338 Naši dopisi. Iz Gorice 15. okt. (Izv. dopis.) Včeraj je bil novi goriški kuez in nadškof dr. Alojzij Matija Zorn slovesno vmeščen. Vreme je bilo 6. t. m. pri nadškofe ve m dohodu in včeraj jako ugodno in krasno. Kakor včeraj, bilo je tudi pri dohodu goriško mesto praznično preoblečeno po onih ulicah in prostorih, kodar seje peljal novi viši naš pastir. Ljudstva se je zbralo ob cestah in ulicah 6. in 14. oktobra v obili meri; pomnožilo pa se je na tisoče pri včerajšnjem vmeščenji. So-sebno iz vipavske doline, pa tudi iz gor so prišle velike množice udeležit se včerajšnje svečanosti. Tržaški škof dr. Glavina je bil došel uže v petek z namenom, da je v soboto zjutraj kot pooblaščenec podelil nadškofu palij. Enako je došel poprej tudi namestnik Depretis. Iz Ljubljane sta bila prišla 2 kanonika (Urbas in Klo-futar), iz Trsta tudi 2. Kakor ljudstvo, vdeležila se je tudi duhovščina slovesnega dne od vseh strani. Včeraj ob 9. uri zjutraj začela se je procesija pomikati iz se-meniške cerkve mimo škofove palače čez Travnik skoz Eaštelj v veliko cerkev. Šolska mladina vseh vrst in celega mesta z učiteljstvom je šla v dolgem sprevodu. V prvostolnici se je prebralo najprej cesarjevo nemško in potem papeževo daljše latinsko pismo o potrditvi nadškofa. Ma to nagovori prost dr. Valussi nadškofa latinski, in poslednji se zahvali se ve da v istem jeziku. Ko se duhovniki in redovniki pojedini poklonijo novemu vladiki, začne velika maša, peta od nadškofa. Ljudstvo se je silno nagnjetlo po cerkvi, večidel pa je potrpežljivo čakalo po ulici, da so gledali, ko seje knez-nadškof prvič praznično peljal v svojo rezidenco. Parado so delali danes tudi veteranci z godbo, ki so šli z zastavo skozi mesto. Popoludne je začela ob 472 uri v veliki dvorani na Travniku veselica našega bralnega in podpornega društva, ki jo je z govorom, petjem, deklamacijo in veteransko godbo, toraj s prav velikim vsporedom priredilo na čast novemu nadškofu. Sešlo se je obilo občinstva, tudi s kmetov in izmed duhovščine slovenske. Nekaj enakega, godbo in govore so imeli tudi v tukajšnji „katoliški družbi"^, in to akademijo je počastil tudi naš nadškof s škofom tržaškim, ki sta ostala pri slovesnosti do konca, t. j. od 6—8V2 ure zvečer. Naj omenim, da je bil en govor tukaj tudi slovenski. Ko sta se škofa zopet vrnila, pričakovala je z veliko larapijoni ju na dvorišči nadškofijske palače velika množica iz omenjenega bralnega in podpornega društva, h kateri se je pridružilo v naglici tudi veliko meščanov. V tem , ko je šla deputacija društvena poklonit se nadškofu, kateri je odgovoril prav Ijubeznjivo, so tekmovali pevci in godba, kako bi se v izvrševanji raznih komadov prekosili. Razumeti je, da so bili dru-štveniki navdušeni tudi za živioklice. Mestna godba je svirala pa v soboto večer pred nadškofijskim sedežem. Ob tej priliki sta izšla tudi poslednja lista „Soče" in ;;L' Eco del Litorale" v praznični obliki s primernim in navdušenim berilom, oziroma pesmami. Profesorji centralnega semenišča so izdali na lepi poli eno stran teksta v lepi latinski prozi. Sosebno pa jo je pogodil znan pisatelj, ob tej priliki skrit pod imenom „Porticulus Marianus^^, jo je, pravim, zares zadel s sonetom, posvečenim nadškofu Alojziju v slovenskem , nemškem in laškem (furlanskem) jeziku. Oblika je krasna , kakor je misel srečna in lepa , ki govori o „pohlevni" Ipavi in ^deroči^ Soči ter sklepa z apo-strofo na novega nadškofa tako-le: ^Glej, Tebe, Knez, Ipava je dojila, Z modrostjo pa je Soča Te pojila: Bod' oče mil in krepek domovini!" Tako so slavili novega nadškofa po vsem na razne strani in primerno. V svoji pohlevuosti ne mara za blišč; gotovo pa ga je veselila zunanjost tam, kjer je bil prepričan, da je tudi notranjost v soglasji. Iz preteklosti mnogo pozna naše razmere; bodočnost ga pa tudi poduči, kje so mu srca zares udana. V svojem pastirskem listu, ki ga je izdal za 14. dan oktobra, tedaj kot „dan shoda v prvostolnico", se obrača naš vladika do ljudstva, duhovščine in uradnikov , brez razločka na narodnostne razlike naše dežele. Naj se mu posreči, da bi bile, kakor smo rekli uže pri njegovem odhodu v Istro, vse stranke in narodnosti zadovoljne. Saj razmere so tudi glede na više pastirstvo v Istri in na Goriškem bistveno enaiie, in se po največ razlikujejo po kolikosti. „Bod' oče mil in krepek domovini!" je tudi naša najiskreneja želja. Prem 14. okt. — „Novice^ so v svojem listu štev. 41. dne 10. t. m. prinesle članek: ;;Spravljajte sadne peške", katerega naj bi si vsakdo dobro zapomnil in se po njem ravnal, sosebno pa še učitelji ljudskih šol. Ravno ti imajo se svojo mladino najlepšo in najboljšo priliko v krajih, kjer in pa kedar sadje obrodi, si veliko sadnih pesek pribrati, ter jih potem splošno - koristni stvari dejansko vporabiti. Mladini naj se le prav toplo priporoča, da, kedar jabolka, hruške in drugo sadje po-vživa, naj pesek in koščic nikdar lahkomišljeno proč ne meče, nego naj jih skrbno spravlja in učitelju slednji dan sproti v šolo donaša, katere on potem pravilno shranjuje. Iz lastnega prepričanja trdim, da tako pre-koristno delo mladina prav rada, vestno in z veseljem opravlja. Lansko leto pribral bil sem si sam med počitnicami nekoliko pesek, a mladina bila mi jih je do novega leta malo po malem v šolo toliko nanesla, da sem jih mogel večim šolam za setev na šolske vrte po nekoliko dekagramov odstopiti, ter vsakemu dečku po-navljavne šole in onim viših dveh oddelkov vsakdanje 339 šole je po nekoliko ostalo, da sem jih za setev na šol- okraja logaškega^ gospod Matija Milavec, župan v skem vrtu zadosta imel. Sejali smo jih dne 14. svečana Gorenjem Logatci, in gosp. Adolf Mulley, župan in t. 1.; obnesle so se prav izvrstno. C. kr. poštar v Dolenjem Logatci ter srebrni križec s Iz preševine sadnega mošta se pa peške najhitreje krono gosp. Pavel Gruden, načelnik cestnega od- in najložeje tako-le nabirajo: Preševina se najpreje dobro bora v Idriji. O tej priliki zbrala se je vsa inteligenca razdrobi in raztolče (zrahlja); potem se na redki rajti logaška obojega spola in oba občinska odbora v uže preseje, da se debeli sadni ostanki od pesek ločijo, imenovani dvorani ter razpostavila se v okrog, med Peške in drobni sadni ostanki, kar se je skoz rajto pre- tem, ko so gospodje odlikovalci zavzeli prostor v sre- sejalo, prerešetati mora se potem še na redkem (bobo- dišči ter pričakovali gospoda glavarja. Ko ta pride, vem) rešetu , skoz katerega peške in pa manjša drob- vstopi se vis-a-vis odlikovalcem pred podobo Nj. Veli- nija lahko gre; tako ločijo se zopet od pesek srednje- čanstva ter označuje v lepem, zrnatem govoru zasluge debeli sadni ostanki popolnoma. Sedaj vzame se pa slehernega, izlasti gosp. Milavca, ki županuje vspešno gosto žitno rešeto, ter se oni presejanec, Kar se ga je uže celih 33 let; na to spominja se priljubljenega pre- dobilo z bobovem rešetom, še enkrat dobro preseje, na svitlega vladarja ter zaključi govor z navdušeno tri- katerem ostanejo peške in pa oni peškam enako debeli kratno slavo, katero ponavljajo vsi navzoči in potrjuje in tudi debelejši sadni deli preševine. Vsa drobnjava, mogočni grom topičev na Tabru. katere je navadno za dobro polovico in tudi še več, se Sedaj pristopi gospod glavar k odlikovalcem ter skozi žitno rešeto od pesek prav dobro loči, a kar je pripne jim na domoljubne prsi znamenja Najvišega od- pa na žitnem rešetu ostalo, se pa z roko izbere, to je likovanja. Ginjenega srca prosijo ga takoj ti, da bla- peške posebej in sadni ostanki preševine posebej. Ako govoli sporočiti njihovo najtoplejšo zahvalo na najviše učitelj sadno preševine sam tako prerešeta ali pa dru- mesto. Ko gosp, glavar obljubi in jih uveri, da vzprejme gemu prerešetat da, zbere mu zadnji ostanek njeni srcem radostnim častno nalogo, čestita jim k visokemu žitnega rešeta šolska mladina prav kmalu in dobro; le odlikovanju in za njim vsi navzoči, želeč, da bi uživali vsakemu šolskemu otroku se da dobro „perišče" te pe- mnoga leta podeljeno čast in kakor dosle neumorno in škinate in prešate zmesi na dom, pa ti drugi dan same vspešno delovali na blagost svojih soobčanov. odbrane peške v šolo nazaj prinese. Te naj se potem i, i • ui- ^-n ^ i • -l i • ? •\ u i ¦ v čisti vodi dobro spero in osnažijo ter tako prazne od , '^ Ljubljane. {Deželni zhor kranjski) zboroval je kaljivih ločijo , potem naj se v senci na zraL posuše T^^^^J' f"^'^^^ d^^f«' ^^ ^^j^^^ ^d?^J ,^^^f' zboroval bode in v vrečice spravijo. Take vrečice naj se potem obe- ^l ^^^ ^^^ tega tedna v nadi, soboto končati letošnje sijo na suh in zračni kraj (najbolje pod strip), da ne forovanje. - Včeraj m danes obravnava se prenaredba splesnijo in da jih škodljive miši ne pokončajo. Ako deželnega volilnega reda, Katerega se vaelezujete obe se tako pridobljene sadne peške zgodaj pomladi (bolje f^'^^^^ zbornice; en del predloženega načrta podajamo pozimi) sejejo, da v zemlji zmrznejo, ozelene uže v isti bralcem svojim na drugem mestu. - Iz zadnjih sej pomladi, drugače (ob prepozni setvi) pa ne. Na zdravje ^^^^^ omenjamo med drugim danes zarad pičlega pro- vsem domačim sadjerejceml M. Rant. f«^.^ «^^^ poročila o izterjevanji davkov in o eksoKU^ ^ torjih. Poročevalec baron Aptaltrern naglasal je v ob- Iz spodnje Idrije U. oktobra. — Večkrat beremo v širnem poročilu in z besedo hude ojstrosti iztirjavauja. „Novicah", kako da se semnji v Ljubljani ali v kakem Govorili so o tej zadevi tudi poslanci Svetec, Krs- drugem kraji ponašajo. Tudi do naše županije je prišel ni k, dr. P o ki u kar in dr. Sterbenc. Dustavljaje ukaz od si. c. kr. okrajnega glavarstva iz Logatca, da vsak iz svojih skušenj še nekaj dodatkov k opravičenim smo morali vsako žival, katera je v somenj prignana tožbam davkoplačevalcev. Dr. Poklukar pa je posebno bila, v poslani nam formular vpisati in od semnja iz- glede plačilnega obroka 15. maja objavil popolno so- kaz prignane živine nazaj poslati. glasje poslancev vseh dežela v davkovskem odseku dr- Prignaii so bili v somenj v spodnji Idriji dne 8. žavnega zbora, v katerem se je ta stvar razgovarjala, oktobra t. 1. volov 162 glav, krav 146, telet 32, 1 kozo ne da bi bila dana prilika, o tej zadevi sklepati. — V in 1 ovco. Prignali so iz poljanskega in žirovskega konečnem govoru pa se je Apfaltrernu zljubilo, še bolj okraja 63 volov, 3 bike, 52 krav, 12 telet in 1 ovco; udrihati po državnih poslancih kranjskih prav po „hof- iz tominskega okraja 67 volov, 2 bika, 50 krav, 12 majstersko", rekši, da lovijo ideale, ne da bi se brigali telet; iz Vojsk, Karnic in iz Kanomlje 20 volov, 2 bika, za materijalna vprašanja dežele. — Na to pa se je tudi 27 krav, 7 telet, in iz Idrije, Cekavnika, Dolov in Go- dr. Poklukar zopet, oglasil in je ostro in odločno /a- doviča 12 volov, 17 krav, 1 tele in 1 kozo. vrnil visokonosno natolcevanje Apfaltrernovo naglašaje Največ kupcev je prišlo v naš somenj iz Vipave, posebno, da se Apfaltrernova stranka nikdar toliko in s tudi nekaj od goriškega okraja. Pokupili so boljše krave tolikim vspehom ni brigala za materijalna vprašanja. in lepše in debelejše vole. Pa tako lepih volov ali krav kakor se peča sedanja večina državnega zbora in v nji I ni bilo mč, kakoršne sem videl dne 12. julija t. L v večina kranjskih poslancev. — Ideali Apfaltrernovih paj- I razstavi v Ljubljani. dašev bili so se ve da drugačni, prašati je o tem treba Prav radi bi bili v spodnji Idriji privoljenje za še le kmeta in obrtnika in odgovor bo dobil Apfaltrern dva nova somnja dobili, enega na spomlad na praznik dosti odločen, akoravno morebiti ne tak, da bi mu bil sv. Jederti 17. marca, enega pa na praznik obiskovanja všeč; zavrniti pa se mora enkrat za vselej nepristojno Marije Device 2. julija. Za te somnje smo uže dvakrat in puhlo kritikovanje delovanja narodnih poslancev, za prošnje vložili, pa so nam jih naši bližnji župani odbili, katero nasprotni govornik nima ne pravega vzroka in če bi jim prav nič to ne škodovalo, ampak bolj na ko- ne pravice. rist bilo. Pa sedaj so boljši časi in župani, zna biti, V današnji seji sprejel se je predlog odseka za preda nas ne bodo več sovražili, ampak nam še pomagali, naredbo volilnega reda v drugem branji brez sprememb da napravimo 2 zgoraj imenovana somnja. in brez razgovora. Premenil je samo odsek vsled sklepa B. L. sprejetega v včerajšnji seji deželnega zbora glede tega, Logatec 16 okt. — V nedeljo 14. t. m. ob V2I2. da se je namestil §. 40. starega volilnega reda s §. 36 dopoludne so vzprejeli v dvorani bivališča c. k. okraj- volilnega reda za državni zbor in se ta §. primerno nega glavarja gosp. Ivana Mahkota znamenja Najviš- uvrstil v načrt postave odsekove. — Tretje branje te jega odlikovanja: zlati križec s krono starašina županov postave vršiti se ima jutri. Daljne točke dnevnega reda 340 so: Utemeljevanje samostal nega dr. Samec-a glede povikšanja taks za ženitovske oglasnice in naklade lOO^/o na točenje žganja. Potem pa še poročilo o §. 5 in 6. letnega poročila. — {Okrajne ceste na Kranjskem,) Članka pod tem naslovom pričetega zarad prepičlega prostora ni bilo mogoče nadaljevati danes, omenjamo pa toliko, da številke v zadnjih ^^Novicah'' po poročilu državnega odbora posnete tabele so le deloma zanesljive, pri nekaterih okrajih pa se celo pogrešajo v nekaterih oddelkih zato, ker boje deželnemu odboru niso bile doposlane od po-saniesnih cestnih odborov. Prihodnjič obširneje o tej zadevi. — (Okrajni glavar okolice ljubljanske Avg, pl. WurZ' hach) imenovan je na mesto vpokojenega svetovalca pl. Fladunga za svetovalca c. k. deželne vlade kranjske.