežega blaga, is* kor: sukno za moške, volneno za ženske, hlačevino, tisk» vino, baržun, barhent, belo platno* rujavo platno, nogavi^ pavola, vsakovrstno moško ter žensko perilo, brisali«* odeje, dežniki, dežni plašči, cefir in plavo platno za srajaan klot, čepice in naglavne rute. .f •; .
Ne opustite se prepričati! — Za obilen obisk se priporoča
AlojiDrofenii
Glavni trs 9 C«U« Glavni trg i
Postrežba točnal
Mera obilna?
aiB»iiHwiawapiW(aiiBwaaaBiWBH8WHBBwa!gB««BgiasHBSBagig9r^
Dentr naložite
nalboliie In naivarnelie pri "K
Spodnještajersfci ljudski posojilnici r.z.zn.z.
v Maribora, Stolna olica št. 6.
ki obrestuje hranilne vloge po
8°/o * 10°/<
oziroma po dogovora.
Bi ■
G > |l
£ ■
■
1 S 31 8
¡3 ■
1 ■
e
i «
s

NaloSHa denar le pri
Ljudski posojilnici v Ulja
reglslrovanl zadrugi z neomejeno zavezo.
Cankarjeva ulica 4, poleg davkarija
(poprej pri »Belem vola«)
kjer je najbolj varno naložen in m najvišja obrestuje. - Bentni in invalidni davek pladnja
posojilnica«
á V M -t *
.•*»• . j' «■ J- k * W J S. *
Zadružna gospodarska banka d. d
9»3><lrnftxiica y Mariboru«
H^T" Y lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo, m Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovan je vlog na knjižice in v tek. računu;
IPooMaš&ml prodajalec mreefe država*» rarar* loterlge
l »Tiski ¡Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Janui Goleč.
Izdaja konzorcij »Slov. Gospodarja«,