Kitajci prerokujejo zmago za letos Čunking, Kitajska, 25. januarja. Dr. Sun Fo, ki je sin ustanovitelja kitajske republike, je prerokoval popolno zmago Kitajcev nad Japonci v letošnjem letu. Japonska je popolnoma iz-mozgana, je dejal dr. Sun Fo. Izrabila je že 70 odstotkov svoje vojaške sile in njene finance so na robu propada. Temu nasprotno pa postaja Kitajska dnevno močnejša, pčistila je svoje vrste v«eh< izdajalskih elementov in dobila je mednarodno zaslombo. Skoro gotovo bo Japonska še v drugi polovici letošnjega leta propadla, nakar bo sledila revolucija. Ogrska postane prijateljica Jugoslavije, ko se odpove reviziji mirovne pogodbe. Italijanski kredit se' vpelje v Jugoslaviji bosta Italija in Nemčija zahtevali od Ne bo razglašeno 30. januarja v Berlinu Kaj pomeni zmaga nacionalistov v Španiji London, 25. januarja. V trenutku ko se nahaja armada nacionalistov pred Barcelono, so začeli v angleških in francoskih političnih krogih podrobneje razpravljati, kakšne posledice bo imela zmaga nacionalistov v Španiji za francijo in za Anglijo. Angleški ministerski predsednik Chamberlain ni hotel ugoditi zahtevi nekaterih poslancev, da skliče parlament. Parlament se snide k rednemu zasedanju prihodnji torek. Obljubil je pa, da bo sprejel deputacijo delavskih organizacij glede Španije. Kljub trditvam v gotovih krogih, da pomeni zmaga nacionalistov nevarno grožnjo za francoske in angleške interese, pa Chamberlain temu ne veruje. pomemben govor glede bodočnosti. Pričakuje se, da bo Hitler razpravljal tedaj ne samo o zahtevah Nemčije glede kolonij, pač pa se bo dotaknil tudi laškega kolo-nijskega vprašanja. In pri tem ne more biti nihče drugi prizadet kot Francija. Grof Ciano pa bo govoril, da se laški cilji popolnoma vjemajo z nemškimi in da bo ena država sodelovala z drugo. Mesto je zmagalo Z gradnjo mestne elektrarne, oziroma s povečanjem iste se bo v kratkem začelo, najbrž še drugi teden. Sedaj je odstranjena zadnja ovira. Volivci so 21. decembra z veliko večino odobrili potrebno svoto za mestno elektrarno, toda nasprotniki elektrarne so tožili, rekoč, da volivni listki niso bili pravilno tiskani. Common Pleas sodni j a je sedaj odločila, da to ne razveljavi ljudskega mnenja, ki je dobro vedelo, zakaj se je šlo in ki je odobrilo povečanje mestne elektrarne. Črnec proti črncu Sinoči sta se borila v New Yorku dva črnca za prvenstvo v metanju. Znani prvak Joe Louis je tudi 'bo pot naklestil svojega nasprotnika John Lswisa. Borba jc trajala samo dobri dve minuti. * Vprašajte za nagradne listke Progresivne trgovske zveze. AMERIŠKA fff DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^ v SLOVENIAN MORNING . IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER N°- 21 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 26, 1939 LETO XLII. — VOL. XLll. 8000 mrtvih v Čile ■ ^ '> - _ e|Ie ^antiago, Čile, 25. januarja. Bogata pokrajina čilenske rud i!'^6' na -iu8L1 drž;)ve, kjer so krasne kmetije in obširni L.. nilo sk 00 ->e na'mani 3>000 mrtvih- Vlada se boji, da ;a 'Kupno število vseh mrtev še mnogo bolj visoko, ko bodo *Pubrkhkm pri^ajati točna Por°čila iz raznih krajev n j^'oti National Airline družbe, ki so bili poslani na lice )reh ' pr'P°vedujejo, da je mesto Chilian, ki šteje 40,000 ltaDlvaleev, in ki se nahaja 320 milj južno od glavnega me-in(j P°Polnoma v razvalinah. Piloti zatrjujejo, da je samo v P^ 0^' okolici 10,000 mrtvih. Z njim se strinja tudi nekaj ^Ri0r'S\ časnikarjev, ki so dospeli na lice mesta, da poro-^ vsem mestu so videli samo tri cele hiše. ^ršja \ manjših mest in vasi je popolnoma zginilo s pola n Prizadetih krajih je vlada razglasila obsedno stanje, poslpepreči roparjem, da ne plenijo mrtvih. Vlada je poslala IqqJ v prizadete kraje 100 zdravnikov, cele vagone zdravil. I b°lniških strežnic ie tia odDOtovalo. čile, 25. januarja, itu kj1"^0 °Perator v tem me-^ontj.1 ,e P° silnem, potresu dobil loroe SV0Jim aparatom, Lti/ da se boji da je v raznih aj " rePublike Čile potres ubil w2'000 ljudi inclaje bil° P^Ss °tlcov vseh porušenih. le * Je bil zlasti močan v ju-I | republike. Mnogo ma-fcbiv i '1e do ta* porušenih,.in 'a,stvo je ali' ubito ali j6 pa pobegnilo, česar ni uničil potres, so uničili požarji, ki so se takoj za potresom pojavili. Par ur po potresu so našteli v treh mestih 100 mrtvih. Toda to je šele prvo poročilo. Vzelo bo več dni predno bo znana vsa ogromna škoda. Okolica, kjer je potres najhujše deloval, se nahaja kakih 170 milj južno od glavnega mesta, kjer so ustavljene yse pi;Or rnetne zveze. pisj,e v lanuarJa- Laško ca-L da bo svet zvedel laljja ■ ^anuarja kaj zahtevati avil> da akcija vo- Nn • O.,'ki podpira nje- pomeni, da na- lavCp, a v organizaciji avtnih "a V' Ako C,i °akcijo odobrijo zastop-' teda3 sem jaz pri-^dpovedati se članstvu Je !Vnemu odboru C. I. N Sv Javil danes Martin na-Si prijateljem, s ka- .Pripravlja za vojno. W mJe C- I. O. eksekutivni Kain°gel odobriti akcijo iz-' PvCevefa odbora unije avtnih ll M°dobriti suspendaci- t^M. tina Je neumevno. & Paj e a/tin in njegovi prista- l^tv niso Pričakovali. J avtne unije je bilo ia zadevo rešilo po- I^W lastnih zastopnikov K Ve« konvenciji, ki se it si i meseca v Clevelandu. I • 0. v- Pa eksekutivni odbor Ll^knZel° v«čjo pravico kot |NCVe»cija. f r^ C. jle °bdolžil eksekutivni I ^ \ da j.e komunisti-Jjk llanJa, zato je suspen- -- diral več. članov eksekutivnega odbora. C. I. O. nasprotuje sus-pendaciji in to je vzrok ostrega boja, ki se bo vnel v uniji avtnih delavcev. -O-- ■ ženski odsek zadriige Uradnice ženskega odseka Slovenske zadružne zveze za leto 1939 so: Predsednica Mary Iža-nec, podpredsednica Frances Skubic, tajnica Mary Nachtigal, blagajničarka Margaret Grošel, zapisnikarica Angela Šiskovich; nadzorni odbor: Frances Novak, Agnes Kastelic in Josephine Zaman. Številni požarji Mesec januarij v letošnjem letu še ni minul, pa je bila že požarna bramba v Clevelandu od novega leta sem poklicana v 118 slučajih, ko jobtoženi "ve-! likih zločinov" in kršenja obstoječih postav. Thomas zahteva, da so vsi trije odstranjeni iz svojih uradov. Franctes Perkins je! prva ženska v zgodpvini Zed. dr-1 žav, ki se je nahajala v predsed-l niškem kabinetu. V glavnem se očita Miss Perkinspvi, da je ovirala deportacijo nekega Harry Bridges^ ki je obtožen, da je komunist in da je rovaril proti Ameriki. Ko je včeraj Miss Perkins slišala o obtožbi je zahtevala, da se obravnava proti njej takoj začne, da bo ameriški narod čimprej dognal polno resnico. -o—i— Igralni stroji Ker so se zadnje pase nakopičile na sodni j i in v.uradu državnega pravdnika številne pritožbe radi igralnih strojev, je zapove-dal Common Please sodnik Wal-ther veliki poroti, da začne z natančno preiskavo glede operira-nja teh strojev v Clevelandu. Ti stroji so se zlasti v velikem šte.-vilu pojavili v gostilnah. "Sramotni položaj, v kiitž^ga je prišlo mesto Cleveland," je dejal sodnik Walther, "radi igralnih strojev, f.e mora temeljito razčistiti brez vprašanja kdo bo radi preiskave prizadet. Več umorov in roparskih napadov je pripisati igralnim strojem, ki so v posesti skupine gotovih ljudi, ki služijo do $250,000 čistega profita na mesec," je dejal sodnik Walther. Ne več v Nemčijo Tekom zadnjih let je bila v Clevelandu navada, da so poslali iz Clevelanda kakih 50 višješolskih učencev v Nemčijo, kjer so ostali do dva meseca in proučevali nemške razmere. Ob istem času je prišlo v Cleveland kakih 50 učencev iz Nemčije. To navado bodo letos opustili, kar se tiče Nemčije in bodo učence začeli pošiljati na Švedsko in Norveško. Jeklarska industrija V Youngstown in Mahoning okraju je delo V jeklarskih tovarnah ponehalo za nekako štiri odstotke. Jeklarska industrija pravi, da je temu krivo dejstvo, ker se je deloma ponehalo kupovati nove avtomobile. Industrija postane boljša, ko bodo spohiladi novi avtomobili zopet v večji zahtevi. Volitve councilmanov Štiri petine sedanjih councilmanov so izjavile, da bodo letos ponovni kandidati za councilman-ski urad. Med onimi, ki dvomijo je councilman George Travni-kar iz 2. varde. Primarne volitve za councilmanske kandidate se vršijo septembra meseca. V spomin V spomin pokojne Mary Le-naršič se bo v soboto ob 8. uri zjutraj brala v cerkvi sv. Vida maša zadušnica. Sorodniki ir | prijatelji so vabljeni. Delniška seja V nedeljo se vrši delniška se i ja Slovenske zadružne zveze. Vr i ši se v Slovenskem domu ni i Holmes Ave., začetek ob eni po - poldne. Slišali boste o napredki i in poslovanju zadruge v prošlen letu. Barcelona najbolj važen ključ do španske Paris, 25. januarja. Vojaški eksperti v Parizu so mnenja, da če Barcelona pade, da nimajo loj i: listi nobene resne prilike več, da nadalje vodijo borbo. V Barceloni so najboljše španske tovarne za streljivo in drugo vojno opremo. V slučaju padca Barcelone nameravajo lojalisti proglasiti Gerono za glavno mesto, in ko bodo odtod pregnani, se umaknejo v mesto Figueras, nakar lahko pobegnejo na francosko ozemlje. S padcem Barcelone preostaja lojalistom samo še provinca Gerona, ki ima 2,300 kvadratnih milj ozemlja. Francija pričakuje do 500,000 beguncev iz Španije in je že pripravila posebna taborišča v notranjosti Francije. London, 25. januarja. Prvi re- ' zultat obiska laškega ministra za < zunanje zadeve v Belgradu bo ] zbližanje med Ogrsko in Jugoslavijo. Med obema državama se bo sklenila nekaka prijateljska pogodba. Ogrska je zadnjih deset let zahtevala od Romunske in Jugoslavije, da se revidira mirovna pogodba, katero je morala Ogrska podpisati in glasom katere je dobila Romunska kot Jugoslavija mnogo bivše ogrske zemlje. Ogrska je bila nekaj časa pri volji odstopiti od zahtev napram Jugoslaviji ako bi slednja zapustila svojo zaveznico Romunsko. Toda jugoslovanska vlada je izjavila, da nikakor ne misli razkopavati Male antante. * Nato je pritisnila na Ogrsko Italija, da se je Ogrska odpovedala reviziji jugošiovanske-ro-munske-ogrske meje. Italija je v zameno ponudila prijateljstvo Jugoslavije Ogrski in je garantirala vse kulturne in politične pravice Ogrom v Jugoslaviji. V nekaj dnevih obišče Jugoslavijo ogrski minister za zunanje zadeve grof Czaky. To bo prvič po svetovni vojni, da obišče sploh kak ogrski državnik jugoslovansko preptolico. Ob tej priliki se zna podpisati prijateljska pogodba. Nadalje se poroča iz Belgrada, da je laška vlada pri volji priznati vse kulturne pravice Jugoslovanom v Primorju in da je pri volji podeliti Jugoslaviji del Trsta, ki naj bi služil Jugoslaviji za trgovske namene. Obenem namerava Italija v Jugoslaviji ustanoviti večjo kreditno banko, ki bi dajala kredite jugoslovanskim industrijam. Obenem bi se gradile nove moderne ■ ce3te in izvršila bi se elektrifika-j cija železnic. ■j Poročila iz Belgrada pa iz-1 rečno poudarjajo, da se Jugosla- vija ni navezala na Italijo na enak način kot je nazevana Italija na Nemčijo. Koliko koristi bo Jugoslavija imela od novih odnošajev, bo pokazala bližnja bodočnost. -o- Manj relifa Vsa znamenja kažejo, da Cleveland tekem letošnjega leta ne bo dobil toliko podpore v relifu kot dosedaj. Ne pričakuje se od države Ohio letne podpore niti $2,000,000. Posta voda j alci nikakor niso pri volji dovoliti večje svota Clevelandu, rekoč, da mora Cleveland skrbeti za svoje lastne potrebe. Kot znano mora Cleveland še vedno podpirati nekako 28,000 družin, katerih načelniki so brez dela, poleg tega, da se nahaja 71,000 Clevelandča-nov pri WPA delih. Državljanska šola Pouk o ameriškem državljanstvu se sedaj vrši vsak pondeljek in vsak četrtek v veliki dvorani javne knjižnice na 55. cesti in St. Clair Ave. V šoli poučuje eden najbolj zmožnih učiteljev v mestu, dočim učenci te šole lahko tudi sicer dobijo v našem uradu ob vsakem času nadaljna pojasnila. Pouk vsak pondeljek in četrtek bo trajal do konca marca meseca. V šolo je sedaj vpisanih 259 učencev in učenk. Proti Martinu Zastopniki elevelandskih čla- ■ nov unije avtnih delavcev so se izjavili v veliki večini proti I suspendiranemu predsedniku i unije Homer Martinu. Pričakuje se, da bodo elevelandski lokali ■ tudi izvolili delegate za izredno - konvencijo z naročilom, da voli-> jo proti Martinu. K molitvi ; članice drutva Srca Marije - (staro) so prošene, da pridejo k molitvi za umrlo sestro Stanisla- - vo Repar v Grdinovi kapeli nocoj - večer ob 8. uri. Ženske v Barceloni dobile orožje Perpignan, 26. januarja. Poveljstvo lojalistov je razdelilo med ženske v Barceloni puške in revolverje. Lojalisti izjavljajo, da se bodo borili za vsako ulico, za vsako hišo. Vsa predmestja so zasedena od nacionalistov. Hendaye, Francija, 25. januarja. Lojalistična armada se obupno brani v predmestjih Barcelone, k&tero so čete generala Franca popolnoma obkolile. Od zahoda, severa in juga skuša general Franco naenkrat zašesti mesto. Poveljstvo nad Barcelono je zavzel podpolkovnik Serrano Romero, ki se je že odlikoval pri obrambi Madrida, toda ob istem času prihaja vest iz mesta Burgos kjer je glavni stan generala Franca, da bodo nacionalisti zasedli Barcelono še pred nočjo. Zastopniki francoske in angleške vlade so danes apelirali na generala Franca, naj milostno postopa z lojalisti, ko dospe v Barcelono in naj ga nikar ne prevzame želja po maščevanju, ker to ne bi imelo ugodnih posledic. Obstreljevanje Barcelone je med tem neznosno. Milje daleč je slišati rušenje poslopij, ki padajo v razvaline radi topovskih krogel. Mesto ima še elektriko, toda nobene transportne postre- žbe. Voda je zelo redka. V mestu izhaja en sam časopis. Cele karavane civilnih prebivalcev in vladnih uradnikov se vozi iz mesta. Njih pot gre proti severu, kjer je francoska meja, in kjer je ozek prelaz še vedno odprt. 32 nacionalističnih zrakoplovov je danes plulo nad mestom. Toda to pot niso metali bomb. Pač pa so iz zrakoplovov metali plakate, v katerih pozivlje Franco ljudi, da se podajo. Obljubil jim je dovolj živeža in varnost. Obenem naznanja Franco, da bo v kratkem v Barceloni. V mestu samem so vsi prepričani, da mora pasti vsak trenutek, le armada lojalistov neče o tem slišati. Nacionalisti imajo za vsak top lojalistov deset topov. Enako je z drugo vojno opremo. Angleška križarka Devonshire, ki se nahaja v bližini pristanišča Barcelona je brzojavila v London, da zna Barcelona vsak trenutek pasti. S padcem Barcelone pa španske civilne vojne še ne bo konec. Lojalisti imajo pod svojo kontrolo še vedno eno četrtino Španije in to je ozemlje, ki se razteza okoli Madrida, nekoliko severno in precej proti jugu. Tu bodo lojalisti skušali nadaljevati boje. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «17 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _______________________Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.S0. Za Cleveland, po pošti, oelo leto $7.00. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta *3.50. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, oelo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 8 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 21, Thurs., Jan. 26, 1939 Skrb za narodno zdravje i.......................... BESEDA IZ NARODA J............................ Sedanje zasedanje kongresa se bo na vs$c način bavilo z izboljšanjem narodnega zdravja Amerikancev. Predsednik Roosevelt ima že tozadevne svoje načrte, katere so mu predložile najboljše ameriške zdravstvene oblasti., Potrebno je le še dobiti na svojo stran dovolj spretnih, zagovornikov med senatorji' in kongresmani, ki bodo poznali poudarjati silno važnost vladnega prizadevanja, da se izboljša splosen zdravstveni položaj ameriškega naroda. Predsednik Roosevelt je začel vpeljevati takozvani boljši socialni položaj med narodom, to je, vpeljala se je brezposelna zavarovalnina, starostna podpora, uravnale so se deloma delavske plače in ure. Malo ali nič se pa dozdaj še ni naredilo glede boljšega zdravja ameriškega naroda. Vendar je predsednik mislil tudi na to. Težavno je le, ker ne more z vsemi načrti naenkrat na dah, zlasti, ker mu od časa do časa kongres nagaja, zapostavlja gotove načrte, služi strankarski politiki, namesto da bi posvetil vso pozornost predmetom, ki so popolnoma narodu koristnega značaja. Načrtii, kakor jih ima predsednik Roosevelt glede iz-boljšavanja narodnega zdravja so bili že odobreni od American Federation of Labor, American Farm Bureau, Federation of Women's Clubs, American Public Health Association in drugih organizacij. Da so načrte odobrile tako delavske, farmarske kot organizacije srednjega stanu, nam že skoro garantira, da se kongres ne bo mogel ustavljati splošni zahtevi in bo moral čimprej nekaj definitivnega ukreniti. Tekom dveh mesecev bo predsednik Roosevelt dobil v roke končno poročilo posebne komisije, ki je zadnja leta delovala potom svojih članov, slovečih zdravnikov in žensk, ki se zanimajo za narodno zdravje, v vseh državah Unije in bo ta komisija' predložila predsedniku točno, zanesljivo in dalekosežn<> poročilo glede narodnega zdravja. To bo moralo vplivati na kongres. Tentativni načrt za izboljšanje narodnega zdravja pre-videva vladne izdatke nekako $850,000,000 na leto do leta 1949. Vlada bo gledala, da zdravstvene oblasti v vseh državah posvečujejo več pozornosti zdravniku posameznika in skupin in da se obenem borijo proti boleznim, ki so najbolj vsakdanje, ki se najlaglje širijo od skupine do skupine in se dajo odpraviti, ako se posveti precejšna pozornost od strani vladnih zdravstvenih organov. Komisija, katero smo gorej omenili, zastopa stališče, da je dolžnost vlade preskrbeti zdravnike za ljudi na enak način kot vlada skrbi danes za učitelje, da šarijo vzgojo med narodom. Seveda je potrebno pred vsem dobiti tozadevne dohodke. Edini vir takih dohodkov bi bili novi davki, na katere pa nihče prijazno ne gleda. Vendar se vršijo priprave za izboljšanje narodnega zdravja z večjo vnemo kot so se pa vršile na primer priprave za vpeljavo starostne pokojnine in drugih socialnih ugodnosti. V resnici bi bila postava za izboljševanje narodnega zdravja sprejeta že v letu 1935, da ni predsednik Roosevelt tedaj povedal, da je teh novosti v javnem življenju preveč naenkrat in da bo prišla stvar gotovo na vrsto v doglednem času, ko bo položaj bolj ugoden. Predvsem je našla zdravstvena komisija, ki je preiskovala položaj zdravja med ameriškim narodom, da je potrebno, da se vpelje sistem, ki bo ciljal.za tem, da se v prvi vrsti preprečijo bolezni. V to sVrho se dosedaj ni podvzelo skoro nobenih korakov. Ameriške bolnišnice so nepopolne, zlasti ni dovolj zdravstvenih zavodov, kjer bi se ljudje zdravili, ki nimajo svojih sredstev. Komisija je dognala, <}a ena tretina ameriškega naroda sploh nima nobene zdravniške postrežbe, dočim jc ena polovica ameriškega naroda v položaju, da skoro ne more plačevati za zdravniško postrežbo. Za prvo leto namerava zvezna vlada potom svojih zdravstvenih oblasti potrošiti $200,000,000 zlasti za preprečenje bolezni kot so: jetika, splošne bolezni, mrzlica, pljučnica in rak $95,000,000 se bo potrebovalo za mlade matere in novo: rojence, $60,000,000 za zdravljenje mladoletnih otrok, $146,-000,000 za bolnišnice, itd. To ie prihodnji načrt predsednika Roosevelta, ki bo predložen kongresu, od katerega je odvisno ali ga podpre ali zavrže. Potrebno pa je narodu povedati, kdo za njega deluje in kako deluje.. Razno iz Newburga Kadar nam društveni predsednik naznani razno na naših društvenih sejah, potem je vse dobro, da pove vsak, karkoli ve, da je le v korist društva. Oni dan je zboroval odbor staršev za mladinski zbor Črički. Na vrsto je prišlo vprašanje, kaj se bo ukrenilo, da se bo ta naš mladi rod še raje udeleževal pevskih vaj in pa kje dobiti sredstev, da se bo še vzdrževal. Starši težko plačujejo, nekateri pa sploh ne morejo plačati. Velika družina, malo je zaslužka, torej se razume,, da; so težkoče, Toda pogum velja. Sklenili smo, da se mora ita mladinski zbor povečati in s tem je rečemo, da želimo vse vaše otroke v ta mladinski zbor Črički. Mi hočemo, da se ta prelepa pesem goji pri vsej naši mladini. G. Ivan Zorman in Rev. J. Slapšak sta prava očeta teh naših malih in jim vlivata v njih mlada srca slovenskega duha. Na Materinski dan v mesecu maju bodo priredili pevski koncert in boste slišali te male krilatce božje, kako vam bodo zažingali. Pripravite se in s tem boste podprli ta zbor, da bo še naprej nam vsem v ponos. Predlagal pa bi še to, da se vsem iz nebrižnosti ali drugih vzro-odjemclcem, ki morebiti imajo' kov opustili društvo, pridite kak dolg in tega tekom tega ted- J nazaj in postanite dobri člani, na v celoti ali pa deloma odpla- j Ako imate še kaj v kakem pre-čajo, da nagradne listke, kakor dalcu društveni znak, očistite Kaj pravite! Krkotov France nam je povedal eno od Ložanov, ki ni, da bi se zamolčala. Ko so šli v Cerkniško jezero kosit, so šli zjutraj moško pokonci, s kosami obrnjenimi navzgor. Ko so se pa potem ves dan potili po blatu v luavini in trsju, so šli domov bolj pohlevno in tudi kese so visele nizdol. • ♦ ■» Res je, da nas Cleveland ni vsak dan sproti okrtačen in v milnici omit, vendar nas je vseeno neprijetno dirnilo, ko smo brali oni dan v ljubljanskem "Jutru," da je Cleveland najbolj umazano mesto Zed. držav. Nam se pa zdi zadosti lepo in radi smo tukaj in tudi gospodje pri "Jutru" bi ga najbrže radi zamenjali za najlepšo evropsko prestolico — v teh časih. V odbor za leto 1939 so bili izvoljeni: Predsednik Louis Si-mončič, podpredsednica Mary Maver, tajnik Frank Gliha, blagajnik Jakob Resnik, zapisnikar Anton Meljač; nadzorniki: Silvester Paulin, Angela Stražar, Apolnia Kic; reditelji: Mrs. Mary Maver, Mrs. Agnes Žagar, Mr, Anton Va-leritič. ' • < ■ k ■ Pevske vaje vsako soboto ob desetih dopoldne v SND na 80. cesti. Seje vsak prvi petek zvečer ob 7:30 v šoli. Društveni zastopniki so prošeni, da se seje udeleže. Zadnjo nedeljo popoldne so zborovala skupna društva fare sv. Lovrenca. Tudi tukaj se je govorilo le za korist naše fare oziroma za korist naše cerkve sv. Lovrenca. No, kadar Newburžani zborujejo, najsi bo za narodne stavbe ali naše cerkve, vselej vlada edinost, vselej zmaguje krščanski duh, ker naša vera je trdna. , Skupna društva naše fare so sklenila, da naj se najprej priredi eno igro. Ime igre je "Spovedna molčečnost." To bomo videli na cvetno nedeljo. Torej res prikladna za ta čas. Igra je resna in v postu primerna. Rev. J. Slapšak, ki je bil navzoč, je nekaj igralcev že kar na seji dobil. Vstopnice gredo kar takoj v tisk in kdor bo dal en dolar, bo njegovo ime tiskano. Teh imen se pričakuje veliko, menda ja. Za cerkev gre in tudi jaz hočem biti v vrsti "patrons." Samo en dolar in tvoje ime bo med dobrimi farani na listini. Tudi društva bodo dobila primerno prošnjo, da postanejo podporni člani pri tej priliki. Tako so zastopniki sklenili na tej seji. Vsi smo obljubili, da bomo sodelovali in nekaj stotakov mora dobiti sklad za novo cerkev od te igre. Za poleti se je sklenilo, da se priredi ogromen piknik v Maple Gardens na cerkvenih prostorih. Potem sva šla z Jakobom gledat v knjige, Če je morda za nas še kakšna nedeljo prazna. Izbrala sva 11. junija 1939. Zapomnite si tisti dan. Kar leze in gre vsi na piknik. No, sedaj veste, kaj smo sklenili. Vse gre le za novo cerkev in kmalu boste videli Newburčani hoditi po stopnicah navzgor v cerkev. Jaz pravim, da bo to šlo. Prijeti od 4 strani, pa mora iti. Številni cerkveni odbor je e^io, skupna društva je drugo. Žene sv. Reš. Telesa, ki so že dale tisočak in še za enega si tako prizadevajo, so tretji in člani Sv. Imena so četrti steber te božje hiše. Tako se govori! Odbor skupnih društev fare sv. Lovrenca za leto 19J59 je: Predsednik Matt Zupančič, podpredsednik Louis Gliha, tajnik Jakob Resnik, blagajnik' Joe Lekan, zapisnikar Anton Meljač, nadzorniki: Mary Pu-cel, Tereza Janchar, Tereza Lekan; maršali: Louis Gliha, Joe Globokar. Prihodnja nedelja je pa cilj mnogih gostov za naše novo mesto Newburg. Važno zborovanje Se vrši v SND na 80 St. Tu sem namreč pridejo predsedniki, tajniki in blagajniki raznih društev naše Slovenfcke dobrodelne zveze k posvetovanju za korist in napredek S. D. Z. Ko boste prišli v našo dvorano, boste videli slike dveh naših predstavnikov. Na eni strani sliko Georga Washing-tona, prvega predsednika Zed. držav, ki se je boril za pravice in svobodo naroda. Na drugi strani je pa slika našega slavčka Simona Gregorčiča, ki se je tudi žrtvoval ves iz ljubezni do svojega naroda, brat do svojega brata. V tem smislu delujte tudi vi in vam kličemo: dobrodošli in pozdravljeni ! In še eno važno zborovanje bo v nedeljo pri sv. Lovrencu. Ta dan zboruje Zveza društev sv. Imena iz vseh slovenskih fara države Ohio. Navzoči bodo vsi glavni odborniki, duhovni vodja č. g. kanonik Oman, ves glavni odbor, zastopniki od vsakega društva sv. Imena iz vseh slovenskih fara, slovenski in angleški oddelek. Kot sem slišal pride več gg. duhovnikov na to važno zborovanje. Katoliški Newburg, pokaži se v nedeljo 29. j an., da smo edini, kadar gre za naše prepričanje. Ob dveh popoldne gremo najprej v cerkev in potem se snidemo v šolskih prostorih. Napolnite cerkev in potem pa zborovalno dvorano, kjer se bo določilo delovanje za bodoče. Možje in fantje, Zveza sv. Imena je katoliška akcija. Vsi bi se morali zanimati, kajti le mož in fantov je treba, da se postavimo v bran proti sovražnikom sv. vere. Pridite v naš Newburg iz vseh drugih fara. Vam kličemo: pozdravljeni in dobrodošli! Anton Meljač --—o- da bi blago sedaj za gotovino bili kupili." Za ta predlog so se izrekli vsi soglasno. Morebiti ste iz hudih časov trgovcu dolžni še kak petak. Ako ga prahu in kadar je oznanjeno skupno sv. obhajilo pripnite si ga na svoje prsi in bodite ponosni, da ste član te potrebne dušne organizacije. Po smrti se gotovo ne boste kesa li. Pomislimo malo, pa bomo prišli do prepričanja, da je ne samo prav, ampak neobhodr<> potrebno, da smo člani društva Najsv. Imena. Zato vsi na sejo v nedeljo popoldne v šolo sv. Lovrenca. Pozdrav vsem skupaj, Jacob Resnik, predsednik zveze. -o- Nevarnost za Collinwood morete, nesite ta teden do sobote | par dolarjev na račun, da boste j deležni kake nagrade na prireditvi. Morebiti dobite za nagrado baš ono, kar ste že dolgo nameravali kupiti. Pcžurite se, kŽtjti do prireditve je lo še pa«r dni! -o-- Velika plesna veselica »_ Svojo običajno plesno veselico priredi Klub slovenskih vdov v soboto 28. januarja v KnauSovi dvorani na St. Clair Ave. in 62. cesta. Kakšne vrste veselice prirejajo te naše vdove, vam je gotovo znano, cla je vse veselo. In ta naša seli-ca bo pa še vse druge prekosila, ker se obeta velika udeležba. Godba bo bratov Krištof, potem pa že veste, da kadar ti zaigrajo, takrat vse pleše, staro in mlado. Le pridite, ste vsi lepo vabljeni, ker bo poleg plesa tudi druge zabave dovolj. Seve, vse vdove so pa še v prvi vrsti vabljene, da pridete. Saj vas je precej in gotovo ste vse potrebne malo dobrega razvedrila. Pa tudi vdovce vabimo, da bi nas obiskali. Bomo malo pokramljali med seboj. Postrežba bo točna in vsega bo dovolj na razpolago. Pa tudi to zagotovim, da bodo vsi dobri konci na veselici, ta mali bodo pa doma ostali. Torej le pridite, da se prepričate. Julia Bokar, predsednica. —:-o-— Članom društev Najsv. Imena V smislu sklepa zadnje seje, katera se je vršila 24. novembra pri sv. Kristini v Eu-clidu, se naznanja vsem gl. odbornikom, da se vrši skupna seja pri sv. Lovrencu v New-burgu v nedeljo 29.^januarja. Pridejo naj vsi predsedniki, tajniki, blagajniki ter po dva zastopnika od vsakega društva. Pričakuje se tudi, da se gg. duhovni vodje od vseh društev udeležijo te seje. Vzpored bo sledeč. Ob dveh popoldne pridiga in litanije v cerkvi sv. Lovrenca. Po opravilu v cerkvi pa gremo, vsi v šolsko dvorano, kjer se vrši zborovanje. Poleg omenjenih so vabljeni vsi člani od blizu in daleč, da pridejo zraven, da vidijo in slišijo, kako je naša zveza delovala v preteklem letu. Slišali boste tudi smernice, ki si jih bo zveza začrtala za tekoče leto. Tukaj ni nič skrivnega, nič takega, česar bi kdo ne smel vedeti. Zato pridite za nekaj časa na sejo, saj ne'bo dolga. Zakaj je dobro in prav, da smo vneti člani za društvo Najsv. Imena? Zato, da si nabavimo zaklade, katerih nam nobena depresija ne vzame. Ti zakladi so, da si pripravimo dobra dela, katera naj gredo z nami onkraj groba v večnost. Ako tako radi delamo dela, kupčije, varčujemo, da si pridobimo premoženj e, katero imamo samo, dokler telo živi, bi morali še bolj delati za premoženje v obliki dobrih del, ki ostane naše tudi po smrti, ker to je lastnina naše neumrjoče duše. Kaj nam bo pomagalo po smrti vse premoženje, kar ga bo kdo pridobil, ko ne bo več njegovo. Ako imamo pa premoženje dušno, se nam ni treba bati smrti, katera gotovo pride ja nas vse. In to dragocenost prav lahko dobimo, ako smo člani društva Najsv. Imena. Zato vsi, kateri ste morda Veste, ta rogačeva slika v Ameriški Domovini mi že nekaj dni :sem pleše pred očmi. Mislila' sem si: hm, tistega vranča brez repa malate, da bo ves Cleveland, Newburg, pa še Euclid na noge spravil, bolj postarne ljudi pa v strah. Pa kaj ta slika pomeni neki? Eden trdi to, drugi drugo. Pozitivnega pa noben ne pove. Veste, na uho vam povem, kaj jaz mislim, če boste držali zase. Vrhna slika bo na vsak način kontrofe kakega kranj-, skega čevljarja. Kakor se vidi, je glave precej odprte. Ne izgleda, da bi se bal spodnjega partnerja, ker precej trdno sedi na stolčku. Nasprotnik je pa bolj negotov, ker samo na eni nogi stoji. Vsekakor se mi pa dozdeva, da bo med tema dvema do nekaj prišlo. Bomo že zvedeli o pravem času. i' Ampak to pa le rečem, fant je in dekleta, možje in žene, dajte podporo šuštarju, da se iz CpUinwooda vpanča spodi. Kadar ga bo Šuštar potipal s svojim šilom, bo dalo poštaj-ni vražji stopiti, če kaj vem. In to bomo šli gledat pa vsi in, Jaka, tudi ti. Repla pravi, da bo v Slovenskem domu na Holmes. Zdaj se rogač res nekam ne smeh drži, ampak kadar bo okusil čevljarjevo ostro šilo, takrat jo bo pa ucvrl v spodnje prostore, da se bo kar kadio za njim. Jaz že komaj čakam tega prizora. Izor --—o- Koncert Kanarčkov Samo še par dni Kako hitro čas beži! Do prireditve Progresivne trgovske zveze se mi je zdelo tako dolgo, da sem že skoro mislil, da ne bo nikdar prišla. Saj je bila že napovedana lansko leto, čeravno zadnje mesece leta. Sedaj pa se je čas že tako skrčil, da je le še nekaj dni do nedelje. Tako je pričakovanje vedno. Zadnji dnevi minevajo, kar zdi se človeku, z bliskovito naglico. Kakor so šli tedni in dnevi mimo, tako hitro so šli tudi nagradni listki. Ali jih ima vaš trgovec še kaj? Na seji članstva, ki se je vršila v pondeljekje bilo sproženo vprašanje, kako bi se nekaterim, ki si niso utegnili preskrbeti zadostno število nagradnih listkov, pomagalo do malo večjega števila. Mcžak ,ki vsdno kako pametno zine, ki je na-mestu, je stavil sledečo sugestijo: "Listkov seveda ne moremo dajati kar tja v en dan. Ljudje naj še v tem tednu kupijo stvari, kolikor morejo, čeravno so se namenili morebiti jih kupiti šele po prireditvi. Listke bomo dajali še do sobote zvečer, ko se trgovine zapro. O ja, zmiraj vesel vesel, o j a, dokler na svet bom živ. . . . Tako vam bodo zapeli naši Kanarčki na svojem koncertu, katerega priredijo v nedeljo 29. januarja v Slovenski delavski dvorani in na katerega vas vjudno vabijo. Mladi pevci in pevke se pridno učijo, da vam bodo i mogli podati zares lep program. Pa tudi naša tajnica Ančka se na vso moč trudi, da bi imel ta koncert kar naj- več uspeha. Če pomislimo, da ie rojena v Ameriki, pa se toliko trtidi za vzdrževanje mladinskih zborov in slovenske pesmi in to že štiri leta, da skoro popolnoma brezplačno, potem tudi rni ne smemo držati rok križem, temveč pomagajmo vsak po svoji moči, da bo uspeh te prireditve tem lepši. Vsak ve, da vzdrževanje pev- Za nas ste glasoval Za dobo let, kar smo služili tej naseli, s' ki naši mnogi odjemalci sodniki in porotniki, j, ločevali o naši zmožnosti postreči v Času ' . 11 J) j a • .■ Kot rasejo naši odjemalci, je dokaz, " ^ vaša sodba zelo laskava. Zahvaljujemo s® _ vaše zaupanje in zadovoljstvo; obljubljanji ' bomo vedno potrudili, da bomo vredni še » fc, zaupanja tudi v bodoče.' j LOUIS FERFOLIA SLOVENSKI POGREBNI^ 3515 E. 81st St. Mlchi0a'1 —Dnevna in nočna postrežba— skega zbora stane dosti trc in denarja. Zato je potre'1 da delujemo skupno za do®1 bit naše mladine. Naj mladina še dolgo dolgo P pevala naše slovenske Pe: po tej širni Ameriki ter ž njimi obujala krasne sp0' ne nazaj na naša mlad"4, leta. Zato vas pa vabim, & udeležite tega koncerta ^ tem pomagate mladini dO" daljnega učenja. Povabi®: di Franceta iz doline, ki Je;: znan po svojih lepih doPi v Ameriški Domovini, h France poslušat enkrat fj Kanarčke, ti ne bo žal. Na denje v nedeljo 29. janua'-Slovenski delavski dvora»'j Prince Ave. Začetek ko»£( je ob štirih popoldne. > H. Mirtel, >) --o-- ' J Razno iz Euclida _ Zidanje novega doma A tro naprej in ne bo do]£flj boste vabljeni na otvoritej tega. Pa ne mislite, da ^ jemo zdaj, ki izgleda j dvorana ko Sodoma in "1 ra. O ne! Živahnost v dofj čedalje večja zato, ker ja vidijo, da dom v resnici in bo v kratkem času d°v 1 da ne bo tistega večne^j skanja kot je bilo. Na'0] , kmalu dobil to, kar je | namreč, večjo dvorano 1! širen oder, da se bo lahM redilo večje igre in k0ll| ter drugo na njem. V času pred otvoritvi vrše sledeče prireditve: | štvo Euclid št. 29 SD2 'J di 27. januarja zvečer zabavo s card partyefl1,j ljeni ste tudi vi, da se ^ J te te zabave in se raZve| ta večer med člani. Mladinski pevski zb°r| iančki ima zelo majMi i ° gr gaj no in ogromne stros14! | mesec. Iz tega l-azloga P1 jo kazanje premikajoči dne 4. februarja. Po^j : Anton Grdino, ki se Je, volje odzval. Slike so ' Nadalje bodo imeli ^ L 4* card party m zabavo ^ ca. V imenu ŠkrjančK vabim na njih priredij jim s tem pomagate f ( daljnega obstoja nji*1 in gojitve lepe sloven8* L mi. .J j Vedite, da so Škrja1,c| j kulturni naraščaj, zat° | I te! . j Pozor, starši! Se posestnik. Rajni je_1)1 J . krščanski mož in velik « - cerkve in revežev. J. Ponikvar, Mr. in Mrs. J. Zidanic, Mr. Fr. Gliha, Col-linwood, Mr. in Mrs. J. Kopo-rec, Mr. in Mrs. L. Ižanec, Mr. in Mrs. R. Kraly, Collinwood, Mr. in Mrs. J. Jemec, Mr. in Mrs. F. Stavec, Mr. in Mrs. L. Simončič. Mr. in Mrs. J. Papež, E. 154th St., Mr. in Mrs. J. Ke-nik, Mr. in Mrs. F. Jernejčič, Mr. in Mrs. D. Blatnik, Mr. in Mrs. J. Zupančič, Mr. in Mrs. F. Bečaj, Gospodinjski klub SND, Mr. in Mrs. Jerič, Rangus, Mr. in Mrs. M. Jerič, Collinwood, Mr. in Mrs. Jerič Jr., Collinwood, Mr. in Mrs. R. Jerič (Kopina), Mr. in Mrs. A. Jerič, Banc., Miss J. Jerič, Collinwood, Mr. in Mrs. I. Go-dec. Mr. in Mrs. Keglovič, Mrs. F. Perko, E. 81st St., Mr. in Mrs. F. Stražar, Mr. in Mrs. J. Kic, Mr. in Mrs. J. Kaplan, Jr., Mrs. M. Jerič, Mr, in Mrs. Fred Arko, Mr. in Mrs. F. Perko, 3546 E. 81st St., Mr. in Mrs. J. Kovach, Mr. M. Lu-cak, councilman, Mr. in Mrs. F. Hrovat, 3524 E. 82nd St., Mr. in Mrs. F. Planinšek. Mr. in Mrs. A. Meserko, Mr. in Mrs. F. Novak, E. 108th St., Mr. in Mrs. D. Fostter, Mr. in Mrs. J. Lupširia, Mr. in Mrs. Jos. Strekal, Mr. in Mrs. L. Champa, Mr. A Zupančič, Mr. in Mrs. R. Champa, Mr. in Mrs. J. Glivar, Miss A. Champa, Mr. in Mrs. F. Hočevar, E. 68th St., Miss F. Novak, St. Clair Ave., Mr. in Mrs. Julia Glavas, Mr. in Mrs. J. Legan, Mr. in Mrs. M. Martinšek. Mr. in Mrs. F. Dremelj, Mr. in Mrs. J. Gliha Collinwood, Mr. in Mrs. F. Novak, Collinwood, Mr. in Mrs. Mary Pod-nar, Collinwood, Mr. in Mrs. F. Shuster, Mr. in Mrs. H. Skolak, Mr. A. Kollander, Mr. in Mrs. J. Rus, Mr. in Mrs. J. Okorn, Mr. M. Traven, Mr. in Mrs. R. Kenik, Mr. in Mrs, A Papež. Mr. in Mrs. F. Oberstar, Mrs. A. Jene, Mr. in Mrs. A. Pucel, Mr. in Mrs. J. Resnik, Mr. in Mrs. F. Cesnik, Randall, 0., Mr. in Mrs. F. Ma-rinčič, Mr. in Mrs. L. Shustar, Mr. in Mrs. L. Kostelic, Mr. in Mrs. J. Fortuna, B., Mr. in Mrs. A. Globokar, Mr. in Mrs. J. Peskar, Mr. in Mrs. F. Hro- vat, E. 81st St., Mr. in Mrs. L. Grden. Mr. in Mrs. J. Debeljak, Mr. Fred Krečič, Mr. in Mrs. A. Boldin, Mr. in Mrs. S. Paulin, Mr. A. Zorc, Mr. in Mrs. J. Smrekar, Mr. in Mrs. J. Krall, Mrs. T. Lekan, Mr. in Mrs. F. Kužnik, Mr. in Mrs. J. Gliha, E. 81st St., Mr. in Mrs. J. Globokar, Mr. in Mrs. A. Planinšek, Mr. in Mrs. J. Kozar. Mr. in Mrs. A. Ponikvar, Mr. in Mrs. F. Plahutnik, Mr. in Mrs. F. Legan, ^iss M. Gregorčič, Mr. in Mrs. A. Gorišek, Mr. U. Praznik, Mr. in Mrs. J. Debevec, Mr. in Mrs. F. Jazbec, Mrs. M. Champa, Mr. in Mrs. F. Blatnik, Mr. in Mrs. R. Mišmaš, Mr. in Mrs. J. Ro-gel, Miss A. Traven, Miss S. Kordan, Mr. J. Janežič, Mr. J. Fortuna, Mr. in Mrs. Jos. Grdina. Miss B. Stadnik, Miss J. Jaraz, Miss J: Powlich, Miss Stadnik. Prav lepa hvala č. sestri M. Anthony za podarjeno darilo. Prav lepa hvala Mrs. A. Zida-nič za podarjen krasen kek. Hvala vsem natakarjem, kuharicam in strežnicam. Zavedava se, da vsega vam nikdar ne moreva povrniti. Poplača naj vam Bog. Ostajava pa vam vsem globoko udana in hvaležna. Zavedava se pa tudi, da nisva pričakovala, ne čutila se vredna toliko truda kot ste ga imeli. Veva pa tudi, da vse, kar ste storili ob najini 25 letnici, ste storili z dobro voljo. Zato sva vam tem bolj hvaležna. Še enkrat: vsem skupaj hvala. Louis in Josephine Gliha. ZAHVALA IN VABILO RADUJTE SE OSVEŽILA DOMA Pošto j te v vašem hišnem opravilu za živo iskrečo steklenico Coca-Cola, ledeno mrzla iz vaše ledenice. Nadaljevali boste osveženi! CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY Zedinjene države poslale Nemčiji že šesto noto Washington, 25. jaguar j a. VJada Zed. držav pričakuje odgovora na šesto noto, ki je bila poslana nemški vladi in v kateri se vprašuje glede stališča ameriških Židov pod nacijskim režimom. Nemčija je sicer enkrat izjavila, da se ostre odredbe izdane proti Židom ne tičejo ameriških državljanov, toda državni oddelek dobiva neprestane pritožbe od ameriških konzulov, češ, da nemške oblasti enako strogo postopajo z Židi, ki so ameriški državljani kot z ostalimi Judi. V imenu pevcev in pevk mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. se najlepše zahvalim vsem onim staršem, ki so na. ta način ali drugi pripomogli k njih prosti zabavi, ki se je vršila 29. decembra. Hvala tudi Mr. Racetu od Mayflower Dairy za večkrat darovano mleko pri mladinskih prireditvah. Najlepšo zahvalo smo dolžni tudi Mr. Želetu, ki je vedno ob strani naše mladine. Skozi štiri leta že zvesto deluje z nami, vedno priprav-jen pomagati. Omenim naj tudi sklep naše zadnje seje namreč, da priredimo v korist našega zbora card party 4. februarja v SDD. Tem potom vabimo starše in prijateje mladine, da se udeležijo v kar največjem številu. Martina Hribar, tajnica. Ameriški zrakoplov naredil 575 milj na uro Washington, 25. januarja. Tu so preskušali včeraj nov vojaški zrakoplov, narejen v Ameriki, toda namenjen za Francijo. Pri prvem poletu je zrakoplov vozil 575 milj na uro kar je rekord. Računa se, da če Amerika gradi enake zrakoplove za tujezemstvo, da morajo biti zrakoplovi namenjeni za doma, še mnogo boljši, toda podrobnosti ne pridejo v javnost radi njih«vojaškega značaja. —V Dol. Logatcu je umrla po kratki bolezni gospa Dovjak Ivana, žena posestnika. —Smrtna nesreča kolesarja. Nedavno so v ljubljansko bolnišnico pripeljali delavca Janeza, Robleka iz Zgornjega Brnika pri Cerkljah na Gorenjskem. Ko se je zvečer na kolesu vračal z dela proti domu, je na cesti tako nerodno padel, da je s hudimi poškodbami obležal nezavesten. Kmalu po prevozu v bolnišnico je Roblek umrl. —V Ljubljani je umrla gospa Karla Schauta roj. pl. Rizzetti, vdova gozdarskega svetnika. —V Ljubljani je umrl g. Ivan Pua, gostilničar. MALI OGLASI MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOč SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU S TEM, DA OGLAŠAJO V Dve sobi se oddasti v najem, kuhinja in spalnica. Plin, -elektrika, toilet, vse samo za sebe. Zadaj, zgorej. Vprašajte na 1114 E. 64th St. _ (23) V najem se da trgovski lokal na vogalu Donald Ave. in 71. ceste. Zelo poceni. Jako pripraven za beauty parlor. Parna gorkota. Vprašajte na 7114 Donald Ave., suite 2._(21) V najem se da j ako čedno stanovanje, na novo dekorirano, štiri sobe. Rent po ugodni ceni. Stanovanje je na St. Clair Ave. blizu 67. ceste. Vprašajte na 5901 Prosser Ave. __(22) Delo na farmi išče se moža za delo na farmi. Flača po dogovoru. Mora biti vajen pri konjih. Ako mi piše, pridem sam po njega. Naslov je: Jos. Kovach. R. F. D. No. 2. | Chardon, Ohio. (22) DNEVNEVEST! Nad pol milijona novih državljanov v treh letih Washington, 25. januarja. Od leta 1935 pa do leta 1938 je bilo v Z edin j enih državah pripušče-nih 587,264 tujezemcev k ameriškemu državljanstvu. Izmed omenjenih jih je bilo 14,884, ki so bili rojeni v Jugoslaviji. Kljub ogromnemu številu natumlizira-nih državljanov je pa še vedno 60 odstotkov v Ameriki, ki nimajo ameriških papirjev. Problem za pridobitev ameriškega državljanstva je torej še vedno obilen. Ameriški Domovini najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 ittttittttKmu ŽUTI Po nemškem Izvirniku K. Maya '"kislim." p se nam jih treba bati, je samo enajst!" U Hm —i Tisti sel mi je ««ljiv -—i in šejh je pravii; t< J » bo treba čakati —. Kaj G po kaj in kam je po- al sela?" s< ^Ne vem!" le Pa bi bilo treba vedeti! Ali p Je Poslal po ojačenja —V' - ((Jerjetno je!" ž; , a kam? Ali je še več Beb- n aef0v v bližini — ? In če so, P aJ Pa niso ko j vsi prišli?" Morebiti pa je šel sel do- s^ ?,V "je?" Ij s-. m°goče! Tako blizu ne v: ^J0 Pašniki Bebbehov in Ah- v e Azad je pravil, da nas bo v: noc°3 napadel —. Nocoj bi ^ogel dobiti ojačenj. j al kakorkoli, gospod, ne z; t* * jilt!" P ef! £r;iamem da ne, ljubi Ha- p ' udi sam se jih ne bojim. s< ajoPak zle slutnje me obha- d j , Bojim se, da bomo tu- n °P°t doživeli nesrečo —." p e bil Skrbi Se! Kolikokrat sva b j v Nevarnosti in še v več- ii frečn noc°j' Pa sva vsakikrat v ^ 0°dnesla zdravo kožo! ^ > tudi nocoj in jutri! n no aJ misliš storiti? Ali bo- j, ih p°čakali na napad? Ali <<0b01*o sami napadli?" o L ne odločam jaz. Saj n >re'v da je Amad el-Gandur ,e 2el Poveljstvo! Ce jih no- Je nfPasti- Jih mi sami tudi p Horeb' b°di Allahu P°toženo! s Nil S' Pa si j e medtem pre" i] i ' ; £ -C verjamem. Poznam }-, krvnega maščevanja! n Nio^1 Zapade> temu ni več <>kleC!' °SVeta gre sv°j° Pot' c fitfej1" Pade eden ali drugi. v e k oš> prav takih misli je v ^ Prej!" e^1Speli smo' do bojišča in j iHlTl V hrib. Že od daleč se ' 'geniJe svetil naproti velik c j. Trd v joijj n° sem sicer sklenil, da J %uP"stil zaenkrat sejha pri ] Jie je ^gova neprevidnost pa j lehoi tako razdražila, da sem , <.Ke ^kliknil: ^ vdlJ° neumnost, da kurijo , • 1 nalet je bil jezen. fje!"°J ^n1 Povem svoje mne- < 1 sWii 1 !>*<] J1 Je po hribu in zavpil f^glj ^ddedini, ki so mirno ;> '^rog ognja in večerjali: ' va- akbar — Allah & ve" :ečja,Sa ^previdnost pa je še iaja ' Kaj vam na misel pri- tre„' kurite tak okromen ; '"Jc ^regrinie ne briga!" se je "jj111 Amad el-Gandur. |%0°Ko ™e briga! Za vaše življenje gre!" ji '"j^, nam je tvoje življenje!" fi^Dohl0 Čuj' da nisi pilian Dtleovr epa P° krvi, drugače bi ti f Pa j So Pri>t0le U Povem! Bebbehi napadli nas bodo. Vi t ^, s^'6 °genj, ki sveti miljo da-, 53ih0v , da vas bodo laže zadele '^krogle!" vCehi^?Lažešr • ^JaJ jezik, Ahmad el-Gan-$ Sar f °je ime je hadži Halef •ovemuikdar še nisem lagal! ^li tVo .' tista dva, ki so ju sre-Nstf.vlovci na bojišču, tista 5 °lla oglednika Bebbehov, tv*^'rita tv°Je ]judi' da sta S tC S°rana ne moreta biti, Hi J:l.Vodu vobče ni več, Beb-i;, Jlh uničili. In našli smo * 'Cv . ' vrnila sta se, ko so 1 ' ^vrstni lovci, se spla-na vrh in nas opa-l^Hii J ako nam je povedala iSj lCd; In nato sta pohitela fv;,jurii četi ter p°kiicaia C'. Hda' Sina Gazal Gab°" i 1 so, spodaj v dolini ča-111 ves razburjen je pripovedoval Halef. j Njegove besede so zalegle. Vse n je planilo na noge. z "Odkod veš vse to?" je z nego- s tovim glasom vprašal Amad el- g Gandur. "Pravzaprav niste vredni be- f sede več!" je pravil pogumni Ha- ( lef. "Odstavili ste mojega gos- ^ poda, pognali ste ga iz tabora —. Zapustiti bi vas morali, raz- p žalili ste nas —. Brigati bi se j nam ne bilo treba več za vas, pre- d pustili bi vas vaši usodi. ^ Dobro pa vem, kaj sem dolžen g svoji izpreobrnitvi k veri prave n ljubezni. Ne bom vam zameril, ^ vrnil vam bom hudo z dobrim in p vam povedal, kaj in kako smo vse zvedeli. z Odšli smo v dolino, birali smo j sledove in -našlij da sta Bebbeha j, zalezovala naš tabor pa odjezdila ^ proti severu. Počakali smo in z proti večeru so prišli Bebbehi ter § se utaborili na jasi ob Džali ne- E daleč odtod. Splazili smo se v r njihov tabor in poslušali njihove r pogovore. Da nismo tega storili, r bi vas bili nocoj Bebbehi napadli ^ in poklali kakor ovce, ki nimajo ^ več pastirja." i že sem upal, da bodo spreme- e nili svoje mišljenje. Pa jezno ga r je nahrulil Amad el-Gandur: "Molči! Ne potrebujem tvojih j opominov in naukov! Sami ve- c mo, kaj moramo storiti! s Dvanajst Bebbehov ste našli?" t "Da. 6e ne verjameš, jih pa A pojdi sam štet!" t "Pa si radi tistih dvanajstih siromakov zagnal tak krik in vik t in izgubil toliko nepotrebnih be- j c;ed —? Kaj je dvanajst Bebbe- £ hcv proti dvajsetim Haddedi- T iiom!" "Ne pozabi na sela, ki sem ga ^ omenil! Lahko da jih pride še ^ več, lahko jih pride desetkrat i več! Izgubljeni bi bili!" i "Naj le pridejo! Ne bojimo se } jih! j v. Kaj se razburjaš nad našim : ognjem? Prav tale ogenj bo nam i v prid, če nas res mislijo napasti. , Sedli bomo v senco med drevje, ; Bebbehi nas ne bodo videli, mi ' pa jih bomo dobro videli in jih vse po strelili." "Mogoče. Kaj pa če jih pride toliko, da jih ne bodete utegnili postreliti? Kaj pa če nas obkolijo? In razen tega — ali nismo sklenili, da ne bomo prelivali krvi?" "Molči! Kurdi nas mislijo napasti, ker bi se radi maščevali. Branili se bomo. In če bi se tudi ne bilo treba braniti, bi streljali na nje. Ti psi niso vredni, da živijo pod Allahovim- solncem, iztrebiti jih je treba z zemlje!" "Dobro! Bom pa molčal! Vi ! pa bodete jokali in tulili!" Obrnil se je in sedel k Omar-: ju in Angležu. Še sam sem poskusil, "Amad el-Gandur, tvoj prija-1 tel j, tvoj brat in tovariš sem bil i in še želim biti. Ali nisi danes vrnil tistega kamena očetovemu 1 grobu in dejal, da je smrt ma- i ščevana? Zakaj hlepiš po krvi m '• po maščevanju?" e Mrko je dejal: "Maščevanje ni umrlo. Le spalo je, pa se spet prebudilo." "Ne, ni tako! Maščevanje še f vedno spi, noče se prebuditi, le ! ti sam bi ga rad zdramil. Toda vedi, da mora biti previden tisti, a ki misli zanetiti požar, in da mo-;> ra paziti, sicer sam zgori!" a "Meniš, da potrebujem tvoje i' nauke?" > "Da, tako menim! In prav no-10 coj bi jih moral poslušati! No-10 čem se hvaliti, nočem plačila za i- to, kar sem storil. Ampak nocoj, i- ko zavisi od tebe življenje toli-kih ljudi, nocoj bi te rad opozo-la rii na amadijsko ječo —• Poginil bi bil v njej, da te nisem tistikrat rešil. — Če bi tvoj oče še živel, a- bi ti svetoval, da poslušaš moje besede." je (Dalje prihodnjič) jLaubame PRAV LEPA HVALA Mnogokrat čitamo v priljubljeni Ameriški Domovini, kako nekatere rojake njih prijatelji na prav zvit in premeten način izpeljejo iz hiše in jim potem, ko pridejo domov napravijo presenečenje, ali jih zvabijo pa kam drugam. Tako se je tudi meni in moji soprogi pripetilo. Bilo je pa takole. V soboto 14. januarja tele-fonično poliče Mrs. Kern iz Collinwooda, če smo doma in kaj delamo. Jaz ji odgovorim, da je sobota po vsej Ameriki praznik, zato nič ne delamo. Mrs. Kern pravi, da bi prišli doli v Collinwood, da ima nekaj važnih novic za nas. Rečem ji, naj sami pridejo k nam, saj je ista daljava. Dobro, bodo pa prišli enkrat po-p'oldne, je rekla. Pa ju čakamo do sedmih zvečer, pa Kernovih še ni in jih ni. Rečem ženi, da jih ne bo. Pa prav takrat se oglasi hišni zvonec in že se zasliši zgovorna Mrs. Kern, ki sprašuje: Ste doma? Po običajnih pozdravih hitita pripovedovati neke zelo važne stvari, pa se meni niso zdele vredne, da bi radi njih hodila v tako pozni uri in v takem mrazu sem gori k nam v Newburg. Potem je pa Mrs. Kern rekla, da ima še en opravek na 80. cesti in bi rada, da bi šla še moja žena ž njo, saj bosta kmalu nazaj. Joe pa pristavi: "Pa še ti poj-de, Lojze. V tem času, ko bosta ženski po svojih opravkih, bova midva pa enega stisnila v narodnem domu. Verjemi mi, da ne bo to čisto nič napek." No, kakopak, jaz sem bil takoj pripravljen, saj take prilike se ne sme zamuditi, da se enega stisne v teh hudih in mrzlih časih. Ko pridemo pred SND, jo mahneya k našim postrežlji-vim delavcem v JDomovi točilnici. Kaj je dala Mrs. Kern moji ženi poduhati, da ji je brez obotavljanja sledila, mi je še danes uganka. Ko pa hočemo mimo vrat dvorane, se vrata nenadoma odpro, luči se posvetijo in iz sto in sto grl se zasliši tisti do kosti segajoči glas: surprise! Bog vaju živi o'o vajini 25 letnici porote! Kaj sva takrat z ženo storila, ne veva, tako sva se ustrašila. Veva le, da sva se v trenutku znašla pri bogato obloženi mizi, katero je krasil krasen šopek, okrašen z 25 srebrniki. Predragi prijatelji! Nimam zadostnih besed, s katerimi bi se vam mogla zadostno zahvaliti. Imava pa globoko udano hvaležnost v svojem srcu. Bodite prepričani, da dokler bova živela, se bova spominjala dneva 14. januarja leta 1939. Prosila pa bova dobrega Boga, da naj vam že na zemlji povrne dobrote in trud, katerega ste imeli z nami. Po smrti pa naj vama pripiše v knjigo dobrih del . Sprejmite najino udano in lepo zahvalo začetniki te zarote: Mr. Anton Kordan, Mr. Jacob Resnik, Mrs. Vera Champa in Mrs. Josephine Meserko. Prav lepa hvala sinu Louisu za krasen šopek. Hvala naši Paulini za vso skrivno pripravo. Le to naju jezi, ko nista nikdar o tem nič omenila, da je prišlo vse tako nepričakovano. Hvala Mr. Resniku za tajo zvorno vodstvo programa. Hvala vsem govornikom. Vaše krasne besede ohranimo v' svojih srcih. Hvala za pis-mend čestitko ge. M. Brodnik, iz Mirne Jugoslavija, dalje Rev. Albin Gnidovcu, župniku v Rock Springs, Wyo. Hvala za brzojavne čestitke Mr. August Kollandru in Mr. A. Glavami. Prav lepa hvala udeležencem Mr. in Mrs. Jos. Kern iz CollimVooda, Mr. in Mrs. Jos. Mirtel, Mr. in Mrs. Anton Gliha, Mrs. Jera Pižmoh, Mr. ii* Mrs. Anton Kordan, Mrs. Vera Campa, Mr. in Mrs. J. Lukanc, Mr. in Mrs. Anton Valter, Mr. in Mrs. Anthony Gliha Jr. Mr. in Mrs. A. Rus, Mr. in Mrs. F. Opaškar, ' Mr; in Mrs. R. Novak, Mr. in Mrs. Ig. Zupančič, Mrs. Rose Planinšek, Mr. in Mrs. A. Glavan, Mr. in Mrs. Louis Ferfolia, Mr. in I Mrs. Ivan Zupan, Mr. in Mrs. M. Planinšek, Mr. in Mrs. J. Turk, Randall, O., Mr. in Mrs. J. Orehovec. Mr. A. Kordan Jr., Mr. Anton Zidar, dr. A. Perko, Mr. in Mrs. J. Gornik, Mr. in Mrs. Bakunjin sede na predsed-jbi bila smrt prelahka kazen za niško mesto in začne govoriti o njega. Bilo bi bolje, da bi ga nihilističnem pokretu in o de- občutnejše kaznovali. Na pri-lovanju zveze v zadnjem času. hodnji skupščini vam bom —Danes, — nadaljuje Ba- predlagal njegovo kazen, kunjin, — lahko pozdravimo svojega starega prijatelja Bo- •■-.• janovskega. Dalje je dokazano, da je gostilničar Margolin- j J .y ■ ; ' jgwjx':■'^račL. ^ki izdajalec. Da reši .sebe pred ; »iMim smrtjo, je izdal policiji naše- fc ga tovariša Bojanovskega. —Margolinski naj umre! — vzklikne Janicki. -Iv-/*^ * — Naj umre! — odvrnejo - ^l|l|f §1 bratje smrti. S Jf —Tudi jaz mislim, da ga je " 11 treba brez nadaljenega obso- 1 ; » diti na smrt! — reče Baku- | « —Toda vendar mislim, da jP^ v mizo: To je bilo znamenje, da je začetek seje. —Bratje smrti! — reče Janicki, — pozdravljam vas in upam, da med nami ni izdajalca. —Smrt izdajalcu! — zakri-čijo nihilisti. —Prisiljen sem, da danes jaz predsedujem, ker onega, ki nas sicer vodi, danes ni v Pe-trogradu. — Odkod veš to, brat? — vpraša nekdo z drugega konca mize. —Bakunjin! — se zasliši z vseh strani. — Vrnil se je. — Prišel sem pred. nekaj urami — reče Bakunjin in da Janickemu roko. — Bilo je ravno toliko časa, da sem prišel na skupščino. Tudi Palen je tukaj. —Torej, kako je z otrokom? — zašepeče Janicki hitro. — Ali sta ga odvzela staremu kmetu?- -—Nisva! — ni nama bilo mogoče! —Kaj pomeni to?- —To pomeni, da otroka ni bilo več tam. * Janicki stisne pesti. —Mar me je Orelj prevaral, — mar je to izdajalec, ki ni vreden mojega zaupanja? — Prepričan sem, da sta Orelj in njegova žena poštena, toda da jima je nekdo ugrabil otroka, ko sta ga pustila sama v gozdu. — Ali ga nista iskala? — vpraša Janicki. — Ali nista našla sledu? —Iskala sva ga, toda najti ga nisva mogla. Janicki zmaje z glavo. —Stvar je skrivnostna, reče on. — Otroka je nekdo ugrabil. Najpreje smo mislili, da so ga ugrabili cigani, toda kmalu smo se prepričali, da to ni resnica. —Ne, — cigani ga niso ukradli! — vzklikne Janicki. — Otroka so ukradli oni ,ki imajo poseben interes da ga umorijo. — Ali misliš, da je deček mrtev? — vpraša Palen. —Kdo ve? — odvrne lekarnar. — Toda ne smemo dalje šepetati. Tovariši bodo mislili, da imamo svoje skrivnosti. Felix Frankfurter, je bil imenovan po predsedniku Rooseveltu za sodnika najvišje sodnije Zed. držav. Mr. Frankfurter, je bil rojen na Dunaju in je kot mlad deček dospel s svojimi starši v Ameriko. Slovita filmska igralka Norma Shearer ni samo dobra igralka, ampak t udi vrla športnica. Na sliki jo vidite na drsališču v Sun Valley, Idaho. ^K^r čez gladko, solnčno "^HMfei Hr JUŽNO PROGO ^H f "Južno stran Atlantika" ^ najhitrejša direktna črta Zagotovite si popolno veselje morskega potovanja, izberite katerikoli laški parnilt ter se radujte gladke, sončne JUŽNE POTI, ki vam jo nudi za popolno razvedrilo, in udobnost. Vabljivo in zdravo gibanje, počitek ali igre na sončnih krovih vas storijo sveže in krepke ter vam omogočijo, da se radujete vse vožnje do vaše krasne domovine. Parniki Italijanske črte nudijo neprekosljive udobnosti, vljudnost in postrežbo. Vulcania Saturnia Naravnost v Tr^rlavijo 25. feb., 1. aprila Rex Conte di Savoia Roma čez Genovo 4 feb., 11. feb., 4. mar., 11. mar., 18. mar. Za informacije in rezervacije se obrnite na katerikoleg" pooblaščenega zastopnika ali na naš urad Italian Line: 1000 Chester Avenue Cleveland, Ohio John Barrymore, znan filmski igralec in njegova žena Elaine. Oni dan je med njima, prišlo do precej ostre debate, ker se namreč nista mogla zediniti, kdo bo peljal njih malega kužeta na izprehod. Debata je šla tako daleč, da sta šla potem z pasjo mrcino oba, ampak bomo razumeli, da po poti nista dosti govorila. V SPOMIN druge obletnice smrti naše ljubljen« in nepozabne mamice in sestre Ana Bole ki je natisnila svoje blage oči dne 27. januarja 1937 Leti dve si proč od nas, mi smo pa ostali sami; tužno nam je zdaj srce, kar počivaS v jami. Prosi za nas ti Boga, da bi enkrat Se združili, jfla bi enkrat skupaj vsi večno se razveselili. ■> i ■>:■■/ Žalujoči: Ana, Theresa, Helen, hčere Frank, John, Anton, Victor, sinovi Frank Plut, brat Cleveland, O., 26. jan. 1939. \ Jos. Zele in Sinovi ! POGREBNI ZAVOD = Avtomobili m bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo S 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdlcottt 0583 | COLLINWOOD8KI URAD: : 452 E. 152D STREET Tel.: KEnmore 311« = iHiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii? ZOPET SUH! ZAČEL BOM HRANITI SEDAJ Z VOŽNJO NA ULIČNI NA DELO! ŽENINI IN NEVESTE' Lahko si prihranite do $20 na mesec kar vas stane vozarenje s tem, da se udobno vozite na delo z ulično ali motornim busom. Začnite danes in videli boste, koliko več denarja boste imeli v enem mesecu. Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnders°" Jan Masaryk, sin prvega predsednika češke republike, je, dospel v Zed. države, kjer bo obdržaval predavanja. VOZITE SE NA ULIČNI ALI MOTORNEM BUSU Skrivnosti ruskega carskega dvora ■■■■■■■■BIMBBaBmWIMMBMaWMI IHW»lil ll«IH» 'iHTIiMCBiM« ROMAN —Vidi se, da si bil dolgo v( Sibiriji. V začetku je bilo res naše edino orožje — razum, prosveta, — toda med tem smo uvideli, da s tem ne bomo mnogo dosegli. Saj si tudi ti sam bil žrtev tirana! Zakaj so te zgrabili in poslali v Sibirijo? Ali je bila to pravica? — Ne, bila je zvijača, Še več, uporabili so tvojo lastno ženo za Špijona./Ako še ne veš, Bojanovski, ti bom jaz povedal: Tvoja žena te je izdala! —Prokleta! — vzklikne Bo-janovski. Njegove oči se žaiskrijo in z obraza mu izgine njegov blag izraz. Janicki ga je zmagoslavno opazoval. —Odgovori, ako moreš! — reče on. — Ali je bilo to morda pošteno delo? —Ne! — odvrne Bojanovski. — To je bil zločin! —Ali se ne boš maščeval? — vpraša Janicki. Ti nisi mož, ki ne bi izkoristil prilike, da uniči svoje sovražnike. —Toda, kaj govorim, — nadaljuje on, — vem, da si spremenil svoje mišljenje. Že radi lastne varnosti moraš izvršiti našo željo, Bojanovski! —Ti veš, kakšna kazen te čaka, ako se nam izneveriš. —Ne misli, da boš ušel našemu maščevanju! Doseglo te bo, kjer se boš skril! ---Pojdi zato z menoj, Bojanovski. Ukazano mi je, da te pripeljem k bratom, ki se ravnokar zbirajo. Bojanovski je trenutek okleval. Prišel je sem, da odbije predlog, ki so mu ga stavili nihilisti, toda sedaj, ko se je spomnil svije žene, je izginila blagohotnost. —Šel bom s teboj, — reče on. — Odvedi me k bratom! Slišati hočem, kaj mi bodo rekli! —Lekarnar je bil ves srečen, da je Bojanovski pristal na to, da gre z njim. —Kje se sedaj zbirate? —Videl boš, — odvedel te bom tja, — odvrne Janicki. i Odšla sta iz Katarinega gaja in hodila po mestnih ulicah Konečno obstaneta pred neko veliko sivo hišo. Janicki potrka, a vrata se takoj odpro. Oba vstopita, a iz sobe se zasliši vesela godba. —Ali je mogoče? — zašepeče Bojanovski, — mar se morejo nihilisti tukaj zbirati — tukaj, — kjer je godba in kakor izgleda sami veseli ljudje? —Ravno zato se nas tukaj ne bo nihče nadejal, odvrne Janicki. — Sicer pa smo sedaj zelo pravidni, ker naznanimo vsakemu članu samo pet ur pred začetkom sestanka kraj, kjer se vrši. —To delamo od takrat, odkar nas je nekdo izdal. Tukaj gori, kjer plešejo, pijejo in i?e veselijo, ne bo nihče slutil ni-hiliste. On da Bojanovskemu znak in ga vodi po ozkih stopnicah v klet. Ko sta dospela do vrat, jih Janicki odpre, a stražnika vprašata: —Geslo? —Nova kri! — odvrne Janicki. Ko sva prestopila prag, sta se nahajala v velikem podzemnem prostoru, a okrog dolge mize je sedelo okrog štirideset nihilistov, od katerih je imel vsak na obrazu majhno črno krinko. —Tudi tega ni bilo preje,— zašepeče Bojanovski svojemu spremljevalcu. —Bili smo prisiljeni, — odgovori Janicki, — vpeljati to novost, ker se bojimo, da imamo med seboj vohune. — Toda sedaj se morava ločiti, ker danes predsedujem jaz, ker Mihajla Bakunjina ni v Petro-gradu. Janicki se poda k visokemu lesenemu stolu, ki je stal na čelu mize, sede, zgrabi bodalo, ki je ležalo tam in ga zasadi GROTTO CIRCUS 3 RING PUBLIC HALL Feb. 6th to 18th A $100,000 PRODUCTION Cleveland's Greatest Winter Event Gen. Admission 50c Adv. Sale 35c VLOGE [tej posojilnic I 80 zavarovane do $5000 po Federal j^'"'■*■'"'" Savings & Loan ifIEWI13W?) Insurance Corpo-WflUS. JJJ rat,on- Washlng-ton, d. c. Sprejemamo osebne In društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan.Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670 Kraška kamnoseška obrt IK"07 Waterloo Rd. (V «*»r!nj i r*. i vine Grdlna & Sond) EOT** -L.T'tenSKA IZDELOVAL-NfC" i^MTH SPOMENIKOV Lmmammm* MinHMMHWMaa Frank Rich in Frank Klun E. 61ST ST. GARAGE Se priporočamo za popravilo in barvanje vašega avtomobila. Delo točno In dobro._ mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm NAPRAVITE DOMAČO MLOf 1 V • lažjo ZA VAŠEGA DEČKt H Bfl ■ t^Brs"' 181 j|| /_—--— IS I / t A Vlf B; B^H^y^^ i* ■ p B ; ^wH^^J < TOpSnHi BlHMtfiBt gffljpi IIImmM v ffl mm m: WmWm \ u 1 m: Ali se vaš dečko boji domače naloge? Videli bost«' v J?*' da bo boljši dijak, kadar bo imel svojo vid hraneč f študijsko svetilko. Vid hraneča stydijska svetih f napravi študiranje lažje. Omogoči dečku a j^, deklici, da opravljajo bližnje delo brez napenj® ki nja oči—in napenjanje oči dela dijaka zaspane!8 ^ in DOSTIKRAT POKVARI VID IN ZDRAVJA |e Vid hraneče svetilke so znanstveno narejene, H* j dajo dovolj svetlobe, pravilno razvrščene b*el f * ■ - žarenja. So boljše luči, pa ne stanejo nič veC" I] J :.1 ( . I '. ii e Oglejte si lepe 1939 modele v trgovinah SEDAJ. Cene prično jako nizko. THE ELECTRICAL LEAG^ 18TH FLOOR • MIDLAND BUILDING • prospect5 MMtji a tfSM tt'M J H jM^B^nBBfTTaHM^BfMi Hiili Hj Mm Hfiii iHH By a mE ^ H^H HI z1 MB