ILUSTRIRANI SLOVENEC
LETO VII 19. APRILA 1931 ST. 16
DEVICA MARIJA V POLJU
NA LEVO OD ŽUPNE iN BOŽJEPOTNE CERKVE STOJI ŽUPNIŠČE, POLEG NJEGA STARA ŠOLA (NOVA JE ZA NJO), V SREDI JE PA VIDETI SPOMENIK
PADLIM VOJAKOM
126
S prvega potovanja »Kraljice Marije«
Od 16.—28. p. m. je abrsolviral naš novi, največji parnik, >Kraljica Marijac, svoje prvo potovanje. Plul je iz Sušaka v Atene, pristajajoč v Šibeniku, Splitu, Dubrovniku, Kotorju, na Krfu in Naupliji. Na krovu je imel izbrano domačo in inozemsko družbo z zastopniki našega in tujega tiska. Potniki; so bili nad vse navdušeni od lepote naše obale, v Grčiji so si pa mogli ogledati najbolj sloveče spomenike stare grške kulture. To potovanje je v polni meril pokazalo, da bo »Kraljica Marijac dostojno reprezentirala našo mornarico
pred svetom.
Na  kapitanskem  mostu  »Kraljice Marije« (na njemi je videti tretjega častnika g. Zuanića).
»Kraljica Marija« na keju v ijplitn pred odhodom v Grčijo.
Na desni: Eden izmed treh družabnih salonov
na »Kraljici Mariji<.
Spodaj: Častniki »Kraljice Marije«; od leve na desno: gg. Zuanič (3. častn.), Radeglia (1. častn.),   Šimunković   (kapitan),   Petrić (2. častn;) in Mardešić (5. častn.).
Spodaj na desni:  Moštvo »Kraljice Marjlje« s prvim podčastnikom N. Vlahom (X).
Na najvišjem krovu »Kraljice Marije«, spredaj je videti gen. ravn. »Jugosl. Lloyda«, g. B. Banaca (X).
Na desni: Srbsko voj. pokopališče iz svetovne vojne na otokn Vido pri Krfu.
(Foto Kodak, Zagreb.)
127
Devica Marija v Polju
Na desni: Spomenik na nekdanjem velikem skupnem grobišču v francoskih vojnah padlih in umrlih vojakov v gozdičku pri umobolnici.
Eno uro vzhodno Ljubljane, ob Zaloški cesti, stoji velika in lepa cerkev z dvema visokima stolpoma. To je farna cerkev pri Devici Mariji v Polju, kjer deli danes naš prevzvišeni škof zakrament sv. birme. Fara je daleč naokrog znana radi nekdaj tako znamenite božje poti, slovi pa tudi zaradi največje pa-
Eirne tovarne v državi, banovinske umo-olnice ter velikega ranžirnega kolodvora, zlasti pa še zaradi velikega razmaha na prosvetnem in gospodarskem polju v povojnih letih.
Prvi zapiski o stari cerkvi segajo nazaj v 1. 1325. Z gotovostjo pa se lahko
(Dalje na str. 128—129.)
Vhod v grad Fužine. Nad vhodom grb z letnico 1586. in grajska kapelica.
Na desni: Pogled s cerkvenega stolpa v D. Mar. v Polju proti jugovzhodu. Na levi v ozadju so videti znani Kozjakovi kamnolomi, na desni nova delavska naselbina, ki jo je postavila Stavbna zadruga v D. M. v Polju.
Spodaj: Občinski odbor občine D. Mar. v Polju. V sredi sedi župan Gavtroža, na desno od njega prejšnji župan Fr. Kukovica, na levi pa dolgoletni in zaslužni predvojni župan J. Dimnik.
Spodaj: Razvaline Novega gradu Ostro-vrh pri Podgradu. Grad je bil sezidan v 18. stol. v srednjeveškem slogu z globokilm jarkom naokrog, pridvižnim mostom in opazovalnim stolpom. Še sedaj ohranjena klet služi za zatočišče ciganov.
Na levi: Jedilnica v gradu Fužine z zgodovinsko mizo, za katero se je leta 1821. vršil ljubljanski kongres.
12S
129
Slovenska zemlja: devica Marija v PoljU
(Nadaljevanje s str. 127.)
sklepa, da je stala cerkvica v Polju že veliko poprej. Iz zapiskov arhiva cerkve sv. Petra se omenja, da je bila cerkev nanovo pozidana in 1. 1520. posvečena naši ljubi Gospej. Leta . 1711 je postala ta cerkev najimenitnejša božja pot našega naroda. Njena zgodovina je v kratkem tale: Nekemu ljubi j. duhovniku, jezuitu in gorečemu častilcu Matere božje se je prikazala Marija ter mu izrazila željo, naj da njej na čast postaviti 12 znamenj njenih najimenitnejših potov. Vsako leto o Mariji Snežnici so Ljub jančani in drugi v procesiji romali k podružnici v Polje. Pri znamienjih, katerih prvi je bil pri cerkvi sv. Petia, naslednjih 10 ob Zaloški cesti in zadnji dvanajsti, pa glavni oltar s čudodelno podobo Marije Vnebovzete v poljski cerkvi. Te postaje so posebno radi ooiskovali bratje in sestre bratovščine Matere božje. Ta tako sloveča Marijina božja pot pa je koncem 19. stoletja prenehala. Znamenj ali postaj je danes le še 9. Na župnijsko prošnjo je papež Leon XIII. leta 1900. s posebnim pismom obnovil in podelil vernikom, ki jo obiščejo na belo nedeljo ali na praznik Marijinega vznebovzetja popolni odpustek. Okrog stare cerkve je bilo obzidano pokopališče s kapelico isv. Duha, ki je bila že tudi jako stara ter so jo 1. 1783. morali na ukaz gosposke podreti.
Zanimiva je neka prošnja tedanjih poljskih ključarjev na mestni magistrat iz 1. 1668., kjer jrosijo, naj bi jim podaril za cerkev naše Iju-)e Gospe in sv. Duha nekaj opeke ali je vsaj prodal po meščanskih cenah, kar jim je magistrat deloma ugodil. Nek poznejši račun za 6800 opek je znašal fl. 54 kr. 24. S pomočjo Schillingove ustanove se je ustanovila 1. 1783. v Polju fara, do tedaj je bila namreč podružnica sv. Petra v Ljubljani, župnišče so si sezidali Poljčani dve leti poprej.
Ob ustanovitvi je štela fara 12 vasi z 261 Jiišami in 1172 dušami. Leta 1788. se je od fare ločila vas Besnica. Prvi župnik je bil Anton Klementini. Fara je imela tedaj 2 podružnični cerkvi in sicer: cerkev sv. Tomaža v Zadobrovi
in cerkev sv. Andreja v Zgor Kašlju. O prvi imamo dokumentarične podatke že iz 1. 1670., o drugi pa iz 1. 1729. Gotovo pa je, da sta obe cerkvi mnogo starejši. V zunanjo steno kašelj-ske cerkve je vzidan rimski spomenik, ki: ga je zasledil Vodnik. Domneva se, da se je nahajalo tu kako rimsko grobišče. V prejšnjih stoletjih se je nahajala v vasi Slape še ena cerkev in sicer podružnična cerkev sv. Jakoba, ki pa jo je dala gosposka 1. 1789 zapreti, ker je razpadala. Prodali so jo na javni dražbi za 100 gl nekemu tovarnarju lončenih pip, A. Silvi, ki jo je preuredil za svojo obrt.
Veliki potres 1. 1895. je farno cerkev uničil, zato so že naslednje leto na istem mestu pod vodstvom župnika Kordača postavili novo, kakršna je danes. Ohranjena je slika v glavnem oltarju po prvotni božjepotni sliki, ki jo je dala 1. 1879. napraviti velika dobrotnica cerkve, graščakinja Josipina Trpine. Pred vojno je bil v fari največji bronasti zvon na Slovenskem, ki je tehtal 6086 kg, ki so ga nabavili farani v čast petdesetletnice proglašenja Brezmadežnega spočetja. Kakor drugod, je pobrala vojna zvonove tudi poljski cerkvi, a že 1. 1923. so farani naročili 4 nove jeklene. Največji tehta 5825 kg, ki ima v premeru 2.354 mm in je eden največ-. ih v banovini. Botroval mu je ključar Demšar . anez. Sedanji, za vse dobro vneti župnik Miller pastiruje fari že od 1. 1908. Ravnokar dozidava cerkvi stranski kapelici. Za vzgledno versko življenje v fari je vpeljal tretji red in Marijino družbo, pod vodstvom kaplana Iv. Sladica pa Marijin vrtec. Za prosveto in izobrazbo v fari skrbi že od 1. 1896. Kat. prosvetno društvo. Za kršč. socijalno delavstvo ima največ zaslug bivši kaplan Matej Rihar (1. 1899—1906). Ognjišče prosvetnega dela, »Ljudski dom«, je 1. 1911. zidal sedanji župnik Miiller s svojo veliko denarno podporo.
V fari se nahajata dve šoli. Stara šola je iz 1. 1862., ko je deloval tu prvi poljski učitelj Blaž Kuhar. Ker je pa postala že davno pretesna, smo lani postavili novd, moderno šolsko zgradbo, njen vodja je g. V. Mihelič. V Zalogu
(Nadaljevanje na str. 130.);
Pogled s cerkvenega stolpa proti Ljubljani. Spredaj je \ideti novi občinski
dom (X), v sredini pa umobolnico /na Studencu (XX). Spodaj: Pogled s Kozjakovih kamnolomov nad Zalogom proti jugozapadu; spredaj Spod. Kašelj z Ljubljanico, zadaj Zgor. Kašelj s cerkvico sv. Andreja (X) iz 17. stol., na desni del Zalofra.
Ostanki gradu Osterberga nad Zalogom. Del
zidovja je še iz XL stol., bivši poslanec Povše ga je nekoliko pozidal, sedaj pa zopet razpada.
Na levi: dr. Steve Divjak, prima-rij umobolnice na Studencu, ki zavzema to mesto že 36 let ter je v občini splošno priljubljen.
Na desni: Ivan Miiller, župnik v D. Mar. v Polju.
Spodaj : Umobolnica   na   Studen-
Pogled s cerkv. stolpa proti jugovzhodu. Spredaj del D. M. v P. z Ljudskim
domom (X), zadaj na levi Vevče, na desni Dobrunje. Spodiaj: Pogled na Zalog s Kozjakovih kamnolomov; na levi je videti Zaloško šolo (X), na desni pa poslopje nekdanjega (od 1. 1600—1848) brodarskega urada in žitnega skladišča (XX).
Na levi; Ivan Gav-troža, župan v D. M. v Polju.
Na desni: Fr. Učakar, organist v D. M. v Polju
Spodaj: Graščina na Fužinah, zgrajena 1. 1529., sedaj lastnina gro-f ice Mary Paum-garten Hohen-schwagen.
Pogled v notranjščino cerkve v D. M. v Polju.
130
(Nadaljevanje s str. 128—129.)
obstoji šola od 1. 1910. Zidana je bila pod tedanjih županom Dimnikom, njen prvi upravitelj je bil umrli Drašček, sedaj jo pa vodi g. R. Silvester. Obe šoli obiskuje do 700 otrok in 100 obrtnih vajencev.
Obrt in industrija se lepo razvijata ter imata radi lepe lege, bližine mesta, dobrih prometnih sredstev, vode in električne moči še veliko bodočnost. Fara je predvsem delavska. Do 1500 delavcev je zaposlenih v raznih tovarnah in na železnici. Papirna tovarna, ustanovljena 1. 1843., zaposluje okrog 600 delavcev. Tvornica se zadnja leta hitro modernizira. Izmed obrti je pohištveno strojno mizarstvo na prvem mestu. Obrtniki Maček, Tomšič, Svetek imajo obrate na elektr. pogon. Delavnico za pleteno pohištvo ima Fr. Učakar, zunanje lice fari pa lepšata z ličnimi vilami zidarska mojstra Avšič in Marn. Vseh obrtnikov je tu okoli 80.
Med mladino vlada veliko zanimanje za sport, zlasti za kolesarjenje (društvo Zarja), plavanje in nogomet, % ki pa ni organiziran. Osebni promet pospe- ; šuje Gradovo avtobusno podjetje. Občinska uprava nima svoje pisane zgodovine. Z velikopoteznim in smotre-nim občinskim delom se je pričelo šele leta 1905., še bolj pa se je razgibalo po vojni in 1. 1923 pomeni začetek napredka in dela. Občina je dobila električno omrežje, postajališče, občinski dom, no-vomoderno in šolsko zgradbo. Fr. K.
Godba Prosvetnega društva v D. M. v Polju, ki obstoji že od 1. 1912.; v sredini sedi kapelnik
g. Fr. Svetek. Na levi: Podružnična cerkev sv. Tomaža v Za-dobovi, zgrajena 1. 1670
Moštvo gasilnega društva Zalog-Sp. Kašelj s svojo novo motorno brizgalno;  v
sredini načelnik Plevnik. Na levi: Pokopališče v Dev. Mar. v Polju, ki upravičeno slovi kot ena naših najlepših podeželskih pokopališč, a postaja že premajhno za 6000 duš veliko župnijo. V sredini stoji lična kapelica, v
ozadju je videti Kamniške planine. Spodaj: Člani in članice Marijinega vrtca v D. M. v Polju z g. kaplanom Sladičem vzorno   učiteljico   Hirschimanovo   v sredini.
Pogled na betonske jezove vevške električne centrale na Ljubljanici na Fužinah.
231
V podmornici na severni tečaj.
Znano je, da se pripravlja znameniti ameriški letalec Hubert Wilkins že dlje čaisa s podmornico na severni tečaj. Sedaj so skoro vse priprave gotove. Spodnja slika nam kaže pravkar dogotovljeno podmornico »Nautilius«, slika na desni nam pa kaže pogumnega letalca z vnukom slavnega pisatelja Jul. Verne-ia, ki bo spremljal Wilkinsa, pri studiju potnega načrta. Točen datum odhoda originalne ekspedicije še ni določen.
Spodaj: Socialistična propaganda tudi na Japonskem jako živahno deluje. Spodnja slika nam kaže konferenco vseh japonskih socialističnih frakcij v Tokiju pod predsedstvom prof. Ysoo Abeja (X). Po konferenci so se vršile po mestu velike socialistične demonstracije.
Na desni: Cerkev za 1?0 milijonov dinarjev so začeli graditi v Pittsburgu (Amerika). Gradi jo na svoje stroške milijonar Mellon, hoteč s tem dokazati svoje versko prepričanje.
Spodaj: Nova uniforma angleških častnikov oddelkov za tanke. Uniforma je modra s črnimi in zlatimi našivi.
132
Vevški   obrati     združenih papirnic Vevče, poricane in Medvode d. d. i
so največje in najstarejše naše industrijsko podjetje. Prej je tu bil mlin, ki ga je 1840 kupil fužinski graščak Fid. Terpinc za stiskalnico olja, poleg pa 1843 tovarno za papir, nazvano po njegovi ženi Jožefov dol.
Ta in tovarna v Medvodah in Gori-čanah so bile last družbe »Leykam-Josefs-thal A. G.< Po prevratu pa je 1. jan. 1920 prevzela podjetje Ljublj. kreditna banka in ustanovila delniško družbo! pod imenom »Združene papirnice Vevče, Coricane in Medvode, d. d. v Ljubljanic. S tem je prešla ta važna in velika industrija v slovenske roke, a v naslednjih letih se je razvijal položaj še naprej, tako da ni danes niti ene delnice več v tujih rokah (tri četrtine vseh delnic ima Ljublj. kreditna banka).
Deset let domačega gospodarstva v vevških papirnicah pomenja njih popoln preobrat. Izvršene so bile velike reorganizacije, modernizacije in razširitve, tako da stoji danes podjetje na višku sodobne tehnike, a njeni produkti uživajo opravičen sloves daleč v inozemstvo. Kako hitro se je podjetje razširjalo, zlasti še v naših domačih rokah, nam najlepše dokazuje dejstvo, da je znašala produkcija papirja 1. 1871. 137 vagonov, 1. 1890. 327, 1. 1910. 891, 1. 1920. 556, a leta 1930. že 1144 vagonov; lesevine pa 1. 1924. 165 vagonov, a lani že 368 vagonov.
Nizke cene in dobro blago, to^ je geslo, ki si ga je postavila družba v naših domačih rokah in tega se namerava držati tudi v bodoče.
Vhod v vevško papirnico.
Na levi: Stroj za izdelovanje papirja, največji v Jugoslaviji.
Spodaj : Gladilci   za papir.
Spodaj: Kotlarna.
Spodaj : Sortiranje in  ovijanje gotovih   izdelkov.
Spodaj na desnii: Odvoz papirnih bal po žični želez-nicL
BaUrotisU Jugoslav,  ilsicarnc v Cfubljani — VonaUa poaam^ntO sllk dofol/en le « prtvol/en/cm uređaiitva