the voice of canadian slovenians
GLASILO
Soustvarjamo ga tudi mi. S svojim znanjem, izkušnjami, izdelki. Naša poglavitna skrb je namreč zdravje
Zdravila za huaaano uporabo
Dietetični in zeliščni izdelki
Veterinarski izdelki
Biosintetični izdelki
• Kozmetični izdelki
• Zdravniške storitve

KRKA, d.d. Šmarješka c. 6, 8501 Novo mesto, Slovenija, tel: 068 312 111, faks 068 323 152
GLASILO
Established • Ustanovljeno 1996
www.vsko.com
Izdaja - Publisher Vseslovenski kulturni odbor • Ali - Slovenian Cultural Committee
Odgovorna urednica: Majda Gunžer
Sodelavci
Anica Resnik, Franc Slobodnik,France Habjan, Vladimir Urbane, Milena Soršak, Irma Ožbalt, Pavle Larič, Silva Plut, Bogdan Vidmar, Francka Seljak, Milica Muhič, Miro Koršič, Stan Konda
Svet revije - Editorial Advisors Flori jan Markun (za VSKO), Frank Habjan in Stane Kranjc (za KSK), France Brence (za Gospodarsko zbornico), Anton Kacinik (za radio Glas kanadskih Slovencev), Ivan Plazar, Valentin Batič, Anton Ovta (za slovenske župnije), Frank Novak, Jože Slobodnik
Postavitev www strani - www pages: Ivan Kobe, Frank Pinter, Frank Majzelj
Oglasi - Advertising: Ivan Plut
Naročila, spremembe naslovov, prispevke, oglase in pripombe pošljite na naslov Subscriptions, change ofaddress, advertising and comments fonvard to
GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
P. O. Box 3949, Depot 4 HAMILTON, ON L8H 7P2 Canada Fax: (905) 561-5109 E-mail naslov: mfm@aol.com
Besedila ne odražajo vedno stališča uredništva. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je mogoč le s pisnim dovoljenjem. Prispevki so zaželjeni.
Articles do not necessarly reflect the opinion of the Editors. Ali rights reserved. Reproduction in whole or in part allowed oniy by written permission. Submissions are welcome. Tiskano v Kanadi v nakladi 3000 izvodov 3000 copies Printed in Canada
IZ VSEBINE: Uvodna beseda • Slovenski dan v Londonu • Polete na slovenskem letovišču • Uspela ekskurzija otrok iz Hamiltona po Sloveniji • Novice iz KSK in SSK • Je že božja volja • Svetovna ženska teniška elita v Montrealu • Duhovna stran • Literarna nagrada "Vstajenje" • Nova kapelica na Šajnovičevi kmetiji • Novice iz Slovenije in od vsepovsod • Pisma bralcev • Finančni kotiček Zdravje
Na naslovnici • Cover Fram Pavlovec:"Kammsko sedlo vjeseni", olje -19}7
. || 4 8 0 21 0
September
Nase čisto nove hlače, 'j čevlje in kar spada vkup, dolg pogled še na igrače in po mamičin poljub.
t "~>
>-~ Potlej pa..O, saj že vemo v šolo mora naš junak! Nič zato, če z rahlo tremo; vsak začetek je težak.
JožeŠmit
Prelude to Aututnn
The long, hot summer is fading away... the wings of the morning are lavender - $ray. Bloosoms of rose are no longer se en...
The maple and oak are no longer green...
The wind in the willows blows harder these days,
and aeres ofsheaves present cjuite a maže.
The scarecrow seems sad, ali alone in the field,
but the harvest was blessed and gave a goodyield.
The loons on the lake have ali gone away for these golden moments never can stay. Everything changes, but nothing is nevv...
the prelude to autnmn was long overdue.
Clay Harrison
september/oktober 2000 - 3
uvocTna beseda ~ " 7
Nov človek postanes, prenovljen si, če se zavedaš, da živiš, da se danes začenja prvi dan v nizu tistih, ki so ti še preostali v življenju. Prenovljen si, če s čistim pogledom gledaš na stvari, če se znaš smejati in se veseliti čisto navadnih, drobnih cvetic ob poti svojega življenja.
Phil Bosmans
Spoštovane bralke in bralci!
Poletje seje poslovilo Prepustilo je svoj prostor jeseni, kije že prišla s svojo udobno dostojanstvenostjo v nizu odtenkov prelestnih sončnih barv. Od jutranje rose v poletnih jutrih nastaja slana - in noči se že z večjo težavo rojevajo v dan...
Življenje v jeseni ponudi svoj pridelek. Čudovito večerno obzorje kot pesem ugasi dan. Kos se pripravlja v vinorodnih krajih na roparski pohod po sladkih grozdnih jagodah... Iza hribovja in gora zaveje hladen zrak... JESEN... Prav tako, kot je pred nami nov čas, je pred nami tudi nov dan. Lahko sprejemamo in lahko odklanjamo. Svet je lepši tam, kjer so poti neizhojene. Deviška lepota, moč gora in neprehojenih vzponov privablja vedno znova in znova tiste, ki v tem koščku sveta odkrijejo vrednosti - ki se ne boje... Zato ne oklevajmo, ko izbiramo med dnevom in nočjo, med dobrim in hudim... Ne oklevajmo, ko je potrebno reči svoj DA življenju. Znamenja ob naših poteh življenja nam odkrivajo ljubezen, ki nas vodi in nam zaupa. Upati, sanjati, hrepeneti, pričakovati neverjetno. Da, tudi to. In to ni nasprotje človeški naravi... Kdor je zgolj realist, bo zmožen doživeti le računalniško srečo in vzpon, pa tudi njegovi uspehi ne bodo človeški. Na naši poti učenja in odkrivanja novega, nam
4 - GLASILO kanadskih Slovencev
vsem želim živeti našo lastno globino in globino stvari. Samo v globini, ki jo slutimo v trenutkih zbranosti in začudenja v skriti kamrici srca, je toplota življenja, ki bo ogrevala vsakdanji mraz površinske naglice, ki bo zopet v naših delovnih dneh pred nami. Samo v globini je izvir žive vode, ki bo lahko napajala suhe površine vsakdanje puščobnosti. Pred nami je torej novo iskustvo, ta nenavadna sila, ki nas vodi k vrhu sedanjosti, kjer pa se že pričenja prihodnost... Vsem nam želim na tej poti najboljše...
V tej številki Vašega in našega Glasila je veliko prispevkov iz kanadske skupnosti, kjer vam zvesti sodelavci živo predstavljajo počitniško poletni utrip med rojaki tukaj in onstran meja, aktivnosti KSK in SSK, duhovna stran s Prijateljem, literarni prispevki, tokrat tudi iz Amerike, novice iz Slovenije in od vsepovsod ter še in še...
Moram vam dati v vednost, drage bralke in spoštovani bralci Glasila, da se s to številko, kije hkrati tudi številka za september in oktober in zato tudi vsebinsko in po številu strani močnejša, poslavljam od Vas. Hvala Vam bralci in drage bralke za zaupanje in pozitivna odzivanja v času mojega enoletnega druženja z Vami. Hvala vsem sodelavcem, dopisnikom, ki so s prispevki na svoj način prispevali k sedanji vsebini in obliki Glasila. Bilo mi je v neizmerno veselje in ponos takšno druženje z Vami, obenem pa tudi velik izziv na tem delovnem mestu. Delo mi je dajalo posebno življensko voljo in radost, poseben zagon, saj je šlo pri tem za lepši in bolj človeški svet prihodnosti. Vse to pa je srčika in rdeča nit v naši pisani besedi... Vem, da bo Glasilo kanadskih Slovencev še naprej odziv na utrip slovenskega srca... Ostanimo prijatelji... Mir in dobro!
Vaša urednica Majda Gunžer
novice iz kanadske slovenske skupnosti
(Objavljamo pozdravni govor predsednika VSKO g. Florjana Markuna ob priliki praznovanja Slovenskega dne v Londonu).
Spoštovani g. ambasador dr. Božo Cerar, častni konzul g. Jože Slobodnik, župnik g. Franci Slobodnik, drage rojakinje in rojaki.
Najprej se zahvaljujem ge. Magdi Razpotnik, ki meje v imenu Triglav Parka v Londonu povabila na današnje praznovanje Slovenskega dneva.
Tukaj smo se zbrali, da skupno proslavimo Slovenski dan. Ob tem se mi poraja vprašanje, kaj vsakemu od nas Slovenski dan pomeni. Kaj pravzaprav praznujemo? Smo se zbrali zato, ker smo prišli iz tiste lepe dežele na drugi strani Alp, pod Triglavom? Ali smo se zbrali, da proslavimo našo slovensko zavest in se veselimo, da tudi tukaj v Kanadi ustvarjamo majhne kotičke slovenske zemlje, kot je tudi to letovišče, kjer smo sedaj zbrani? Ali pa je to praznovanje uresničitve politične ideje in želje, da bi imeli tudi mi Slovenci svojo državo?
Ni važno kateri je glavni razlog - S2j se verjetno prepleta veliko razlogov, vendar je prav, da ob tem razmislimo, katera ideja najbolje zajema vrednote in značilnosti tega, kar imenujemo SLOVENSKI DAN.
Večina od teh, ki smo tukaj zbrani, smo zapustili našo staro domovino Slovenijo v tistih časih, ko nam Slovenija ni mogla nuditi tistih dobrin, ki jih nujno potrebujemo za življenje in to je delo, kije nujno potrebno za naš vsakdanji kruh. Nekateri so odšli, ker se niso strinjali s političnimi idejami in so bili zaradi tega ogroženi ali celo preganjani. Zopet drugi so odšli, da bi lahko prosto živeli in uživali duhovne vrednote med katerimi je glavna naša vera. Zato vidimo, da smo tukaj v tujini kupovali in zidali hiše in si tako ustvarjali naše domove, pri tem pa smo čutili radi veliko potrebo po skupnem domu in kjer je bilo le mogoče, je bil eden od prvih domov ravno cerkev in župnija. Vidimo, da tudi tam, kjer vas ni bilo dovolj, da bi zgradili cerkev in dobili svojega duhovnika, z velikim veseljem vabite, da pride k vam duhovnik in začenjamo tudi takšna srečanja in praznovanja s sveto mašo. Cerkve so vedno tudi središča slovenske skupnosti in njenih kulturnih, družbenih in socialnih aktivnosti.
Do slovenske vlade, ki je v času, ko še nismo imeli
svoje države, imela do nas velikokrat bolj mačehovske odnose, se velikokrat nismo dosti zanimali in od nje tudi ne veliko pričakovali. Zato na Slovenskih dnevih tudi ni bilo njenih predstavnikov in smo vsak po svoje praznovali "Slovenske dneve".
Leta 1991 pa seje	FlorjanMarkun,
uresničila naša velika želja	predsednik VSKO
in cesto neizgovorjene
sanje, da smo tudi Slovenci dobili domovino, za katero smo vsi Slovenci v tujini molili in želeli. O tem so nam govorili k naši očetje in nas na to tudi pripravljali. Gotovo sedaj iz večnosti gledajo na nas z veseljem, saj vidijo, da mi imamo to, po čemer so oni tako hrepeneli in to je PRAVI SLOVENSKI DAN - DAN SVOBODNE NEODVISNE SLOVENIJE.
Prav pa je, da se vprašamo, ali smo lahko s tem, kar imamo, res zadovoljni. Na žalost še nismo mogli premostiti vseh tistih razlik in nasprotij, ki so se tekom zgodovine pojavile in v nekaterih pogledih kar globoko zakoreninile. In te razlike in nasprotja vidimo doma v Sloveniji, kakor tudi tukaj med nami. Mislim, da ni potrebno, da si zakrivamo oči. Prav je, da te razlike opazimo in jih priznamo. Prepričan pa sem/da so tiste vrednote zaradi katerih smo se zbrali, vrednote, zaradi katerih se imenujemo in smo SLOVENCI. VREDNOTE, zaradi katerih tudi praznujemo SLOVENSKI DAN tako velike in močne, da bomo z dobro voljo in medsebojnim spoštovanjem in ljubeznijo zgradili in uresničili medsebojne odnose, da bo praznovanje SLOVENSKEGA DNE takšno, da bodo naši očetje resnično veseli in ponosni. Naše medsebojno razumevanje, spoštovanje in sodelovanje bo prav gotovo pomagalo tudi pri graditvi nove, _^
september/oktober 2000 - 5
novice iz kanadske slovenske skupnosti
Poletje na Slovenskem
ponosne in zdrave SLOVENIJE, kjer se bodo res spoštovale tudi kulturne in duhovne vrednote, ter pravice vseh ljudi. Zato bi vas rad opozoril še na nekaj. Kot veste imamo tudi tisti, ki živimo v tujini in smo slovenski državljani pravice, kot jih imajo tudi naši rojaki doma. Med temi pravicami je tudi pravica da volimo. Kjer so pravice, tam so tudi dolžnosti. In zato je naša dolžnost, da volimo in tudi tako pomagamo pri graditvi Slovenije, na katero bomo upravičeno ponosni. Ne samo zato. ker je to čudovito lepi biser tam pod Triglavom, kjer smo lahko v enem dnevu visoko v gorah, pod večer se pa že hladimo v hladnem prijetnem morju. Bodimo ponosni tudi zaradi tega, ker se tam spoštujejo "šege, postava in vera". Še pred koncem tega leta bodo volitve. Vabim vas, da bi to svojo volilno pravico uporabili in na ta način pomagali uresničiti NOVO SLOVENIJO. Naj nam pri tem pomaga naše medsebojno spoštovanje, pridnost in volja do vsega, kar je dobrega.
V	počastitev Louisu Babiču - turnir v balinanju pri starostnem domu Lipa
V	soboto 19. avgusta je bil drugi "Memorial Louis Babic" turnir v balinanju pri starostnem domu lipa, kjer seje udeldilo kar 10 ekip (trojice). V spomin na pokojnega g. L. Babica, je gaMargaret Korsik zasadila okrog drevesa blizu balinarske steze veliko lepih rož in omenila, da bo to Louis Garden in ta nedolžna ideja je obrodila sad. 19. avgusta je častni konzid republike Slovenije g. Jože Slobodnik, navzoča je bila tudi njegova soproga, uradno preimenoval ta prostor v Louis Garden in obudil prelepe spomine pokojnega g. L. Babiča. Pri tem je povzročil, da so gospe Babičevi in sorodstvu stopile solze v oči. Na spominski slovesnosti in turnirju je bil navzoč tudi predsednik VSKO, Florjan Markun s soprogo. Tega turnirja seje udeležila tudi ženska ekipa v postavi Mirni Radovan, Marija Sluban in Ivanka Vukšinič, ki so zmagale kar v dveh tekmah. Na žalost pa se niso uvrstile v prva tri mesta. Prvo mesto so osvojili Rajko Fabčič, Joe Nizicin, Štefan Muhič, drugo mesto pa Renato Fornazar, Ivo Bascevan in Oskar Zorčič (Istrijani). Tretje mesto je pripadalo Joe
Florjančiču, Jaki Janežiču in Franku Steržaju. • •• •••••••*••••
6 - GLASILO kanadskih Slovencev	Miro KorSlC
letovišču
Čas počitnic in oddiha v prosti naravi hitro mineva... Kljub muhastemu vremenu je Slovensko letovišče pri Boltonu spet kraj mnogih srečanj in praznovanj.
25. junija je slabo jutranje vreme prispevalo k manjši udeležbi pri Telovi procesiji kot prejšnja leta. Narodnih noš ni bilo videti, pot procesije je postalo jezero. Tradicijo evharističnega slavja smo nadaljevali po zgornji ravnini letovišča.
Za 41.slovenski dan 9. julija je bilo nebo spet prekrito z deževnimi oblaki. Združeni z lazaristiJožetom Mejačem, Pavlom Novakom in Francem Ratajem na obisku iz Slovenije, Tinetom Batičem in novomašnikom Janezom Likozarjem smo srečno opravili nedeljsko mašo. Letošnji Slovenski dan je bil posvečen mladini. V popoldanskem programu je Pavle Novak govoril o pomenu znanja jezika, kulture ter narodne zavesti za slovensko kanadsko mladino, ki prispeva k splošjn izobrazbi in vzgoji mladega človeka za sposobnega člana današnje svetovne družbe. V angleščini je podajal slične misli Bobby Ulčar, ki raste od otroških let v slovenskih oraganizacijah pri Brezmadežni in na Slovenskem letovišču. Petje združenih pevcev, folklora mladinske skupine Mladika (Nevenka Stajan), otroški pevski zbor Novi Rod (Mojca Končan), deklamacije (Nada in Vesna Čemaš), glasbeni duet (Andrej Pahulje in Matija Lebar) so sestavljali drugi del programa, ki ga je povezoval inž. Ciril Pleško.
Slovensko kanadski svet in Slovensko letovišče sta bila letošnja organizatorja te prireditve, katere sta se udeležila slov. Veleposlanik dr. Božo Cerar in častni konzul republike Slovenije g. Jože Slobodnik.
Ob takih nedeljah na Slovenskem letovišču spomin oživi in nas v duhu popelje na slovensko podeželje, kjer v hladnih uricah ob svetočih vrtovih vasujejo domači prijatelji iz sosedne vasi, kjer se ob večerih še sliši fantovska pesem, kjer dekleta še spletajo vence za žegnanje, nove maše, procesijo sv. R. Telesa ali za gasilsko veselico in v mladostnih sanjah ustvarjajo srečno družino z ljubljenim fantom..Nad pšeničnimi polji odseva v skalnatih vrhovih Karavank in julijskih Alp...Slovenske nedelje in prazniki dajejo našemu narodu edinstveno podobo od davnih časov sv. Cirila in Metoda, do časov koroških vojvod in prvih romarskih poti k
Gospe Sveti, na Sv. Goro in na Sv. Višarje, k
Mariji pomagaj na Brezje, na Ptujsko Goro.Jz tisočerih cerkvenih stolpov sirom naše zemlje vabijo zvonovi k Angelskemu češčenju in pridni Slovenec sklene roke k molitvi kakor že dolgih tisoč let...
Letošnji in vsi Slovenski dnevi so tako zvonenje, naročilo, da z lastnim zgledom storimo vse, da bo naša mladina spoznata in živela slovenstvo.
Za poletni večer 29. julija so letoviščarji in obiskovalci napolnili letoviško dvorano. Ga. Marija Soršakje s svojimi pomočnicami pripravila okusno večerjo. Zunaj na terasi pod toplim poletnim nebom je za ples igral orkester Alpski glas.
Slovensko letovišče je v zadnjih julijskih sobotah in nedeljah kraj mladinskih športnih iger in tekmovanj, ki so se letos končala 12. in 13. avgusta z mladinskim Jamboree. V teh igrah je letos sodelovalo do dvesto osnovno in srednješolskih otrok, univerzitetnih študentov in mladih Slovencev iz celotne slovenske skupnosti okrog Toronta. Vsako leto se ponovno utrdijo prijateljski stiki z mladino iz Chicaga, ki včasih pripeljejo fanta in dekle v zakonski stan in novo slovensko družino.
Marjan Ulčar in Frank Krmelj sta dolgoletna
organizatorja teh mladinskih dni Marjanova sinova BobbyinJimmypa vodita Mladinski Jamboree, ki je vedno izraz mladostne razposajenosti, preprostosti in veselja do življenja, vendar brez senzacij in nereda.
Od 5. do 8. avgusta so Torončane obiskali člani igralske skupine Drežnica iz Slovenije. Na Slovenskem letovišču so v soboto 5. avgusta priredili prijeten kulturni večer s petjem ljudskih pesmi, skioptičnimi slikami iz Posočja ter skuhali drežniške štruklje za 180 obiskovalcev. V nedeljo 6.avgusta zvečer pa so nas prav po domače zabavali z vesebigro Dva para se ženita ali Gonja za srečo, katero so v torek 8.avgusta ponovili pri Brezmadežni. Slovensko letovišče, Društvo Simon Gregorčič, folklorna skupina Nagelj in igralska skupina Toronto so bili skupni sponzorji 16 mladim Drežničanom, varuhom slovenske ljudske kulture na skrajnih zahodnih mejah naše domovine.
Sredi poletja, 16. julija, smo praznovali posebno slavnost, poroko našega priljubljenega in delovnega predsednika Jonnyja z zavedno Slovenko Klavdijo Lorber, Miss Octoberfest 1995 na slovenski lovski farmi Alliston. V cerkvi Brezmadežne sta si obljubila zvestobo in zvečer v dvorani praznovala začetek novega življenja z mnogimi prijatelji, letoviščaji in sorodniki iz Slovenije. Mlademu paru želimo vso srečo in bcžji blagoslov ter upamo, da tudi v novem življenskem stanu naš predsednik John Juri ohrani tisto navezanost, ljubezen in skrb za Slovensko letovišče, ki ga postavlja za zgled vsem starim in mladim članom letovišča.
Anica Resnik, Toronto
SLOVENSKI DOM OF TORONTO PRESENTS YEAR 2000 EDUCATION AVVARD
On the occasion of the Slovenian Day celebration in Bolton, Ontario, on July 9, 2000, the Slovenski Dom of Toronto presented the Year 2000 Education Avvard to Mr. Blaž Potočnik. Under the direction of Mr. Potočnik and many volunteers, the Slovenian School has been a longstanding pillar of tiie Slovenian community in the Toronto area. The school has introduced manyyoungSlovenians to the language and culture ofourhomeland. The avvard was presented by Mr. Stanko Šajnovič.
Mr. Stanko Šajnovič (left) presents the Slovenski Dom, Year 2000	Oscar Koren
Education Avvard, to Mr. Blaž Potočnik (right)	see®c®s<£es®es
september/oktober 2000-7
novice iz kanadske slovenske
NOVA KAPELICA NA ŠAJNOV1ČEV1 KMETUl
Nekaj kilometrov severovzhodno od Orilije, na vratih prelepe počitniške pokrajine Muskoka. se nahaja odlično urejena kmetija "Stanrika Farms" last Stanka in Jožice Šajnovič in njunih otrok Stanka ml. in Erike. Na dvesto akrih gozda, zelenih travnikov in obdelanih njiv se vrste tri poslopja z najnovejšimi higienskimi čistilnimi napravami za rejo tisočev perutnine, ter shramba za kmetijska in poslovna vozila. Ob vhodnih vratih, sredi urejenega vrta stoji družinska hiša. Mimo nje se dviga pot do nove kapelice ob gozdu, ki jo je ta dan blagoslovil torontski nadškof in kardinal dr. Alojzij Ambrožič.
Okrog 180 povabljenih prijateljev iz slovenske in kanadske skupnosti je prisostvovalo tej edinstveni pobožnosti na slovenski kmetiji sredi kanadskega Ontaria. Temni oblaki so skoraj preprečili pobožnost. Vreme je zdržalo do blagoslovitve. Potem pa seje vsulo po pločevinasti strehi poslopja, kjer smo vedrili, kot bi tovornjaki drveli po njej.
Šajnovičevi so posvetili kapelico Materi Božji in Angelom varuhom v zahvalo za vse varstvo v težkih časih komunistične revolucije v Sloveniji in pozneje v iskanju novega življenja v Avstraliji in Kanadi.
Kapelice so del slovenske panorame. Od zdavnaj so naši dedje krasili našo deželo s križi in kapelicami, v zahvalo za rešitve, vrnitve, v spomin pokojnim in znamenje globoke vere. Nikjer na svetu ni toliko svetih znamenj in cerkva kot v naši mali Sloveniji. Iz težkih viharnih časov spet svetijo na domačih poljih
skupnosti
in poteh. Verno ljudstvo obnavlja zapuščene, postavlja nove za mlade, srečnejše rodove. Na mnogih krajih po sveni, kjer žive Slovenci, že stoje kapelice. Tem seje sedaj pridružila še Šajnovičeva kmetija.
Kapelica je domače delo Stanka Šajnoviča in prijateljev. Z vitkim zvonikom - sedaj še brez zvonov -je ljuba miniatura slovenske podeželske cerkve. Poleg slike Angelov varuhov stoji znotraj še kip Matere Božje in spominska marmornata plošča. Na zunanjih dveh straneh sta sliki sv. Stanislava in sv. Jožefa, na pročelju pa slika Dobrega Pastirja. Vse je ustvarila družinska prijateljica Mrs. McCrane. Krasna vhodna vrata je izdelal mojster Šajnovič.
Stanko in Jožica sta aktivna člana slovenske skupnosti in vsa družina sodeluje v krajevni župniji sv. Columbkille.
Po blagoslovu in domači postrežbi sveže pečenih prašičkov in putk ter sladkih priboljškov, smo poslušali čestitke slovenskih društev Planica, Slov. gospodarska zbornica, Slov. Kanadski svet, Slov. Dom, Slov. Letovišče, Slov. sobotna šola, Holiday Gardens ter krajevnih občinskih in cerkvenih zastopnikov.
Popoldne 26. avgusta seje ob veselem pegu in srečanju z mnogimi znanci, po dobroti in prijaznosti Šajnovičeve družine, spremenilo v pravo domače popoldne, kakor ob žegnanju in posebnih praznikih v slovenskih krajih. Nova kapelica Angelov varuhov na kmetiji "Stanrika Farms" naj bo domačim in obiskovalcem vedno znamenje miru in božjega varstva.	Anica Resnik, Toronto
USPELA EKSKURZIJA PO SLOVENIJI, OTROK SLOVENSKE ŠOLE V HAMILTONU
"Prelepa si zemlja slovenska!" je bilo mnenje otrok slovenske šole ob koncu naše šolske ekskurzije.
Tako, kot smo si zadali naše načrte za to potovanje, so se nam v celoti uresničili, pa še več.
Po prijetni vcžnji do prvega srečanja s Slovenci, smo se najprej nastanili v Prekmurju v Beltincih. Tam smo se srečali z otroci slovenske šole, si ogledali njihovo šolo in kratek kulturni program, ki so nam pripravili, in si izmenjali naslove z našimi šolskimi vrstniki. Poleg mnogih
zanimivih ogledov po Prekmurju smo se tudi prijetno •••••••••••••••
8 - GLASILO kanadskih Slovencev
osvežili v Moravskih in Lendavskih toplicah. Prehitro smo se morali podati naprej v Maribor. Ogledali smo si bližnjo in daljno okolico z izhodiščem iz Maribora, do prelepega starega mesta Ptuja in bližnjo Ptujsko goro. Seveda, tudi Ptujsko kopališče se nam ni izmuznilo. Na vrsto je prišlo tudi celjsko območje preko Šmarja pri Jelšah do Rogaške slatine in v Rogatcu ogleda Muzeja v naravi.
V Mariboru smo si ogledali okolico s starim delom Maribora na Lentu z najstarejšo vinsko trto na svetu, staro preko 400 let. Nikakor pa nismo izpustili obiska našega vzornika Antona Martina Slomška v Stolnici. Lepo smo bili po sveti maši sprejeti na mariborski škofiji in povedali so_^
Gostovanje komornega zbora "De profundis" v British Columbiji
Powell River, majhno obmorsko mestece na zahodni obali Kanade, je vsaki dve leti v juliju gostitelj znanega mednarodnega zborovskega tekmovanja Kathaumixw. Že tretjič do danes je prišel semkaj tekmovat pevski zbor iz Slovenije. Letos je bil to komorni pevski zbor De profundis. Na tekmovanju seje odlično odrezal, saj je požel dve prvi mesti (v kategorijah 'umetna pesem' in 20. stoletje') ter drugo mesto v kategoriji 'folklorna glasba'. Zbor, kije bil osnovan leta 1990, ima v svojih vrstah pevce in pevke iz Kranja in okolice od približno 18. do 35. leta. V svojem deset - letnem delovanju sije pridobil veliko priznanj in nagrad, med svoje največje dosežke pa si gotovo šteje nastop v avstrijskem Spittalu, kjer je na enem najzahtevnejših mednarodnih tekmovanj zasedel prvo mesto v kategoriji 'umetna pesem' in drugo v kategoriji 'ljudska pesem'. Zbor že od vsega začetka vodi Branka Potočnik, ki je bila sama že večkrat odlikovana za svojo izredno dirigentsko sposobnost.
Slovenska skupnost v Vancouvru je bila v nedeljo, 9 julija deležna obiska zbora De profundis. Naša dvorana na SprottSt. je postala najprej gostiteljica, kjer so se člani zbora po domače najedli in okrepčali, potem pa je zazvenela kot še nikoli, v splošno zadovoljstvo približno osemdesetih prisotnih. Prevzelo nas je zborovo dovršeno izvajanje slovenskih narodnih, med katerimi sta dobili največji odmev 'Kje so tiste stezice' in 'Dve let in pol'. Večina pevcev seje pomudila v British Columbiji še nekaj čez teden dni, preden so se vrnili v domovino. Veseli smo bili, da smo jih imeli v svoji sredini. To pa ni prvič, da seje eden naših zborov tako odrezal na tekmovanju Kathaumixw. Leta 1994 je Mladinski pevski zbor Maribor pod vodstvom Karmine Šilec zasedel dve prvi in dve drugi mesti, medtem ko je leta 1998 MPZ Gimnazija Velenje pod vodstvom Danice Pirečnik osvojil kar tri prva mesta. Oba zbora sta bila odlikovana z nazivom 'najboljši zbor tekmovanja'! Lepi uspehi mlade slovenske generacije, v katerih še odseva bogata zborovska
tTadlc,ia-	^mOm^	Silva Plut, Vancouver
nam nekaj pomembnih misli o Slomšku ob njegovem grobu. Štajerski predel smo zaokrožili z vožnjo gondole na Pohorje in prijetnim piknikom na Arehu, znanem zimsko smučarskem centru.
V večernih urah smo se znašli že v Ljubljani. Vsekakor smo si ogledali razne znamenitosti Ljubljane, se podali po Dolenjski od Novega Mesta s Kapitlom pa do rojstne hiše Josipa Jurčiča v Muljavi. Dan seje končal z kopanjem v Čatežu. Na Gorenjskem smo si ogledali Brezje, Bled, Bohinjsko jezero, rojstno hišo Franceta Prešerna, Planico in Kranjsko goro, se peljali preko Vršiča do izvira Soče. Po dolini Soče smo nadaljevali pot proti znanemu letoviškemu Portorožu ob Jadranskem morju. Na eni strani nas je obdajalo srednjeveško mesto Piran z znanim Tartinijem in Pomorskim muzejem, ter na drugi strani Koper in Izola. Tudi v slani morski vodi smo se namakali.
Vsekakor Postojnske jame ter znane kobilarne v Lipici nismo izpustili. Po vseh napornih dnevih smo se zadnji dan sproščeni brez obveznosti vozili z ladjo ob slovenski obali po Jadranu, kjer so nam pripravili pravo zabavo in morsko hrano.
Tako sproščeni smo se naslednji dan odpravili na zaključno slovo z mašo na Rakovniku in po kosilu se razkropili na vse strani. Nekaj učencev je še podaljšalo prijetno druženje s sorodniki, nekaj pa se jih je naslednji dan vrnilo v Canado.
Tako smo srečno vsi zopet pristali v našem Hamiltonu, polni lepih dcživetij, srečanj! Obogateni smo z marsikaterim novim pogledom na domovino naših staršev in prastaršev. Užitek je bil poslušati kako gladko je stekla marsikatera slovenska beseda iz njihovih ust in kako sproščeno brez težav so zapeli slovenske pesmi. Skoraj vsi so si na koncu zadali nalogo, da se bodo z veseljem še vrnili. Naš cilj je bil dosežen!
Vsem, ki ste nam omogočili, da smo videli toliko lepega in dcživeli toliko prijetnih trenutkov, iz vsega srca še enkrat prisrčna hvala. Zelo bi bili veseli, da bi še kakšna generacija učencev imela to srečo, da bi tiuli oni dcživeli toliko lepega kot mi
.Darinka Ferletič- ravnateljica •••••••••••••
september/oktober 2000 - 9
kanadski slovenski kongres
BiH smo aktivni,,.
Po letnem občnem zboru seje izvoljeni odbor sestal 20. junija in ocenil letno zasedanje, katerega višek je dosegel enkratni govor slavnostnega govornika, guvernerja Banke Slovenije, dr. Franceta Arharja. Po razgovorih, ki smo jih imeli člani KSK odbora z guvernerjem, smo si mogli ustvariti osnutek programa KSK, katerega naj bi KSK uresničeval v bližnji prihodnosti Po kritičnem pregledu preteklega dela je predsednik nadzornega odbora g. V. Batič CM predlagal razrešitev odbora in oblikovanje novega odbora. Novi odbor je za poslovno leto 2000/01 sledeč: Predsednik sveta KSK	prof. )erry Ponikvar
Predsednik Izvršnega odbora	dr. France Habjan
Podpredsednika	dr. Stane Bah in Cari Vegelj
Tajnik	ing. France Rihar
Blagajnik	ing. Tony Horvat
Člana izvršnega odbora Jcžica Vegelj ter Stane Kranjc Člani sveta KSK Jože Kastelic, Frank Osredkar, Rev. V. Batič, Ciril Soršak, dr. Anton Kačinik, dr. Srečko Pregelj, dr. Janez Vintar.
Pridruženi člani sveta: Ivan Bergant (B.C.), Stane Vršnik (Manitoba), ludmila Šimek (Quebec)
Ob imenovanju novega Državnega sekretarja za Slovence vzamejstvu in po svetu. g. Zorka Pelikana, je KSK poslal čestitke k imenovanju in dobre želje pri njegovem delu.
Izvršni odbor sije tudi zadal program za prihodnjo sejo in sicer, da mora pripraviti osnutek
—programa za prihodnji gjTfg Cenzus Canada ter ^ ■>. .i ^ zbrati informacije
z glede prihodnjih
fg^*"- dnavnozborskih
volitev v Sloveniji in sicer za tiste rojake, ki bi se želeli udeležiti volitev. Svet KSK je tudi razpravljal o organizaciji prihodnjega občnega zbora in sicer na organizacijski in vsebinski ravni. Svet je tudi soglasno sklenil, da bo tudi v prihodnje sodeloval pri Glasilu Kanadskih Slovencev. Člani Sveta so se udeležili Slovenskega dne v Londonu, v Torontn ter v Montrealu. Na prihodnji seji Sveta KSK bo tudi tekel govor o zasedanju Svetovnega slovenskega kongresa in o programu in smernicah, katere so
sVre)elu	France Habjan
IV, zasedanje Svetovnega Slovenskega kongresa
Od 28. do 30. junijah je bilo v Tinjah na Koroškem IV. Zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa. Na zasedanju je bilo izvoljeno novo vodstvo SSK. Za predsednika UO je bil izvoljen dr. Boris Pleskovič iz New Yorka, za prvega podpredsednika je bil izvoljen znan slovenski družbeni delavec v Nemčiji g. Tone Strojan, podpredsednik za Slovenijo je g. Boštjan Turk, podpredsednik za zamejstvo bivši konzul v Trstu prof. Tomaž Pavšič, podpredsednica za čezmorske dežele pa ga. Jožica Gerden iz Avstralije. V odbore sta bila izvoljena od KSK, Jože Kastelic v finančni odbor ter Stane Kranjc kot nadomestni član Nadzornega odbora. Član Sveta SSK je dr. France Habjan.
Zbor je sprejel sklep o pobudi za ustanovitev Sekcije za družino, katero bo vodila pravnica Marija Kržič. SSK je ob zasedanju podal izjavo o meji v Istri in na morju. SSK je tudi pozval vlado Slovenije naj takoj jasno in glasno določi stališče RS do poteka omenjene meddržavne meje.
Glede slovenske sprave je SSK izrekel zavzetost za slovensko narodno spravo. Sprava je nujna za normalno delovanje slovenske države in za njeno uveljavljanje v svetu.
Glede prihodnjih volitev SSK opozarja vlado RS in Državno volilno komisijo, da sta dolžni poskrbeti pravočasno pripravo in dostavo glasovnic in volilnega gradiva slovenskim državljanom, ki bi se želeli udeležiti volitev.
Novi UO je posial predsedniku Evropskega sodišča za človeške pravice v Strasbourg g. VVildhaberju daljše
pismo, s katerim so ga informirali o nepravilnem izvajanju manjšinjske politike Jorg Haiderjeve deželne vlade
na Koroškem.	f Unhinn
1 'U.ite nui/jurt
Tabor slovenskih otrok iz tujine ob Nadi
Vznožje kobariškega Stola in obrežje tople Nadiže sta od 30. julija do 6. avgusta dajala začasno bivališče veselega druženja 72 slovenskim otrokom iz Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Avstrije, Švice in Nizozemske. Njim so se pridružili tudi otroci Breginjskega kota.
Tabor, kije namenjen druženju mladih slovenskih rojakov iz zamejstva in sveta, starih od dvanajst do šestnajst let, smo pri Slovenski konferenci Svetovnega slovenskega kongresa pripravili že četrtič, tokrat ob pomoči tolminskih skavtov, kijih vodi Gorazd Kragelj. Uprava za zaščito in reševanje nam je posodila šotore, slovenska vojska je omogočila postavitev in prevoz šotorov, ter nam posodila tudi talne podloge, Rdeči križ pa kar nekaj spalnih vreč. Brez finančne pomoči Urada za Slovence po svetu in Ministrstva za kulturo pa vendar ne bi šlo. Kot dobra vila nam je ob strani stala Vida Škvor, učiteljica s podružnične šole v Breginju. Kuhar Milč je poskrbel za okusno pripravljeno hrano, lastnik Kampa Nadiža, Evgen Marcola, pa za premnoga tehnična opravila, tudi za to, daje bil hladilnik vselej napolnjen s sladoledi Ljubijanskih mlekarn. Marsikdaj je kot telefonski kurir stekel čez tabor in poskušal ustreči klicem staršev, ki so se želeli pogovoriti s svojimi otroki.
Tabor smo začeli v nedeljo, 30. julija, s slavnostno prireditvijo, namenjeno udeležencem, njihovim staršem in predstavnikom slovenskih društev po svetu, zbrali pa so se tudi številni domačini. Prisrčno dobrodošlico počitniškega zborčka otrok Breginjskega kota, ki so ob kitarski spremljavi kobariškega kaplana prisrčno zapeli, ter mladih harmonikarjev, s slovenske Benečije so popestrili še slavnostni gostje: Zorko Pelikan, državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu, kobariški župan Pavel Gregorčič, pa tudi predstavniki Slovenske konfernece SSK: Danijel Starman, prof. Tomaž Pavšič ter prof..Hema Češnovar in Mark Kargl s slovenske gimnazije v Gelovcu in drugi. Za konec nas je Hugo Šekoranja navdušil z nekaj čarovnijami. Proti večeru pa nas je pozdravila še čez Krn razpeta, neverjetno lepa mavrica.
Ponedeljek so otroci zapolnili z urejanjem tabora in pripravami na prvi veder ob tabornem ognju. Seveda jih je bližnja Nadiža povabila tudi na kopanje. Torkov pohod do Krnskega jezera je marsikoga pošteno utrudil, a tudi obdaril z lepotami, ki jih je ponujal s
soncem obsijan član. Vesela šola slovenskega jezika, z glasbeno in novinarsko delavnico ter s kvizom Kaj vem o Sloveniji, je obarvala sredin program. Prenekatera slovenska pesem vesele šole je odmevala še v naslednjih dneh taborjenja, marsikoga pa je pospremila tudi domov. Obisk Kobariškega muzeja v četrtek in petek je otrokom prikazal utrinke strahot s Soške fronte v prvi svetovni vojni; malo za spomin, še bolj pa za opomin na vse povzročeno trpljenje tisočim nedolžnim. Obisk Vršna pri Kabaridu je bil namenjen srečanju s pesnikom Simonom Gregorčičem. (Četrtkov popoldanski program je zaznamovala še zmaga v nogometu proti ekipi domačinov, na večer pa so nas obiskali še gostje iz Benečije.
V Breginju so otrokom domačini razkazali lepo urejen muzej na prostem. Le eno - za Breginj značilno vaško jedro je ostalo po potresu ohranjeno. Balkoni z nageljni, razvejane stopnice, izbe s starim pohištvom, zidovi hlevov in senikov so mladim obiskovalcem nudili predstavo življenja v še ne tako davnih časih. Skupino otrok je pot nato vodila iz Breginja do vasi Logje in čez Napoleonov most nazaj v tabor.
Deževni petek in sobota nam nista pokvarila dobre volje, le po poteh vseh načrtovanih izletov nismo mogli iti. Začasno bivališče smo poiskali pod streho breginjske osnovne šole, kjer smo preživeli čas ob družabnih igrah, mlajši udeleženci ob filmu o Kekcu ter ob sobotni večerni zabavi - in žeje zasijalo nedeljsko sončno jutro. Vrnili smo se k šotorom ob Nadiži, Tam nas je čakalo še zadnje kosilo. Marsikomu ni teknilo, saj je bil to hkrati tudi čas slovesa. Topli objemi, še zadnji izmenjani naslovi in obljube, da se bomo naslednje leto spet srečali, so zaključili skupno preživet teden dni na Kobariškem.
Nicole iz Italije je o svojih doživetjih napisala:" V tem taboru je življenje lepo, ker smo vsi ena skupina. Skupaj se počutimo dobro, govorimo in se igramo. Različne navade so tu, drugi jeziki, ampak mi se vseeno razumemo. Jaz in moja prijateljica Ornella bova še prišli, ker je tu lepo."
Slovo je pospremila tudi marsikatera solza na licih. Te so bile hkrati tudi dokaz in veliko zadoščenje nam vsem, ki smo tabor pripravljali, saj so otroci preživeli res nepozabne dni, stkali mnoga prijateljstva, Slovenija pa se jim je tudi zaredi tega zapisala v topel spomin.
Jana Podobnik, SSK, Slovenija •••••••••••••
september/oktober 2000 - 11
Literarna nagrada "Vstajenje" pesnici AAlleni Šcmkal
V	mesecu maju tega leta je bila v Trstu podeljena 37. literarna nagrada "Vstajenje", ki jo podeljujejo vsako leto za literarna dela slovenskih emigrantov. Med deli, ki so v letu 1999 izšla v zamejstvu in zdomstvu, je žirija - prof. Zorko Harej, prof. Lojzka Bratuž, prof. Robert Petaros, prof. Neva Zaghet, prof. Diomira Fabjan Baje in Marij Maver - najprej izbrala 22 najboljših, na koncu pa nagrado prisodila Mileni Šoukal za pesniško zbirko Ptice na poletu.
Poezijo Milene Šoukal, kot je zapisano v obrazložitvi, odlikuje "moderen literarni prijem, široka tematika, izvirna severnoameriška motivika in sodoben pesniški izraz". Med emigrantskimi pesniki slovenske emigracije je najmodernejša, zato jo je bolje sprejela mlajša kritična generacija.
Milena Šoukal je bila rojena 1922. v Brežicah. Od leta 1950 je živela in opravljala učiteljski poklic v Chicagu. Odkar je v pokoju živi sama na svojem posestvu v kraju Munfodvill, v državi Kentucky. O sebi pravi: "Zdravje me še kar drži... Živim sama, odkar sem se odselila iz Chicaga - ki se ga nisem v vseh štiridesetih letih mojega bivanja tam mogla privaditi. Seveda me sinovi z družinami redno obiskujejo. Medtem poskušam upravljati posestvo - od košnje trave, dela na vrtu in skrbi za živali. Tako poteka moje življenje v harmoniji z naravo, ki je de! celote in vsemirja. Umirjajo se življenski viharji, vse se polagoma odmika in sega v tisto prvobitno silo, iz katere izhajamo".
V	vednost bralcem Glasila kanadskih Slovencev: Milena Šoukal je sestra g. Ivana Dobrška, salezijanskega duhovnika, živečega v slovenski župniji sv. Gregorja Velikega v Hamiltonu. V svoji starosti 89 let, ki jih je dopolnil 7. septembra letos in tako vstopil v prečastito 90 leto, še neumorno opravlja svoje poslanstvo pri maši in obiskovanju bolnih. Bog vas živi še na mnoga leta, g. Dobršek!
Majda Ounžer
Milena Šoukal Pozabljamo; daje naš dan velik,
pozabljamo, da smo -prejeli živo besedo v studencu, kije bil začetek naše žeje, ki nam je izpolnil hrepenenje, ko so se srečale misli sredi majhnih zadev in jih spreminjale v stvaritve, ki so bile pogoj našega obstanka.
Ob vrnitvi v deželo, ki smo jo -posedli ob jutranji zori, se nam je odprlo spoznanje in nas pognalo v iskanje novih podvigov.
Kar se je izrinilo iz polzaprtih vrat, je govorilo o premoči zaprek postavljenih v staro zasnovo-ono s skrivljenimi loki pred naporom osvoboditve.
Nekaj je vendarle ostalo na mizi, obloženi z dvomi, stresli smo jih na tla, da pome temo z njimi v nagli odločitvi.
iz kanadske skupnosti
"Je že božja volja, da moram tako dolgo živeti,,."
V pogovoru se ustariva najprej pri njeni mladosti, ki
Ko sem kot najstnica pred mnogimi leti prvič prispela v Osoyoos, je nosilo to malo mestece, ležeče ob največji ožini jezera Osoyoos, še naziv 'vas'. V tem slikovitem kraju s polpuščavskim podnebjem, ki zaradi umetno namakanih sadovnjakov daje vtis oaze, so takrat živeli prebivalci različnih narodnosti Med njimi je bila najbolj vidna portugalska etnična manjšina, ljudje pridnih rok in podjetnega duha, v večini sadjarji
S sadjarstvom seje ukvarjala vrsta nič manj pridnih in podjetnih slovenskih družin, med njimi tudi nekaj pionirjev, ki so še v tridesetih letih morali tukaj zaorati ledino, da so se preživeli. Tako so v začetku sedemdesetih let živele v Osoyoosu družine Klemene, Dragovan, Kužnik, Plut, Jelovec, Stariha, Zeljko, Uosta, Drganc, Štukelj, Dekleva, Presker, Judnic, Golobič, Vrečko, Kocen, Zupan in Makše. Poleg sadjarstva jim je nudila zaslužek tovarna za pakiranje sadja. Poleti, ko je bilo dela veliko, je bilo treba poprijeti, pozimi pa je bilo več časa za počitek. Spominjam se naše mame, kako je svoj dolgi dan, ki seje začel z zgodnjim obiranjem češenj, breskev ali sliv in potem celodnevnem delu v Packing House-u, mnogokrat zaključila z okopavanjem paprike pri poljedelcu Madžaru.
Zaradi obilnega sadja, ki dozori vselej med prvimi v Kanadi, ter zaradi jezera, ki slovi kot najtoplejše, je Osoyoos že od nekdaj priljubljen turistični kraj. Tople poletne temperature in odmaknjenost od civilizacije pa privlačujejo tudi starejše ljudi, ki se v jeseni svojega življenja radi umaknejo hrupu mest in najdejo mir v tem idiličnem okolju.
Gospa Pepca Makše živi v Osoyoosu že 5! let. Dobim jo v veselem razpoloženju, tako kot se je spominjam še iz tistih prvih let. Takoj mi pove, da bo letos oktobra praznovala že svoj 90. rojstni dan. Boga zahvaljuje, da se kljub revmatizmu in drugim težavam še tako dobro drži. in res, človek ji ne bi prisodil devetih križev!
jo je preživela v Hrastju pri Mirni peči blizu Novega mesta. Misli ji uidejo nazaj, ko je še kot mlado dekle pasla krave, mlatila pšenico, ličkala koruzo in nabirala vijolice in trobentice po domačih livadah. Pove mi, kako je hodila v šolo daleč in peš, in kako seje bala učitelja, ker so takrat še tepli in dajali klečat. Spominja se mlina na dve kolesi, ki so ga imeli pri hiši, pa sveže zmlete ajdove moke....
V družini petih otrok je bila tretji otrok. Očeta sploh ni poznala, ker je padel v cesarski vojski. Mati seje v težkih razmerah sama prebijala s številno družino, pa vendar ima gospa Pepca kljub prikrajšanju lepe spomine na svojo mladost. Ne more si kaj, da ne bi obžalovala, kako današnja mladina ne zna ceniti udobja v katerem živi.
Vedno je rada pela. Še v osnovni šoli jo je učiteljica večkrat izbrala, daje pela ob spremljavi njene violine. Prepevala je tudi v pevskih zborih, v domačem cerkvenem zboru pa je spoznala svojega bodočega moža Jožeta. Za njim je prišla leta 1934 v Kanado, kjer sta se v Kirkland lakeu poročila. "Ni bilo Slovenke, ki bi mi pomagala pri oblačenju v poročno obleko, pa sem se nekako sporazumela s prijazno Poljakinjo," se spominja ga. Pepca.
Kmalu potem seje vpisala v tečaj angleščine, kjer seje v pičlih treh mesecih naučila dovolj jezika, da seje lahko sporazumevala. Vpisala seje tudi v šivalni tečaj, kjer seje izkazala za spretno in zavzeto šiviljo. Zimski večeri so bili tako polni tečajev: dvakrat v šolo, enkrat na šivanje!
Do rojstva svojih orrok seje ukvarjah z Boarding _.
333333833® 3 S C
september/oktober 2000 - 13
gospa Pepca Mekše
House-om, oddajala sobe in kuhala za nove priseljence, po večini mlade slovenske fante. Joe Makse pa je delal v rudniku zlata. Ker-je bil Joe nadarjen pevec, je začel voditi pevski zbor Triglav, kije pod njegovim vodstvom dobro uspeval. Ga. Pepca se spominja nastopov na slovenskih prireditvah v Kirkland lakeu in drugod, peli pa so tudi za dobrodelne akcije, na primer za Rdeči križ. in celo na radiu. "Vedno seje nekaj dogajalo," se spominja ga. Makse. "Še posebno slovesno je bilo ob Božiču in za Veliko noč. Spominjam se, kako so nas še ljudje drugih narodnosti spraševali, pri kateri maši bomo peli, da so nas lahko prišli poslušat.' Zbor je posnel tudi ploščo, ki pa je ga. Pepca žal nima več. Na prireditvah sta redno nastopala z deklamacijami in petjem njuna sinova Joey in Frank in še danes ima posebno starejši sin veliko ljubezen do slovenske pesmi in besede. Vsa Makšetova družina je imela tako precejšen doprinos h kulturni rasti slovenske skupnosti v Kirkland Lakeu.
A vsaka dobra stvar mora enkrat priti h koncu in tako so se tudi Makšetovi odločili za umik iz kraja, kije izžemal moči očetu Joe-u in ki ni obetal prihodnosti mladi družini. Leta 1949 so prispeli v Osoyoos, kjer je bilo življenje bolj podobno tistemu, ki sta ga starša zapustila v starem kraju. Kupili so si sadovnjak in prijeli za delo. Delo na svežem zraku, čeprav težko, jim je prijalo. Gospa Pepca je gospodarila poleti na stojnici za sadje (fruit stand), pozimi pa delala v Packing Houseu, medtem ko je imel oče Joe v oskrbi sadovnjak. Všeč jim je bil stik z ljudmi, posebno radi so se zbirali s svojimi rojaki, ki sicer niso bili številni, pa vendar so bila njihova srečanja prisrčna. Po domovih in na piknikih so si nemalokrat tudi zapeli, srce take družbe pa je bil vedno Joe Makse, saj je bil med rojaki hitro priljubljen ne samo zaradi svojega pevskega talenta, pač pa tudi zaradi svoje preprostosti, vedrine in poštenosti. Bolezen pa je terjala svoje in tako je leta 1961 ostala gospa Pepca vdova. Še naprej seje trudila za svoja sinova, da sta doštudirala in prišla do kruha.
Sin Joe je postal profesor zgodovine in dolga leta
poučeval v Trailu, B.C, kjer je danes upokojen, medtem ko je Frank ostal bliže doma, v sadjarski industriji. Oba sinova sta ji v oporo in pomoč, največje veselje pa ji naredijo vnuki, pet po številu, in dve pravnukinji, kadar jo obiščejo. Vselej je vesela tudi obiskov svojih rojakov, katerih število vedno bolj upada. "Je že kija volja, da moram tako dolgo živeti," pravi ga. Pepca, ki zelo pogreša nedavno preminulo Nežko Klemene ter druge Slovence, ki soji včasih delali družbo. " Danes so moje veselje rože, vrt in pletenje. Pozimi pletem nogavice in copate ter kvačkam pregrinjala. Največ nogavic napletem za svojega vnuka Michaela, ker najraje nosi tiste, ki mu jih jaz napravim!"
Za svoja leta še čila in vedra zahvaljuje ga. Makse Boga, da še vedno lahko toliko stori ne samo zase, pač pa tudi za druge. Na koncu obiska, potem ko sva popili čaj in pojedli nekaj sladkega, mi pokaže še slike, ki pričajo o bogatem življenju njene družine.
Občudujem tudi kopice ročnega dela, ki _ jo zaposljuje v dolgih zimskih večerih ter ji daje smisel.
Zavem se, daje tudi to malo mestece Osoyoos, s svojo peščico Slovencev, odigralo pomembno vlogo v večji sliki slovenske imigracije v Kanadi. Na pobudo Slovenke druge generacije bo v javnem parku ob jezeru kmalu odkrit spomenik, delo pridnih rok rojaka Toneta Zeljka, ki bo glasno pričal o prispevku slovenskih pionirjev k blagostanju tega mesteca. In ne samo to, rojak Ivan Županje pred kratkim nedaleč stran izdelal prelep vodomer, ki bo ravno tako spominjal na prisotnost in delo Slovencev v teh krajih.
Gospa Pepca Makše pa bo, kot najstarejša predstavnica skupnosti, pri otvoritveni svečansti obeh spominskih objektov upravičeno s ponosom prisostvovala.	Silva Plut, Vancouver
Samo ena beseda nas osvobaja vsake teže in bolečine življenja: ljubezen.
Sofokles
Svetovna ženska teniška elita skupaj s Slovenko Tino Pisnik v Montrealu
V Kanadi imamo vsako leto dva mega teniška turnirja moške in ženske svetovne teniške elite, enega v Torontu in drugega v Montrealu. Vsako leto se menjajo moški in ženske med Torontom in Montrealom. Letos so moški igrali v Torontu, ženske pa v Montrealu na "Omnium du Maurier" ali "Canadian open".
Zbrana je bila vsa teniška elita od 14. do 20. avgusta, v katero se skuša uvrstiti tudi sedaj najboljša slovenska teniška igralka Tina Pisnik, 19 letna Mariborčanka, katero spremlja njen oče Boris. Kvaliteta igralk je bila na visoki ravni. Naša Tina je v prvi igri kvalifikacij premagala Američanko Brie Rippner s 6:3, 6:3, v drugi igri kvalifikacij pa je izgubila in to kar porazno proti Američanki Samanthi Reeves 0:6, 0:6. Tina je v tej igri popolnoma odpovedala in njena igra seje dobesedno sesula v razočaranje njenega očeta in nas Slovencev iz Montreala. Tako je na svetovni listi triinšestdeseta, Reeves pa na 157. mestu. V upanju, daje bil to le slučajni spodrsljaj Tine, ji želimo v nadaljevanju njene teniške kariere uspeha in da bi tako tudi Slovenijo postavila na svetovno teniško mapo.
Za nas Slovence v Montrealu, ki smo nekako na slepem tiru slovenstva v Kanadi in kopnimo kot spomladanski sneg, je vsak obisk slovenskega vrhunskega športnika dobrodošel in zaželjen. Na tem turnirju je bil prisoten tudi renomirani slovenski teniški trener g. Breskvar s svojo varovanko Nemko Ahke Hubert, ki pa na svetovni teniški lestvici kotira zelo visoko med prvimi najboljšimi teniškimi igralkami. G.Breskvar je visoko cenjeni teniški strokovnjak saj je med drugimi treniral tudi S.Graf, eno od najboljših teniških igralk nasploh, ki pa sedaj ne nastopa več na teniških turnirjih.
Sicer pa je bil teniški turnir v Montrealu zelo zanimiv. V ta namen ima krasen teniški kompleks z novim stadionom in se v tem lahko kosa z najboljšimi na svetu. Tudi teniška publika je navdušena. Letos je v rekordnem številu obiskala turnir in s številko 157.236 gledalcev postavila svetovni rekord obiska enotedenskega teniškega turnirja.
Na turnirju je imela glavno besedo sedanja svetovna
g. Vladimir Urbane v sredini
prvakinja Švicarka Hingis, Afroameričanka Serena VVilliams in Rusinja Anna Kournikova.
Afroameričanki Serena VVilliams skupaj s sestro Venus VVilliams, sta postavili ženski tenis v nove višine. Obe sta visoki, mišičasti, silno hitri z močnimi udarci iz osnovne linije na mreži in z
močnim servisom.
Serena VVilliams je na tem turnirju vse svoje nasprotnice takorekoč povozila s svojimi močnimi udarci in najbolj hitrem servisu ženskega tenisa, preko 180 KMH. V finalu je tudi sedanjo najboljško teniško igralko Hingis v prvem setu premagala s 6:0. Hingestje samo nemočno gledala močne žoge VVilliamsove, ki sojo prehajale na levi ali desni strani igrišča. Kljub temu pa je Hingis zmagala na tem turnirju, ker je VVilliamsonova v tretjem setu predala igro. Vzrok - poškodba na nogi. VVilliamsonova imenuje svojo igro "Future of vvomen tenis". V Montrealu je bila v spremstvu svoje mame in treh starejših sester. Njena mama je tudi vrhunska teniška igralka, ki je vsak dan igrala s hčerkama Venus in Sereni. Je vedno nasmejana in zelo mehkega glasu. Na vprašanje novinarjev ali seje njihovo življenje spremenilo potem , ko sta obe hčerki zaslužili že milijonske vsote, je skromno odgovorila: "Denar ni vse. Verujemo v Boga, verujemo v ljubezen in dobro voljo. Družina VVilliams s petimi hčerkami (le dve igrata tenis) je zelo verna, vendar Jehovske veroizpovedi".
V upanju, da se bo tudi slovenski ženski tenis postavil na noge in da bomo lahko v bodoče pozdravili tudi Slovenko na vrhuncu svetovnega tenisa, to kar je bila pred leti Mima Jauševec. Plasirana je bila med prvimi 10 teniškimi igralkami na svetu in šampionka enega največjih teniških turnirjev French Open.
Vladimir Urbane, Montreal
september/oktober 2000 - 15
"Prijatelj, pomakni se visel
Spoštovani bralec Glasila,
tudi v tej številki nas želi naš "Prijatelj" povabiti više, v višine bolj pristne človečnosti in s tem v svet Duha.
DUHOVNA STRAN
Po poletnem premoru želimo stopiti v novo šolsko leto - za študente; oz. v novo 'delovno leto' za vse ostale, z obnovljeno dobro voljo, z novim pogumom, samozaupanjem, vizijo prihodnosti. Gotovo smo si nabrali veliko novih moči na poletnem oddihu in dopustu. Naš "Prijatelj" pa nam želi vliti novih moči tudi tako, da nas vabi, naj se znova temeljiteje zavemo, kdo pravzaprav smo ljudje. Najprej nas želi opozoriti, daje bila na splošno naša preteklost veliko preveč negativno naravnana in nismo zakoreninjeni v tistem viru moči in svobode, kakršni naj bi po Stvarnikovi zamisii bili. N. pr., že od najbolj nežnih let so nas vzgajali tako, da so poudarjali naše napake: nismo bili pridni, tolikokrat smo bili kregani zaradi drobnih vsakdanjih stvari; v šoli so zopet pretirano poudarjali naše pomanjkljivosti (n.pr. učitelj nam je z velikimi rdečimi čačkami dal vedeti, da smo nekaj narobe naredili); v cerkvi so nam zopet pretirano vcepljali zavest, da smo grešniki, slabotni, celo pokvarjeni, od izvirnega greha naprej...
V takem ozračju smo odraščali in v nas seje globoko vcepljala zavest o lasmi majhnosti, slabotnosti, nesposobnosti, krivdi... Globoko v dušo seje vse to vsedlo in nas še vedno v določeni meri tlači k tlom in preprečuje, da bi se s poletom in samozaupanjem lotili izzivov življenja in si znali ustvariti srečo.
Ni lahko spremeniti to "programiranost za neuspeh" - ki gotovo ni po Stvarnikovi zamisli -
" - Lk 10, 14
in zadihati iz polnih pljuč. Vendar je to nekaj, česar se moraš lotiti! To dolguješ sebi, svoji sreči, svoji prihodnosti, in vsem svojim dragim!
Kakor bi se zbudil iz globokega spanja in iz morečih sanj, se zavedi, prijatelj, sledečega: velik si, Bog te je ustvaril velikega, edinstvenega! Ne boj se priznati iasme veličine. Nikogar ne boš s tem ogrožal, in ne boš se zaradi tega ošabno povzdigoval nad druge, saj so tudi drugi veliki! Imej rad in v polnosti sprejmi najprej samega
sebe z vsemi dobrimi stranmi in z vsemi pomanjkljivostmi - in lahko ti bo imeti rad in sprejeti druge. Vedi, da te samo tvoje lastno prepričanje o nesposobnosti drži nazaj; samo tvoja lastna 'nevera vase' te drži pri tleh in te prepričuje o nezmožnosti... Zaupaj vase, premagaj strah, ki te zavira v poletu; v tebi je največja mogoča sposobnost, kar jih lahko človek ima, to je sposobnost ljubiti! Poglej se v ogledalo in (iz Psalma 8) izreči z vso dušo zahvalo
Stvarniku, da si, kdor si! Tvoja prva, spontana reakcija, ko se srečuješ z drugimi, naj bo občudovanje, veselje nad srečanjem, blagoslov; ne dovoli, da bo v tebi misel, ki bi koga obsojala, poniževala,... Takšna misel bi samo poniževala tebe samega! Privošči bližnjemu -vsakomur, tudi tistemu, ki ti je storil krivico in ti ni všeč - vso srečo in vse dobro!
...Ne, ne pride takšna sprememba hitro. Potrebno je vztrajno vživljanje v svojo novo podobo. Morda si bo treba velikokrat ponavljati besede in misli, ki so v skladu s to novo podobo. Potrudiva se, sestra, brat; zbudiva se - in naš svet bo lepši. V njem bo več luči, veliko več sreče!
Franc Slobodnik
...Kaj je človek, da se ga spominjaš,
sin človekov, da ga obiskuješ?
Naredil siga malo nižjega od Boga,
s slavo in častjo siga ovenčal.
Dal si mu oblast nad deli svojih rok,
vse si položil pod njegove noge...
Gospod, naš Gospod,
kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji!
DUHOVNO SREČANJE MLADIH V RIMU
Petnajsti Svetovni dan mladih vsebuje vrsto globokih in obetavnih razsežnosti. Ko je papež Janez Pavel II. pred petnajstimi leti sklical prvo Svetovno srečanje mladih, mu je dal apostolsko vsebino in poslanstvo. Za dušne pastirje in vzgojitelje mladih je bil to začetek nove vzgoje v duhu evangelija. Toda mnogi v Cerkvi so bili zelo črnogledi, ker je takrat kazalo, daje Cerkev izgubila stik z mladimi, predvsem pa nagovorno moč novim rodovom. Sveti oče pa je že takrat imel ne le načrt, ampak tudi izdelan program, kako oznanjati veselo sporočilo Evangelija novim rodovom v duhovni praznini ki sojo ustvarile ideologije in sodobno blagostanje. Vsa leta svojega pastoralnega dela je posebno pozornost posvečal mladim, njihovim pričakovanjem, jih nagovarjal posebno pa je spodbujal starše in vzgojitelje, naj mlade nagovarjajo kot verniki v Jezusa Kristusa. Prvi viden uspeh v tem pogleduje predstavljalo svetovno srečanje mladih v Manili leta 95.
Sfdanje jubilejno srečanje mladih, pa predstavlja globinski uspeh začetne papeževe pobude. Pred mladimi ne stoji več zastrašujoča duhovna, kulturna, miselna in bivanjska praznina, ampak zamisli za prihodnost v duhu evangeljskih blagrov. Ko so v teh dneh zbrano in veselo stopali skozi sveta vrata bazilike, stopajo v svet vere in prihodnosti. V njej je na prvem mesni Bog, življenje pa dobiva nov smisel v duhu Jezusove napovedi, glej vse delam novo!
Rim je bil en teden "središče mladosti". Mladi vseh narodnosti, so preplavili ulice Rima. Duho\miki iz župnij, ki so gostili mlade romarje, so v znak pozdrava s simbolno gesto umivanja nog pozdravili vse navzoče mlade. Posebne pozornosti je bilo deležno 300 mladih, ki so prišli v Rim iz držav, kjer potekajo oboroženi spopadi. Pri sv. Janezu v lateranu jih je s simbolno gesto umivanja nog pozdravil kard. Camillo Ruini.
V pozdravnih govorih na trgu sv. Petra in pri sv. Janezu v Lateranu seje papež Janez Pavel 11. vsem. ki so zaslužni za pripravo in izvedbo mednarodnega dneva mladih, tudi osebno zahvalil. Posebno zahvalo je izrekel vsem družinam, župnijam in drugim ustanovam, ki so mlade romarje velikodušno sprejele medse. Papdje v tistih dneh navdušeno poudaril: "Od tega trenutka pa vse do nedelje bo Rim središče mladosti." Jubilejni dogodek ob svetovnem dnevu mladih in vse mlade romarje je izročil v varstvo Devici Mariji, katere vnebovzetje seje praznovalo v avgustu. Ob tej priložnosti pa je vse vzpodbudil, da bi sledili zgledu Maximiliana Kolbeja, kije bil pred 59-imi leti ubit v Ausckmtzu.
DUHOVNA STRAN
Afriška mladina je po katehezi na Svetovnem dnevu mladih izrazila željo, da bi njihovi politični voditelji bili bolj podobni papežu Janezu Pavlu 11, saj bi tako skrbeli za svoj narod in skušali Afriko spremeniti v celino, na kateri ne bi več divjale vojne. Kateheze, kijih je vodil škof Bernard Bududira iz Burundija, seje udeležilo okoli 500 francosko govorečih Afričanov, od katerih jih je na Svetovni dan mladih veliko prišlo iz vojnih območij Konga, Ruande, Burundija.
V	času Svetovnega dneva mladih je v Rimu potekal tudi Mednarodni forum mladih, na katerem so se srečali predstavniki več kot 160 - ih držav sveta in tudi okrog 100 predstavnikov nekaterih katoliških skupnosti.
V	imenu Slovenije sta se foruma udeležili Petra Mikeln in Tanja Gorenc, ki ju je izbral Medškofijski odbor za mladino zaradi njune dolgoletne dejavnosti v slovenski Cerkvi.
Ob dnevu mladih v Rimu
"So pa vsi strašno luštni in lepo vzgojeni"
Takšne in podobne izjave smo lahko prebrali in poslušali ob letošnjemu dnevu mladih v Rimu v različnih časopisih, revijah in po drugih občilih. Resnično ni bilo nobenih izgredov, nobenega pijančevanja. Ta katoliška mladina pravi, da ni papeževa vojska, čeprav so jih italijanski časopisi poimenovali za" papaboys in papagirls". V vseh teh dneh tudi ni šlo za manifestacijo katoliškega ponosa, čeprav sojo nekateri primerjali s parado World Gay Pride. Bolj kot ponos, so za to mlada, za to mladino pomembni zanos, entuziazem, druženje.. Politika jih sploh ne zanima. Svetovni problemi, kot so vojne, lakota, revščina in odpis dolgov revnih in nerazvitih držav pa še kako.
Vrednote današnje mladine so prijateljstvo, spoštovanje, strpnost in ljubezen do bližnjega. Neskončno prijazna je, vesela, miroljubna, tako idealistična, daje že kar naivna. Ti kristjani tretjega tisočletja so zelo simpatični predvsem zato, ker iz njihovih ust ni slišati nobene kritike, kajšele žalitve drugače mislečih, tudi drugače verujočih in ateistov. Vsemu svetu so lahko v ponos in obenem tudi za vzgled!	M.G.
september/oktober 2000 -17
literatura
KAJ PA RAZPRODAJA GARAŽE?
Irma Marinčič Ožbalt
"Prava reč!" pravi Lucy. "Jaz sem v življenju kupila in prodala že nič koliko hiš!" ."Jaz ne prodajam hiše."
"Je ne? Saj si pravkar rekla..."
"Ne, ne hišo. Dom prodajam, dom."
"Hišo, dom, kar žeje. Kakšna razlika pa je v tem?"
"Velikanska razlika. Ti tega ne moreš razumeti."
Popoldne je prenasičeno z mlačno vlago. Le tu in tam potegne od Zaliva komaj zaznavna sapica. Rdeči repi krtač za steklenice, kot pravijo temu cvetočemu grmičju vzdolž parkirišča pred podolžnim poslopjem, vise s pajčevinasto tankih vejic kot utrujene zastavice. Ventilator pod stropom zamreženega balkona leno mrmra. Ledene kocke v visokih kozarcih čaja, ki stoje ima mizici iz litega železa, se počasi topijo. Kadar se katera od žensk premakne in poseže za svojim kozarcem, naslonjalo njenega pletenega stola žalostno zaječi.
"Ne morem razumen? Česa? Nobene razlike ni. V časopisnih oglasih včasih piše 'Prodam hišo', včasih pa 'Prodam dom'. Oboje pomeni isto."
"Ne, ne isto."
"Kakor hočeš. Hočem le reči, le zakaj se tako razburjaš v zvezi s to zadevo? Saj si mi sama že večkrat rekla, da ti je tvoj stari dom le še v breme, da ti požira tisoče dolarjev, od njega pa nimaš nič. Čim hitreje se ga znebiš, tem bolje zate. Nisi rekla tako?"
"Sem, na žalost je res tako. A kot sem ti že večkrat skušala dopovedati, jaz ne prodajam hiše. Dom prodajam, dom."
"No, pa sva spet tam. Kakor že. Ali si se že kaj odločila, kaj boš napravila s pohištvom? S posodo, gospodinjskimi aparati, vsem pač, kar je v hiši."
"Oh, tako daleč še nisem razmišljala! Le kaj naj napravim z vsem tem?"
"Razprodala iz garaže! Zakaj ne bi napravila razprodaje iz garaže?"
Irenin razglašeni smeh se odbija od obokanega stropa 18 - GLASILO kanadskih Slovencev
balkona, kot bi tolkli orehi po pločevinasti posodi.
"Sem rekla kaj tako neumnega?"
"Razprodaja iz garaže, Bog se usimili! Pri nas nimajo razprodaj iz garaže."
"Nimajo? Kaj pa razprodaja z dvorišča?" "Ne, tudi ne, sploh ne."
"Razprodaja inventarja? V tvojem primeru bi šlo za razprodajo inventarja, bi rekla."
"Lucy, ti tega ne razumeš, res ne."
"Kaj pa je pri tem treba razumeti? Vse kaže, da danes ne razumem ničesar več."
Lucy seže po kozarcu in srkne požirek ledenega čaja. Rahlo je užaljena. "Ne bodi huda, Lucy. A tam, kjer sem jaz doma., ljudje nikoli ne prodajajo svojega imetja na stojnicah pred hišo. Takih razprodaj pri nas ne poznajo, res ne."
"Kaj pa napravijo s svojo šaro, kadar prodajo hišo? Dajo vse Salvation Army? Dobrodelnim društvom?"
"Prvič, pri nas ni nobene Salvation Army, nobenih trgovinic dobrodelnih društev, nobenih izmenjav odvržene šare. Drugič, ljudje svoje imovine nikoli ne prodajajo. Kadar si nabavijo kaj novega za hišo, denimo pohištvo, stare kose preprosto porinejo na podstrešje, kjer ostanejo do pamtiveka in nabirajo pajčevine in prah."
"Kakšna nesmiselna potrata! Ja, kaj pa napravijo z vso tisto šaro, kadar prodajo hišo?"
"Vidiš, spet ne razumeš. Ljudje svojih hiš ne prodajajo, ker so njihove hiše njihovi domovi. Večinoma gre za stare hiše, ki prehajajo iz roda v rod."
"Ne prodajajo! Kaj se ljudje ne naveličajo živeti zmeraj med istimi zidovi? Prav gotovo so jih siti, posebno, ko jim postane jasno, da se njihove stare bajte ne dajo več modernizirati ne popraviti. Kaj pa naredijo potem? Žive v enakem ali še večjem neudobju, kot so živeli njihovi predniki?"
"Ne, tako pa ne. Tudi nove hiše zidajo, morda vsaka tretja, četrta generacija. Novi dom si navadno postavijo tik poleg starega. Ničesar ne prodajo; stara hiša navadno ostane, kot je bila. Uporabljajo jo za shrambe, delavnice, vse tako."	—^
"Nekoč bom pa res morala s teboj, da si ogledam tisto tvojo staro domovino. A zakaj ne bi ti vpeljala nekaj novega? Zakaj ne bi napravila razprodaje iz garaže? Morda bi bila to taka senzacija, da bi to posneli za televizijo, ali kaj podobnega."
"Oh, Lucy..."
"Spet ne razumem, kaj?
"Ne moreš. Ne moreš razumeti. Nekega dne boš res morala z menoj."
Lucy si spet natoči čaja. Potem gre v kuhinjo in prinese iz svojega velikanskega, bleščečega hladilnika vedrce ledenih kock.
Popoldne se vleče. Zgodnji pomladni dan je in tempera-nire že napovedujejo tisto dušečo vročino neskončnega floridskega poletja. Irena bo čez nekaj dni odšla. Odhaja v Slovenijo. Deželo, ki je tako neresnična, tako nedojemljiva, kot bi bila na Luni. Tam bo ostala dalj časa, pravi, ker bo obiskala tudi svoje sorodnike in prijatelje. Lucy jo bo pogrešala, posebno ob sobotah zjutraj, ko se bo morala na vse mogoče razprodaje voziti sama. Polovico užitka je v tem, da stikaš po kupih nametanega blaga s prijateljem in skupaj razburjena vzklikata, kadar naletita na kaj posebnega. No, pa saj bo Irena nazadnje le prišla nazaj, najbrž še pred jesenjo.
Lucy dvigne ročko z ledenim čajem in spet natoči. Vrč je težak, keramičen, okrašen s krošnjami palm in dolgokljunimi toucani. Tropski ptiči, grdogledi, živopisani. Posodo sta z Ireno odkrili lansko zimo na neki razprodaji z dvorišča. Nekje blizu Tampe.
Da nimajo razprodaj iz garaže? Nobenih razprodaj izpred hiše?
Lucy ljubeče pogleduje na svoje zaklade: okroglo belo pološoeno mizico iz litega železa, iz bambusa spletene stole, rožaste blazinice. Celo pahljačasti slamnati podstavki za kozarce so z ene takih razprodaj.
Koliko je pa že ura?
Šele pet popoldne?
O, ja, pa ura, njena velika, težka srebrna ura. Našla jo je na neki razprodaji na Siesta Beach. Tam so take razprodaje bolj redke, a kadar na katero naletiš, tam dobiš kaj boljšega, saj tam žive milijonarji, ki kar naprej
kupujejo in prodajajo svoja razkošna stanovanja v nebotičnikih na plaži.
Lepo je tukaj; v tem lenem tropskem paradižu. Lucy rahlo zavzdihne. Kot bi predla zadovoljna mačka.
Oh, lej no!
Na obzorju seje razrasel oblak, tam nekje nad otokom Longboat Key. Morda bo deževalo. Če pa ne, bo večer soparen in bo treba vključiti
hlajenje. Da bi le šel dež! ***
Dežuje.
Plešivica je zavita v črnikasto meglo. Hoste na oni strani Krke so umazano zelene, olivno sive. Čez cesto se grozeče riše obris velikega, štorastega poslopja. Kot težak, napol prebujen slon. Nekoč je bi! tu čez cesto sadovnjak. Svedozelen sadovnjak, poln vsake sorte jablan in hrušk, sliv in vsemogočega sadja, sadovnjak, ki gaje pred otroki iz soseske varovala visoka lesena ograja. Planke, Kadunčeve planke, Kadunčev vrt. Kot prepovedani Raj. Le strogih angelov z meči ni bilo, da bi zapirali vstop vanj. Sadovnjak je bil last cerkve. Pravzaprav upokojenih duhovnikov, ki so prej službovali pri Fari. Prelep je bil tisti vrt, zapeljiv, in otroci so vedeli za luknje, skozi katere so se pretikali, da so prišli do prepovedanega sadja. Pa saj so tiste težke veje, vse obložene s cukrenovijoličnimi slivami, visele daleč preko plota, prav na sredo ceste.
Zdaj tam ni nobenega drevja več. Grdo sivo poslopje stoji zdaj sredi nekdanjega vrta, trgovina z železnino in kmetijskimi stroji. Pred njim se kopičijo zvitki žice in vreče z umetnimi gnojili. Pa dež! Kaj ne bo vse tisto železo zarjavelo, se ne bodo vreče razlezle in gnojilo raztopilo?
Irena se trese. Hladno in vlažno je danes, čeprav se pomlad že preveša v poletje. Zapne si jopico, čisto do vratu. Pogled s praga je res ni mogel
ogreti. Dvigne skodelico s kavo in popije k zadnji •••••••••••••
september/oktober 2000 19 —>
požirek. Potem odnese skodelico v kuhinjo.
Kuhinja. Le veliki beli štedilnik iz svedikajočih se keramničnih ploščic je še ostal. Tam stoji, sredi kuhinje, trdo zasidran, tak, kot je bil zmeraj. Ob steni še zmeraj stoji pralni stroj. A nihče ni ničesar opral v njem, že odkar je umrla mama. Že šestnajst let je od tedaj. Najbrž je ves zarjavel, neraben. Naj kar ostane v hiši, pa naj novi lastnik premišlja, kaj napraviti z njim. Na steni nad ognjiščem krušne peči je še pred led visel lesen lopar. Pod njim pa tiste stare burklje z vilicami iz litega železa. Zadnjič pa je nekdo oboje snel z razmajanih žebljev in lopar se mu je kar v rokah razlezel na koščke. Na kuhinjska tla se je vsulo žaganje. Hladilnik mrmra. Majhen je, a vztrajno živ. Ne ve, kaj se dogaja okoli njega. Poleg hladilnika stoji omara, polna krožnikov, skodelic, skled, loncev in ponev.
0, moj Bog, kaj naj naredim z vsem tem? vzdihne Irena.
Utrujena je, tako silno utrujena. Najraje bi zaprla oči in zaspala nekje v tej napol prazni hiši. Tej mrzli hiši, tej hiši brez duše, tej mrtvi hiši. Povsod diši po vlagi, prahu in pajčevinah. Diši po hiši, kjer ni nikogar več, hiši, kjer že celo večnost iz kuhinje ne diši več po hrani, kjer že zdavnaj nihče več ne kuri, kjer družinske sobe že zdavnaj ne ogrevajo več valovi toplote od krušne peči. Zoprna, pusta hiša. Nikomur več ne želi dobrodošlice. Moj dom. Moj mrtvi dom.
Zunaj pa kar naprej dež. Hvala Bogu, da streha ne pušča. Pa kako bi? Saj je na hiši čisto nova streha, draga streha iz težke rdeči? oranžne opeke, obrobljena z novimi, svetlimi žlebovi in odtočnimi cevmi. Irena je dala streho prekriti komaj pred tremi leti. Še prej pa je dala vstaviti nova okna, solidna, dvojno zasteklena okna, zaščitena z lesenimi oknicami. Strahotni stroški. Vse za nič.
Hiša je zdaj sicer zavarovana pred elementi, ni pa oživela. Je kakor truplo oblečeno v zakmašna oblačila - za pogreb. In taka mrtva tišina.
'Hoj, hoj, si sama?"
"Ja, sama, pridi naprej, Rezka. Hočeš kofeta?"
Oh, ne, sem ga danes popila že nič koliko. Veš, sem te prišla vprašat, če bi lahko jaz vzela tisti dve sliki iz
sobe, kjer sta spala vaša mama in oče, tisto Srce Jezusovo, pa Marijo Brezmadežno. Če jih nisi obljubila že komu drugemu? In, kajpa, če jih ne misliš vzeti s seboj."
"Kar vzermi jilh, Rezka, kar zdajle. Morda bi vzela tudi tetino Žalostno Mater božjo, tisto, kiji po licih tečejo solze in ima kodraste lase prekrite s prosojnim pajčolanom?"
"Oh, tisto! Zmeraj mi je bila tako neznansko všeč."
"No, vidiš, kar vzemi! Vse tri slike vzemi, preden si jih zaželi kdo drug."
"Ja, sama jih ne morem nesti, vseh treh že ne. Bom poslala Jožeta z vozičkom. Ko se bo že naredila malo tema, da ne bi sosedje preveč..."
"Kakor veš, Rezka, saj je vseeno kdaj. A čim prej, tem bolje. Ne morem ti zagotoviti, da si bom zapomnila, kaj sem komu obljubila."
"Stokrat boglonaj, Irena! Zdaj moram pa iti. Bom prišla nazaj z Jožetom."
Klip-klop, klip-klop, udarjajo Rezkini premočeni čevlji s težkimi petami po premočenem betonu.
Irena gre v malo spalnico v sprednjem delu hiše. Soba tete Ele. Vanjo je že včeraj znosila knjige iz vse hiše: svoje iz podstrešne spalnice, tedne iz omare, ki sojo bili potisnili v vežo, mamine s polic v družinski sobi, iz njene nočne omarice... Knjige je obljubila domači osnovni šoli. Treba jih je nekoliko spraviti v red, jih sortirati in razstaviti po sobi, da sijih bo učiteljica, ki pride ponje, laže ogledala.
Najprej knjige tete Ele. To ne bo komplicirano. Gre največ za mohorjevke: koledarje, pratike, znanstvene priročnike, knjige z nasveti, vzgojne knjige, življenja svetnikov, večerniške povesti. Tako. Vse lepo razvrščeno na tleh pod oknom, tistim, ki gleda na cesto.
Zdaj pa moje knjige, moje. Irena stisne ustnice. Že štirinajst dni jih kar naprej stiska, tako dajo že bolijo ličnice in čeljusti. Vsak dan jih stiska, ves dan, pozno v noč. Moje knjige! Kupovala sem jih, knjigo za knjigo, vsa svoja študentovska leta in vsa leta, dokler nisem odšla, zapustila domovine. Saj sijih nisem mogla privoščiti, nikoli, pa sem jih kljub temu
kupovala. Včasih sem si zanje pritrgala od ust. Tiste
—>
platnene platnice, po katerih ti zdrsnejo prsti preko nove knjige, tisti duh po dobrem papirju... Spoštovanje in sveta zbranost, s katero sem jih otipavala... Ne, ne, za čustva zdaj ni ne časa ne prostora. Ostati morajo v svoji okamenelosti še teh nekaj dni, teh vlažnih, krutih dni.
Kup na kavču: slovenski klasiki. Mrke, sivkaste knjige, v platno vezane. Bile so drage. Na mizo gredo prevodi iz svetovne književnosti, ruske, francoske, nemške, srbohrvaške. Na široki naslanjač se nadrenjajo romani v angleščini in francoščini. Le kam naj dam te stare, težke zvezke esejev, filozofskih, zgodovinskih, pedagoških razprav? In te stare šolske knjige? Oh, tule je pa bratova grška slovnica, vsa oguljena in razcefrana. Kako jo je z veseljem jemal v roko! Dobro se spominjam. To je bila pravzaprav edina knjiga, ki jo je kdaj prelistaval, edina šolska knjiga. Moj že zdavnaj mrtvi, lepi brat. Ne, ne, nobenega listanja, nobenega iskanja sledi za njim, nobenega upanja, da se kje skriva kak že zdavnaj pozabljen listek, vrstice, ki jih je napisal sam. Nobenega iskanja spominov, nobenega oživljanja mrtvih.
"Dober dan, grem lahko naprej'?"
Magda je, učiteljica. Po knjige je prišla.
"Joj, koliko jih je! Nisem vedela, da jih imate toliko!"
"ja, kar preglej jih. V glavnem so že sortirane."
Magda sle« jopico. Ničjenezebe. V njene lepe kostanjeve lase so se ujele drobcene kapljice dežja. Zdaj ne dežuje več, le še malo prši, zato ni prišla z dežnikom.
"Bi kave?" Irena je z Magdo zelo domača. Poznajo že, odkar seje rodila in zanjo bo zmeraj ostala tisti otrok z velikimi, radovednimi očmi.
"Pa bi jo res. Ali vam bom v napoto, če se bom bolj počasi obračala? In pa, ali bi si smela izbrati kake knjige tudi zase? Take redkosti imate!"
"Seveda, kar le hočeš. Kdaj bodo pa prišli po ostale knjige? Tole sobo bi rada izpraznila."
"O, še nocoj, če vam je prav. In... pravite, da boste sobo izpraznili? Vas je že kdo prosil za tale kavč in mizico? Moja sestra Nataša bi..."
Oh, kar vzame naj, čimprej, preden pade v oči komu drugemu."
"Pa res lepa hvala! Bova prišli obe z Natašo, čim pride
domov. Je še ni iz Ljubljane, danes zjutraj je imela izpit."
Saj res. Življenje gre dalje. Zdaj je junij, konec semestra. Nataša je že trege leto na univerzi. Jezike študira in njen glavni predmet je angleščina. Večkrat pride, da se z Ireno pogovarjata v angleščini.
Hvala Bogu za ta dobrodušni, mrmrajoči hladilnik! Hvala Bogu za kapljice dežja, ki tako pomirjevalno trkajo na kuhinjske šipe.
Hvala Bogu za človeške glasove.
Vse je opravljeno.
Prihajali so in prihajali, včasih dvoje, troje ljudi
istočasno. Prepirali so se za kose
pohištva, se pulili za staro železno
peč, za stole. Prihajali so z vozički in samokolnicami, prihajali po drva, ki so se sušila v drvarnici že vse od mamine smrti.
Irena sedi v družinski sobi. V prazni sobi prazne hiše. Na. rumenkastih stenah so za slikami ostali le bledi pravokotniki, priče nekega življenja, ki je minilo. In krušna peč. Svetla peč iz rjavih pečnic, ponosna, zmeraj enaka. Neuničljiva. Nekega večera je sosed, ki živi malo dalje v breg ob isti cesti, prišel in v peči zakuril. Irena in Rezka sta zvečer sedeli na peči, na topli peči, kakor so tam posedale cele generacije. Sedeli sta in se pogovarjali pozno v noč. Irena je rekla Rezki, naj ne joka. Niti solze. Rezka je dobrosrčna ženska in dostikrat pride, da Irena ne
spi v hiši sama. Grozljivo je v prazni hiši, če si sani.
• ••••••••• • • •
september/oktober 2000 - 21
Jesensko popoldne,Lojze Spacal, 1947
Vse škriplje, vse odmeva. Tisti večer, ko je gorelo v krušni peči, pa je bil sveti mir. Irene ni zeblo. V hiši je še enkrat dišalo po gorečih bukovih polenih. Za nekaj ur.
Že dva dni ne dežuje več. Dopoldne je celo sijalo sonce. A iz lrenine prazne hiše mraza ni pregnalo. V kosti se ji je zajede!. Na sebi ima dva debela puloverja, pa jo od časa do časa še zmeraj strese. Prehladila seje.
Vrata v vežo so odprta. Tam ni ničesar več, še obešalnika za plašče ne, še maminega dežnika, kije zmeraj visel z ene od kljuk, ne. En sam prostor še ostaja, ki ga bo treba izprazniti, prostor, ki se ga je Irena izogibala vse do zadnjega: podstrešje
velikanskih, okrušenih lončenih skled, pa trebušaste zelene steklenice. Vse pa prekrito z debelo plastjo prahu. S tramovja vise pajčevine kot razkošne štrene španskega mahu z zimzelenih hrastov na Floridi.
Florida. So res nekje taki kraji?
Moram do tiste pletene košare.
Oh...
Mamine knjige, spet same knjige. Največ broširane. Knjige z zavihanimi vogali, oguljene, rumene, popackane knjige, knjige, ki jih je mama brala in prebirala, še in še, stokrat. Bobri. Trop brez zvoncev. Via mala. Hagarin sin. Knjige, njene prijateljice v tistih
Vanj ni stopila že od kdo ve kdaj. Tam se zbirajo duhovi in strahovi, okameneli v
"Resnični lastnik zemskih dobrin se pokaže v dajanju. Dobrin, kijih nisi za nobeno ceno pripravljen dati bližnjemu, nimaš ti v lasti, ampak imajo one tebe,"
japonski pregovor
svoji samoti. Irena se le medlo spominja, da so na podstrešju spravljali stare kovčke. In stare obleke. In odslužene lonce in ponve. Nekoč je na hitro pokukala v tisto mračno shrambo in zagledala očetovo čmo suknjo, ki je, prašna, visela izpod strešnega trama. Turobno, grozljivo.
Povzpne se na podstrešje.
Ozke, strme stopnice škripajo in stokajo pod vsakim korakom. S težkim, zarjavelim ključem odpre vrata na podstrešje. Črna tema ji udari v obraz kot nekaj zloveščega, škodoželjnega. Hitro stopi za korak nazaj. Seveda. Ko so delali novo streho, se niso potrudili, da bi vstavili nazaj tistih nekaj steklenih opek, ki so prej prepuščale na podstršje nekaj dnevne svetlobe. Stopi do ene od podstrešnih spalnic in si privleče stoječ) svetilko z dolgim vratom in močno žarnico. Dvigne jo preko visokega podstrešnega praga. Priključek? Nekdo ji je prinesel podaljšek za električno žico. Priključi ga na žico svetilke in ga vklopi v stikalo nad stopniščem. Podstrešje preplavi močna bela svetloba.
Da, res čepi ob tisti nizki steni, ki se stika s streho, nekaj kartonastih kovčkov. V kotu pa velika pletena košara, starinska skrinja. Koliko vsemogoč ropotije
vsepovsod! Stari, zarjaveli železni lonci, nekaj •••••••••••••••
22 - GLASILO kanadskih Slovencev
neskončnih, samotnih večerih. Stare, preproste povesti, v katerih je na koncu dobro zmeraj poplačano. Največ pa je mohorjevk, večemic. Oh, lej no, mama je na platnici nekaj napisala! Ne, ne zdaj. Ne morem.
Ireni postaja slabo. Vrti seji in mraz jo stresa.
Ne bo prelistavala vsega tega. Ne, ni časa.
Kaj pa je tamle? Tistole ob prevrnjenih škatlah? Predal. Predal iz kdovekatere zavržene omare. Poln knjig, tudi predal poln knjig. A kaj je pa to? Vse so vezane v črno. Usnje, platno. Vlažne, zatohle knjige, prašne. Z zlatimi napisi in vrezanimi okraski. Moj Bog, mašne knjižice so to, mamine, tetine, celo babičine. In tukajle je... oh, poznam jo. To je moja mašna knjižica, tanka, črna, iz mojih otroških dni. Na notranji strani platnice je nekaj napisano. Nekaj, z oglatimi, pretrganimi črkami. Pisava mojega brata. Knjižico mi je dal za rojstni dan, bila je dragoceno darilo tam nekje v tistih lačnih, krutih časih vojne. Jaz...
Nenadoma, od nekje.
Tožeč, do mozga segajoč vek.
Irena obstane, ohromi v leden kip.
Turobni jok kot da prihaja tam iz kota, od tam, kjer je prej stala mamina pletena košara s knjigami.
"Si ti, mama?" zašepeta Irena.	_^
Kolena seji sesedajo, a se obdrži pokonci, z očmi uprtimi v tisti temni kot.
"Kaj bi rada, mama? Si mi prišla povedat, da sem te izdala, da sem užalila očeta, teto, staro mamo, vse nage prednike? Da sem po Judeževo prodala svoj dom? Tvoj dom, njihov dom, naš dom? Mama, o mama, kaj sem storila?"
Vsega tega ne govori naglas, le misli, da govori, in se vsa trese.
Tišina. Smrtna tišina.
Irena je le še tanka, prozorna iedena sveča.
Klomp, klomp, klomp.
Po stopnicah prihaja, na podstrešje. Zdaj se bo groza utelesila. Morda bom umrla.
Klomp, klompiti, klompiti, ompiti, omp,
"Aha, teta, tu ste! Kaj pa delate?"
Gregi je, Magdin nečak, droben fantiček.
"Kakšna prima Iampa! Pa vse te knjige! Kje ste jih pa dobili? Lahko pogledam?"
Irena bi najraje zagrabila Gregca in se stisnila k
Umrl je slovenski filmar Dušan Povh
V avgustu je v svojem počitniškem domu v 80. letu starosti nenadoma preminil vsestranski filmski in tudi športni delavec Dušan Povh. Bilje eden slovenskih filmarjev z najdaljšim staiaem, ki seje ustvarjalno družil s filmom kot rdiser, scenarist, montažer in filmski direktor, za kar so mu na portoroškem filmskem festivalu pred petimi leti podelili nagrado za življensko delo. Med številnimi drugimi nagradami in priznanji, ki jih je prejel v življenju, so nagrade Prešernovega sklada (1973), nagrada filmskega festivala v moskvi, grand prix v Leizigu in številne domače nagrade za razvoj športnega filma. Njegova največkrat nagrajena filma sta Trije spomeniki in Dve koračnici, kotfilmski direktor pa je sodeloval pri prvem Kekcu.
njegovemu zagorelemu, žametnemu obrazčku in se ogrela. On pa kar stoji tam na podstrešnem pragu, ves nasmejan. S težavo, pa vendar, napravi Irena tistih nekaj korakov do malega obiskovalca in kar naprej pogleduje čez ramo v tisto temo v kotu. Nobenega glasu ni več od tam.
"Kar poglej, Gregi, kar poglej! Ampak najprej mi boš moral pomagati, da porineva tale predal čez prag v vežo."
"Dajte, bom. O, mašina, kako je težak!
Irena zapre vrata na podstrešje. V vežici nad stopniščem je dovolj dnevne svetlobe, a tisto močno žarnico v svetilki pusti prižgano, ko jo potegne za seboj.
"Molitveniki! Pa toliko podobic je v njih, vsake sorte, Marije, Jezuščki, svetniki, angeli! Oh, a mi daste tole malo knjižico?"
Gregi je ministrant, zelo resen in zelo rad hodi v cerkev. Tale predal z molitveniki je zanj kot odkritje skritega zaklada.
Nekoč bomo vsi kakor oblaki, ki ob večeru drse na zapad,
V jutru jih ni več, le zvezde so videle njih konec.
Karel Mauser
S filmom seje srečal še kot mladenič v rodnem Novem mestu, kjer je s prijatelji leta 1940 ustanovil Gangster foto studio. Po vojni je odšel na filmsko šolanje v Prago. Bilje redaktor prvih Filmskih novic in filmskih Obzornikov, pozneje pa je režiral predvsem dokumentarne in športne filme, znamenite tudi po značilni povhovski duhovitosti, med njimi tudi tistega o slovesu ljubljanskega tramvaja. Že v petdesetih letih je okusil poklic svobodnega filmskega delavca, vendar žal nikoli ni posnel celovečerca. Kot montažer je sodeloval pri devetih igranih filmih, kot direktor filma pri enajstih, zadnja leta pa je pisal tudi scenarije za animirane serije o Medvedu Bojanu.	q
novice iz kanadske slovenske skupnosti MED ROJAKI, K! TE SPREJMEJO KOT ZA SVOJEGA, JE TO POSEBNO DOŽIVETJE...
Tako je v uvodu v obširno reportažo zapisal slovenski časnikar pri edinem slovenskem dnevniku v Italiji, pri Primorskem Dnevniku g. Brane Lakovič o slovenski skupnosti v velikem Torontu. Omenjena reportaža je resnično poštena in prisrčna predstavitev slovenske skupnosti brez kakršnekoli našopirjenosti in druge časnikarske navlake.
Časnikar Lakovič prihaja iz skrajnih obronkov slovenskega Krasa, iz Doberdoba, iz vasi, ki ima veliko povedati o dogodkih iz prve svetovne vojne, kjer so našli smrt številni slovenski fantje in možje. Sam pravi, daje prišel v Toronto na daljše bolniško zdravljenje, vedel je tudi, da v Torontu živi nekaj tisoč slovenskih rojakov. Čeprav ni nikogar poznal in o slovenski skupnosti ni vedel dosti, je po prvih srečanjih s Slovenci takole zapisal... 'V nekaj dneh mojega bivanja v Torontu sem moral krepko spremeniti svoje mnenje. Videl in spoznal sem, da tu živi več tisoč zavednih Slovencev, ki žive bogato narodno, kulturno in versko življenje". Posebno je občutil gostoljubnost in prijetno prijateljsko razpoloženje ob priliki 25 letnice duhovnika g. župnika Valentina Batiča, ko so mu farani sredi tedna pripravili prijetno presenečenje v cerkvi pri službi božji in nato pri kulturnem programu v dvorani. V reportaži je navedel, da je bila cerkev nabito polna, dvorana pa je bila pretesna za vse prisotne.
Med svojim bivanjem v Torontu seje seznanil s številnimi predstavniki slovenskih organizacij in obiskal tudi slovenske ustanove. Veliko pozornost
je namenil starostnemu domu Lipa, kjer je številne večere preživel v družbi novih prijateljev. Za vedno pa mu bo ostalo v spominu družabno življenje s slovenskimi športniki in njihovimi prijatelji pred domom Lipa na športnem igrišču, kjer seje zavzeto seznanjal z uspehi in imenih slovenskih športnikov, v Kanadi. Zapisoval sije imena in panoge v katerih nastopajo in svoje zapiske bo objavil na TV spletu v Trstu pod naslovom "'Slovenski športniki doma in po svetu"
Obiskal je tudi slovenska letovišča, posebno sta mu ostala pri srcu župnjisko letovišče v Boltonu, ter letovišče SPD Simon Gregočič, kjer pravi, daje imel
občutek, "kot da sem v Doberdobu, na Proseku ali na Občinah pri Trstu".
Iz reportaže je opaziti, daje imel g.Lakovič pogoste razgovore s slovenski družbenimi delavci in njihovimi organizacijami kot so: Kanadski slovenski kongres, (Stane Kranjc ter dr. F. Habjan), Vseslovenski kulturni odbor (F. Markun), Slovenski športni klub (F. Čemas, M. Vukšinič). Prisrčno je predstavil letošnjega organizatorja Pohoda 2000 g. Lojzeta Žižka. Srečanje z gospodom župnikom Valentinom Satičem pa časnikar navezuje skozi celotno reportažo, saj mu je prav on "odkrival" slovensko skupnost v Torontu.	France Habjan
Če krožim okrog samega sebe, hodim po poti brez kcmca,
ki ne pelje nikamor. Če se odmaknem od sebe, pa ugledam pot do človeka,
kakršen bi rad bil ^^
Tiso*«. JK$te*wrt	»Aj tft<f
Stara razglednica, Prosek 1.1945
NOVA KAPELICA NA ŠAJNOVIČEVI KMETU!
Nekaj kilometrov severovzhodno od Orilije, na vratih prelepe počitniške pokrajine Muskoka, se nahaja odlično urejena kmetija "Stanrika Farms" last Stankota in Jožice Šajnovič in njunih otrok Stankota ml. in Erike. Na dvesto akrih gozda, zelenih travnikov in obdelanih njiv se vrste tri poslopja z najnovejšimi higienskimi čistilnimi napravami za rejo tisočev perutnine, ter shramba za kmetijska in poslovna vozila. Ob vhodnih vratih, sredi urejenega vrta stoji družinska hiša. Mimo nje se dviga pot do nove kapelice ob gozdu, ki jo je ta dan blagoslovil torontski nadškof in kardinal dr. Alojzij Ambrožič.
Okrog 180 povabljenih prijateljev iz slovenske in kanadske skupnosti je prisostvovalo tej edinstveni pobožnosti na slovenski kmetiji sredi kanadskega Ontaria. Temni oblaki so skoraj preprečili pobožnost. Vreme je zdržalo do blagoslovitve. Potem pa seje vsulo po pločevinasti strehi poslopja, kjer smo vedrili, kot bi tovornjaki drveli po njej.
Šajnovičevi so posvetili kapelico Materi Božji in Angelom varuhom v zahvalo za vse varstvo v težkih časih komunistične revolucije v Sloveniji in pozneje v iskanju novega življenja v Avstraliji in Kanadi.
Kapelice so del slovenske panorame. Od zdavnaj so naši dedje krasili našo deželo s križi in kapelicami, v zahvalo za rešitve, vrnitve, v spomin pokojnim in znamenje globoke vere. Nikjer na svetu ni toliko svetih znamenj in cerkva kor v naši mali Sloveniji. Iz težkih viharnih časov spet svetijo na
'r *>; pva m
domačih poljih in poteh. Verno ljudstvo obnavlja zapuščene, postavlja nove za mlade, srečnejše rodove. Na mnogih krajih po svetu, kjer žive Slovenci, že stoje kapelice. Tem se je sedaj pridružila še Šajnovičeva.
Kapelica je domače delo Stankota Šajnoviča in prijateljev. Z vitkim zvonikom - sedaj še brez zvonov - je ljuba miniatura slovenske podeželske cerkve. Poleg slike Angelov varuhov stoji znotraj še kip Matere Božje in spominska marmornata plošča. Na zunanjih dveh straneh sta sliki sv. Stanislava in sv. Jožefa, na pročelju pa slika Dobrega Pastirja. Vse je ustvarila družinska prijateljica Mrs. McCrane. Krasna vhodna vrata je izdelal mojster Šajnovič.
Stanko in Jožica sta aktivna člana slovenske skupnosti in vsa družina sodeluje v krajevni župniji sv. Columbkille.
Po blagoslovu in domači postrežbi sveže pečenih prašičkov in putk ter sladkih priboljškov, smo poslušali čestitke slovenskih društev Planica, Slov.
gospodarska zbornica, Slov. Kanadski svet, Slov. Dom, Slov. Letovišče, Slov. sobotna šola, Holiday Gardens ter krajevnih občinskih in cerkvenih zastopnikov.
Popoldne 26. avgusta seje ob veselem
petju in srečanju z mnogimi znanci, po
dobroti in prijaznosti Šajnovičeve
družine, spremenilo v pravo domače
popoldne, kakor ob žegnanju in posebnih
praznikih v slovenskih krajih. Nova kapelica
Angelov varuhov na kmetiji "Stanrika Farms" naj
bo domačim in obiskovalcem vedno znamenje
miru in božjega varstva . . n T
J °	Anica Resnik,Toronto
Še smo tu, trdni in zdravi, z vero mogočno v srcih ljubečih, z besedo naših očetov in dedov v Podjuni, po Rožu, tu smo ob Dravi.
Sveta moč naša je naša beseda tisoč let ljubljena, tisoč let sveta, v Podjuni, po Rezu, tu smo ob
Koroška pesem
Dravi,
trpljenje in bol sta naša soseda. Bratje, kjerkoli ste, bratje po duši,
naša beseda naj vas prikliče, naša ljubezen naj vas prizove, da nas sovražnik v prah ne razruši!
Tisoč let vere, gorja in trpljenja-vendar le ena je zvezda vodnica: v bratski ljubezni mm naša beseda
zvesto odpira pot do življenja.
Ivan Albreht •••••••••••••
september/oktober 2000 - 25
The 'AVE' Chamber Choir was going in August on a three - week concert tour of Chille and Argentina, holding several concerts and participating in interna-tional chamber music competitions in San Juan and Mendoza. The choir was also performing at the Slovenian Embassy in Buenos Aires to mark the end of the office of Slovenian Ambassador to Argentina
Janez Žagar.
Slikarski ex-tempore v Piranu - Medobčinski zavod za likovno dejavnost Obalne galerije Piran, v sodelovanju s galerijo Gasspar Piran, ateljejem Duka Piran,

novice iz Slovenije
Minister ofCulture Rudi Šeligo paid a visit to the Austrian province ofCarinthia to meet representatives of both umbrella organisations of the Slovenian minority. They focused on Slovenia's financial aid to the cultural activities of the Slovenian minority living in Carinthia. The Slovenian Ministry ofCulture has earmarked over SIT 36 million,for this purpose in 2000. The Carinthian Slovenians were enthusiastic about Šeligo's idea to set up a professional Slovenian theatre in Klagenfurt.
Partnersko pogodbo o nalogah in obveznostih ter pravicah v zvezi s pripravo in izvedbo šahovske olimpiade leta 2002 na Bledu so v zadnjem tednu meseca avgusta podpisali predstavniki Bleda in Šahovske zveze Slovenije.
Na 21. mednarodnem festivalu avtorske poetike 'Dnevi gledališča' mladih v Mostarju je ljubljansko gledališče Zapik dobilo eno od štirih enakovrednih nagrad - Mravac. Nagrajena predstava 'Miška kaško kuhala', je prisrčna igra, namenjena najmlajšim. Na festivalu, kije potekal od 17. do 21. avgusta, so sodelovale skupine iz Slovenije, Jugoslavije, Hrvaške, ter Bosne in Hercegovine. Skupaj so na festivalu podelili štiri nagrade, in sicer za različne elemente predstav in igralske dosežke. Nagrajeni so bili še dramski studio Tirena iz Zagreba, Gledališče Omen iz Beograda in Istrsko narodno gledališče iz Pulja.
Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino se je zadnji teden v avgustu začela že šesta likovna kolonija 'Umetniki za Karitas'. Ta je potekala na pobudo škofijske Karitas Koper, organizacijsko pa jo je vodila Jožica Ličen iz Ajdovščine. Pritegnila je uveljavljene likovne umetnike. Letos je na Sinjem vrhu ustvarjalo dvanajst likovnikov. Svoja dela so ponudili naprodaj, izkupiček pa tokrat namenili dijaškemu domu v Vipavi.
Spored Trnfesta v trnovskem kulturnem društvu 'France Prešeren'je bil ob prazniku likovno in plesno naravnan. Večer so začeli z odprtjem razstave političnega stripa, na kateri seje s svojimi deli predstavilo kar 1+ domačih avtorjev, zatem pa je plesalec in koreograf Matej Kejžar s sodelavcem izvedel svoj projekt v nastajanju z naslovom 1, 2, 3. Na razstavi so se ob trojici bolj znanih risarjev - Kastelicu, Lavriču in Smtljaniču, predstavili še Bertoncelj, Horjak, Kavač, Kociper, Kocjan, Perpar, Sitar, Sovec, Štrakl in Štular. Krogu sorazmerno mladih risarjev seje na razstavi pridružil pomembni avtor slovenskega stripa Miki Muster, kije s svojimi karikaturami posegel v samo jedro politike in aktualnega družbenega dogajanja.
Piran 1957, - iz zbirke starih razglednic
skupnostjo Italijanov iz Pirana in z avditorijem Portorož, prirejajo od 4. do 10. septembra v Piranu 35. Mednarodni slikarski ex-tempore in mednarodni ex-tempore keramike. Na Tartinijevem trgu je 10. septembra potekal tudi enodnevi slikarski ex-tempore.
The festival of old music Brežice 2000 opened vvith a concert by Britain's Purceli Ouartet vvhich performed Henry PurcelPs opera Dido and Aeneas. The concert, vvhich took plače in the Knighfs Hali of the Posavski Museum, vvas jointly prepared vvith the British Council in Ljubljana.
School of Management in Bled concluded its seventh International Summer School of Management hy conferring diplomas. The seminar was attended by 88young manag-ers, experts and gradnates from 8 countries. Compared to the lastyear's summer semester, the total number ofpartici-pants in the seminars organised by the School in the first half of the year increased from 922 to 1,086, more than halfofwhom camefrom abroad. Thisyear, the school has organised 37 semimrs. The total number of participants since thefoundation ofthe School in 1986, when it was called the Brdo Centre, is 19,680. Almost 70% ofthe MBA students are foreigners.
"Vera prestavlja gore,
Slavisti z vsega sveta po gorenjski literarni magistralil
V36.letih seje na Seminarju slovenskega jezika", literature in kulture zvrstilo že več kot tri tisoč udeležencev z vseh koncev sveta in vsak izmed njih je v svojo deželo prav gotovo ponesel nova spoznanja o našem jeziku, o naši deželi in ljudeh ter jih vsak po svoji usposobljenosti in navdušenju posredoval tudi drugim.
The Ministry of Culture has decided to return the Betnava Castle to the Maribor diocese. This is a partial decision as the issue of damages will be covered at a later date. The diocese thus received the right of ovvnership to the castle and thereby the use of the East and VVest wings of the casde, while the Nothcrn wing of the castle remains in the hands of furniture manufacturer 1 ipa vvhich has a shovvroom there.
V Domu Svetega Jožefa nad Celjem je koncem avgusta potekalo veliko znanstveno srečanje filozofov, mednarodni Vebrov kongres. Udeležilo se ga je okrog 90 filozofov iz Avstrije in Slovenije; njim pa so se pridružili še nekateri filozofi iz Nemčije, Francije, Italije Madžarske, Hrvaške, Španije, Finske, Romunije, Albanije, Poljske, Jugoslavije in Bolgarije. Zelo močna je bila skupina filozofov, ki so prišli iz Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Avstralije, ki so se udeležili hkrati tudi kolokvija, posvečenega sodobnemu ameriškemu filozofu Therryju Horganu, kije bil tudi sam navzoč.
zelenjem in cvetjem".
Wilhem Raabe
toda Ijubezeti prekrije golo skalovje z
V Črni na Koroškem seje v avgustu odvijal tradicionalni 45. turistični teden. Na prireditvi, kije bila na prostem in v dvoranah, je bilo za vsakogar kaj primernega. Že po tradiciji je bilo največ obiskovalcev na zaključnem sobotnem večeru z ognjemetom in kramarskim sejmom. Ob športnih prireditvah je vredno omeniti vzpon z gorskimi kolesi k Najevski lipi, kije najstarejša lipa na Slovenskem in otvoritveno srečanje za pokal turističnega tedna na popolnoma obnovljenem nogometnem stadionu NK Peca. Predstavil se je tudi lokalni alpinec in himalajec Silvo Karo. Na holcarsko - pavrskem dnevu pa so se predstavili kmetje in gozdarji s svojimi opravili.
Jurij Vega, največji slovenski matematik, je bil leta 1754 rojen na Zagorici pri Dolskem. Na mesu. njegove rojstne hiše v kateri je bival do 13 leta, je muzej. Hišo so namreč med drugo svetovno vojno požgali Nema, po vojni sojo znova zgradili in v njej so leta 1964 odprli razstavo. Na njej lahko vidimo najpomebnejse njegovo delo, Logaritme, in naslovnice ostalih knjig in brošur, ki jih je napisal za šolo. Številni obiskovalci si lahko ogledajo tudi multivizijski del razstave.
Belo drevo -Erica Vouk, pesnica in prevajalka (lani je izšel njen prevod drugega dela Goethejevega Fausta, s čimer srn 2o Slovenci končno dobili klasično literarno delo v celoti prevedeno), je z zbirko Belo drevo tretjič stopila na pesnisko prizorišče.
Grenke pomaranče - Božidar T. Dolenc. Zgodba govori o življenju slovenskega diplomata med razpadanjem nekdanje jugoslovanske federacije in o prvih mesecih oblikovanja slovenske države, o nevšečnostih in polenih k. mu jih mece: pod noge "velikosrbska" politika zaradi njegovega sodelovanja pri slovenskem osamosvajanju. Viham, dogodki na polmcnem področju pa se globoko zarežejo tudi v njegovo zasebno življenje.	Vp«mbe"r/otob*er*2000 *2 7
novice tz sloven Kje	New Slovenia - Christian People"s Party
Over 200 founding members officiaIly set up e new political party, New Slovenia - Christian People"s Party and elected Prime Minister Andrej Bajuk as the leader of this nevv party. Bajuk, who has rečen tly stepped out of the ruling SIS + SKD Slovenian People"s Party over a dispute about electoral legislation to establish a nevv party. Speaking to the press after the establishtnent of the party, Bajuk stressed the party wil! base its activity on Christian values, vvith its orientation being that of people"s parties. He stressed that in setting up a nevv party, its founding members vvere aspiring to establish a credible and open party vvhich vvill target those voters who belong to vvhat is called the Slovenian Spring political forces. At the foundung meeting, the nevv party adopted its statue and a platform and elected the party bodies, including a 25 - member board and an 11 - member executive board. The party vvill have three vicepresidents, one of whom vvill represent Slovenians living abroad.
Na 21. mednarodnem festivalu avtorske poetike
"Dnevigledališča" mladih vMostarjuje ljubljansko gledališče Zapik dobilo eno od štirih enakovrednih nagrad - Mravac. Nagrajena predstava "Miška kaško kuhala", je prisrčna igra, namenjena najmlajšim. Na festivalu, kije potekal od 17. do 21. avgusta, so sodelovale skupine iz Jugoslavije, Hrvaške, Slovenije ter Bosne in Hercegovine. Skupaj so na festivalu podelili štiri nagrade, in sicer za različne elemente predstav in igralske dosežke. Nagrajeni so bili še dramski studio Tirena iz Zagreba, Gledališč Omen iz Beograda in Istrsko narodno gledališč? iz Pulja.
Slavisti z vsega sveta po gorenjski literarni magistralil
V 36.1etih seje na "Seminarju slovenskega jezika", literature in kulture zvrstilo že več kot tri tisoč udeležencev z vseh koncev sveta in vsak izmed njih je v svojo deželo prav gotovo ponesel nova spoznanja o našem jeziku, o naši deželi in ljudeh ter jih vsak po svoji usposobljenosti in navdušenju posredoval tudi
Skoraj je že prišlo v navado, da v zadnji tretjini septembra po vsej Sloveniji v organizaciji Uprave republike Slovenije za kulturno dediščino potekajo "Dnevi evropske kulturne dediščine". Letos bo ta prireditev, ki popularizira dediščino, že desetič, odvijala se bo v več kot šestdesetih kulturnih spomenikih, v muzejih in galerijah, cerkvah, koncertnih dvoranah in drugih prireditvenih stavbah. Tam bodo 21. septembra zaplapolale modre zastave z obrisi zvonika, gradu in mesta, obkroženimi z dvanajstimi zvezdami: oznanjale bodo prost vstop za oglede in na prireditve, ki so jih organizatorji poimenovali "Kulturne poti 2000."
Letos mineva 110 let od rojstva začetnika slovenske akademske filozofije in enega največjih slovenskih filozofov Franceta Vebra. Obletnico bo Slovensko filozofsko društvo v sodelovanju s katedrami za filozofijo Univerz v Ljubljani in Mariboru ter Inštitutom za filozofijo Univerze v Gradcu počastilo z organiziranjem mednarodnega simpozija o Vebru. Predavatelji bodo tokrat osrednjo pozornost namenili Fenomenološki tradiciji v Sloveniji in sosednjih državah. Četrti mednarodni Vebrov kongres bo potekal ta konec tedna v domu sv. Jožefa v Celju.
drugim.
V Juršincih pri Ptuju je bilo za slovesno odprtje Puhovega muzeja že vse pripravljeno. Krajani so se napovedane slovesnosti veselili in tudi polepšali hiše ter njihovo okolico. Povabili so 300 gostov. V jutru otvoritve, pa jih je zbudil velik ogenj. Slamnata streha je takoj zagorela kot bakla, ostali so le še goli zidovi. Vsa zbirka je uničena...Kdo je zažgal muzej, se vprašujejo ljudje...
Civilna pobuda za ohranitev Robbovega vodnjaka in otnbudsman Zelenih Slovenije pogrešata uradno, javno in osebno odzivnost ljubljanske županje Viktorije Potočnik na predloge za ustavitev načrtovane premestitve vodnjaka, javno razgrnitev projekta in strokovno preveritev izhodišč. V odprtem pismu županjo obveščata, da sta zbrala preko 2 tisoč 500 podpisov podpore, kar ju obvezuje, da ji vročita uradno peticijo. Ne pri mestnih službah ne pri županji pa nista izvedela, kako peticijo uradno vročiti. Od županje med drugim zahtevata, da odredi odstranitev nezakonito postavljene gradbiščne ograje, ki skriva vodnjak, in daje mesto dolžno zavarovati umetnino.
At4th International meeting of saxophonists was organised by the Nova Gorica Cultura! Centre in co-operation vvith the Nova Gorica music school. The gathering vvas partiripated in by 30 sax players from Slovenia and others countrys.
Na Sinjem vrhu	'
nad Ajdovščino seje zadnji teden v avgustu začela že šesta likovna kolonija "Umetniki za Karitas", Ta je potekala na pobudo škofijske Karitas Koper, organizacijsko pa jo je vodila Jožica Lioen iz Ajdovščine. Pritegnila je uveljavljene likovne umetnike. Letos je na Sinjem vrhu ustvarjalo dvanajst likovnikov. Svoja dela so ponudili naprodaj, izkupiček pa tokrat namenili dijaškemu domu v Vipavi.
The best Slovenian shooter Rajmond Debevc won
the VVorld Cup competition ahead of Dick Boschman of the Nethedands and Anatolij Klimenko of Belorussia. Debevc vvas also one of the best competitors in the qualifying round, sharing the top spot vvith Matthevv Emmans of the US and Korean Eun Chu! Lee. Ali ste vedeli, da...
majhen obliž, ki širi sladki vonj vanilije,
naj hi v prihodnje ljubitelje akolade odvračal od njihove slaščice. Londonski strokovnjaki so se pri tem zgledovali pri poskusih, ko je šlo za odvajanje od nikotina. Poskus z vanilijo je trajal Mri tedne, izvid pa je bil presenetljiv. Tisti ljubitelji čokolade, ki so se odločili za obliž, so m.ed testom shujšali za dva kilograma. Testirali so 200 prostovoljcev, ki so trpeli zaradi prevelike teže.
309. skok med treningom nebeškega deskanja -sky surfing - je bil za snemalca zadnji! V
Moškanjcih pri Ptuju seje v mesecu avgustu, na državnem prvenstvu nebeškega deskanja zgodila tragedija. Jok Vedlin in Leon Čap iz Murske Sobote, sta nad tamkajšnjim letališčem skočila iz letala na višini 3000 metrov. Pri tem je Vedlin med padanjem z desko izvajal akrobacije, Čap pa ga je s kamero snemal. »Čeprav je bil siednji izkušen padalec, kije imel za seboj že 308 skokov, se mu je nekje pri 1300 metrih višine nenačrtovano aktiviralo glavno padalo, in sicer tako nesrečno, da seje snemalec zaplete! med
Skupina študentov in delavcev mariborske pravne
fakultete je 24. septembra pri ustavnem sodišču vlažila pobudi za oceno ustavnosti določb zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev in zakona o volitvah v državni zbor. S prvo pobudo naj bi pobudniki dokazali, da so volilne enote oblikovane tako, da diskriminirajo volivce severovzhodne Slovenije. Druga pobuda pa se nanaša na enako pasivno volilno pravico, to je pravico biti voljen, in na volilne okraje, katerih število volivcev niha od 8 do 26 tisoč, na kar so opozorili tudi socialdemokrati. Pobudniki pričakujejo, da bo sedanja razdelitev volilnih okrajev razveljavljena, kar pa naj bi onemogočilo izvedbo letošnjih volitev v predvidenem času.
Po 58 dneh in 3004 kilometrih plavanja po Donavi je v romunski Constanti ob Črnem morju 25. avgusta končal svoj podvig slovenski maratonski plavalec Martin Strel, novi svetovni rekorder v daljinskem plavanju. Kot je povedal, je po teh 3 tisoč kilometrih plavanja za mir, prijateljstvo in čiste vode, ugotovil, daje Donava v nasprotju s pričakovanji zelo čista. Vesel je, daje v Romuniji, kjer so ga ljudje sprejeli za svojega in ga tako prijazno vzpodbujali na tej težavni poti. Na cilju gaje namreč pričakalo in bučno pozdravljalo kakih 100 ljudi.
"Najbližji smo velikemu, ko smo veliki v ponižnosti."
Rabindranath Tagore
Starosta slovenskih mest, Ptuj
vrvi padala. S hitrosgo 250 kilometrov na uro je padel na tla v smrt. Po tragediji so prvenstvo deviškega deskanja takoj prekinili in nadaljevali s prvenstvom klasičnega padalstva.
2 5, C C 3 S 4 i- S t C. Z £
september/oktober 2000 - 29
novice iz Slovenije
Slovenski in slovaški zunanji minister Lojze Peterle in Eduard Kukan sta na
novinarski konferenci v Bratislavi ob Peterletovem obisku poudarila, da bo odločitev o sprejemu prve skupine kandidatk za članstvo v Evropsko zvezo močno politično pogojena. Minister Peterle je ob tem izrazil prepričanje, da bi bilo pametno, normalno in koristno, če bi bile članice Višegrajske skupine in Slovenija v prvi skupini kandidatk, ki bodo sprejete v zvezo. Ministra sta obenem pozdravila dejstvo, da bo Evropska zveza pri sprejemu novih članic upoštevala pripravljenost vsake posebej. Sicer sta se ministra na teh pogovorih posvetila predvsem dvostranskim temam. Tako sta izrazila interes za povečanje blagovne menjave, kije lani dosegla 150 milijonov dolarjev, pa tudi za podpis sporazuma o izogibu dvojnemu obdavčevanju in sporazuma o medsebojnem zaposlovanju oseb. Kukan je Peterletu izročil tudi seznam slovaških podjetij, kijih zanima sodelovanje s slovenskimi v Paktu stabilnosti za Jugovzhodno Evropo.
Državi sta zanteresirani tudi za okrepitev sodelovanja z Luko Koper, ki petino storitev opravi za slovaški trg. Še letos pa bi radi tudi priredili sestanek mešane gospodarske komisije. Ministra sta pohvalila dobro sodelovanje med obema vojskama, ki bo koristilo pri približevanju obeh držav zvezi NATO, ter sodelovanje med notranjima ministrstvoma v boju proti nazakonitemu priseljevanju in terorizmu.
The Nova Ljubljanska banka (NLB), received the avvard for excellence from the financial magazine Euromoney for the fourth consecutive tirne. The NLB is, according to Euromoney, the best bank in Slovenia. The curomoney avvards, vvhich have been handed out since 1992, are considered to be among the highesr avvards handed out to leading financial institutions
Jesen -
Že čriček prepeva, ne more več spat, v vtrgatev veleva, spet pojdemo brat.
Konjički škrebljajo in vozijo težko, ker vince peljajo, ki je močno sladko.
Anton Slomšek (ponarodela)
Kljub temu, da je sedaj le uboga, od stoletij razdejana ruševina, je nekoč mogočen grajski kompleks Gamberk znova oživel. Nekaj ohranjenih grajskih zidov okoli dvorišča je nema priča nekoč imenitne zgradbe, katere prvo omembo zasledimo v listini iz leta 1248. Kljub svojemu razpadajočemu stanju je grad s svojo okolico še vedno edinstven kulturni spomenik, zaradi različnih slogov dograjevanja je tudi arhitekturni spomenik. Njegova bogata zelena okolica je hkrati tudi naravna znamenitost geološkega geomorfološkega in botaničnega značaja. Grad od časa do časa še vedno zaživi. Tako kot zadnji teden v avgustu, ko so glumači, člani prosvetnega društva iz Čemšenika, pripovedovali grajske štorije.
Na 5. svetovni Abilimpiadi, kije od 13. do 19. avgusta tokrat prvič potekala v Evropi, in sicer v Pragi, je barve Slovenije zastopala 32-članska ekipa. Kot je pojastdl tiskovni predstavnik Sveta invalidskih organizacij Slovenije Borut Pogačnik, je abilimpiada namenjena vsem kategorijam invalidov. Na prireditvi, namenjeni tekmovanju v ročnih in zaposlitvenih spretnosti, seje pomerilo 900 invalidov iz 40-ih držav. Slovenci so bili s svojo udeležbo na mednarodni ravni zelo zadovoljni. Kljub izjemni konkurenci je Marjeta Bratuša iz Ormoža v vezenju dobila srebrno medaljo. Tudi ostali predstavniki so se uvrstili solidno in tako potrdili kakovost svojega dela tudi na svetovni ravni. 6. svetovno Abilimpiado bo gostila Indija, tekmovanja pa bodo potekala leta 2003.
around the vvorld.
"Življenje je mnogo prekratko, in naš svet mnogo ••••••••••••••• premajhen, da bi iz njega naredili bojišče".
30 - GLASILO kanadskih Slovencev	°	J
Phil Bosmans
od vsepovsod...
Partnersko pogodbo o nalogah in obveznostih ter
pravicah v zvezi s pripravo in izvedbo šahovske olimpiade leta 2002 na Bledu so v zadnjem tednu meseca avgusta podpisali predstavniki Bleda in Šahovske zveze Slovenije.
Governor George H, Ryan and Illinois First Lady laura Lynn Ryan hosted a reception and cultural program for ethnic organizations at the Executive
Mansion in Spring-field. He organizations also received an informational packet describing State programs and services available to ethnic organizations. Sisters, Marge Roth (left) andJosephine Sneckus (right) ofthe Slovenian Strollers, played trditional Slovernan folk, music and song.
Ali ste vedeli, da velika zvezda soul glasbe Gladys Knight trpi zaradi hazarderske odvisnosti...Igralnice so postale njen drugi dom. Vsote, ki jih Gladys stavi so vrtoglave. Na ruleti tako na eno vrtenje kroglice stavi tudi po 20.000 dolarjev. Sedaj se je prijavila na zdravljenje te odvisnosti, ki jo je opazila, ko je nekoč tako dolgo sedela za mizo v igralnici, da sojo poklicali iz sinove šole, če lahko pride po sina.
Slovenski veleposlanik v Avstriji Ivo Vajgl pa je za
avstrijsko televizijo ORF grožnje koroškega deželnega glavarja Joerga Haiderja, da bo Avstrija preprečila vstop Slovenije in Češke v EU, če ne bosta ukinili določil o razlastitvi in izgonu, sprejetih neposredno po drugi svetovni vojni, označil kot "lahkomiselne izjave, ki so nedopustne, nesprejemljive in kontraproduktivne", je poročala agencija APA.
Britanska novolaburistična vlada je koncem avgusta prižgala zeleno luč predlogu zakona o tako imenovanem "terapevtskem" kloniranju, točneje o uzakonitvi poskusov s kloniranimi človeškimi embriji, ki naj bi sprožili revolucijo v zdravljenju raka, Parkinsonove, Alzheimerjeve bolezni in drugih bolezni ter poškodb. Priporočila skupine znanstvenikov so povzročila pričakovan spekter odmevov, od navdušenja do zgražanja.
Glasbenik iz Kalispella v ameriški zvezni državi Montani Jack, po rodu Indijanec iz plemena Črnih nog, se lahko astronavtu Scottu Horrovvitzu zahvali, da bodo prišle njegove plošče v prihodnje zelo dobro v promet. Astronavt je namreč slišal njegovo zgoščemko Buffalo Cafž in jo maja letos vzel s seboj na vesoljski polet z Atlantisom. Zgoščenko sije med poletom nekajkrat za\rtel. Novinarje je zanimalo, katero glasbo je poslušal v prostem času. Ko so izvedeli, kdo je avtor, so hoteli o njem zvedeti še kaj. Tako je Jack Gladstone postal znan po vsej Ameriki.
Izginila je olimpijska reprezentanca Toga. Iz avstralskega olimpijskega komiteja so sporočili, da dva
športnika in štirje spremljevalci niso prišli v športni center vAdelaido. Vsi poskusi, da bi odkrili kje so ostali, so bili zaenkrat zaman. Športnika iz Toga naj bi se z drugimi 200 športniki pripravljala na olimpijski nastop v Sydneyju.
Francoski, bolgarski, avstrijski in ruski tisk v komentarjih po svetu vnovič piše o nesreči ruske jedrske podmornice Kursk, kije v smrt popeljala vseh 118 mornarjev, kritično govori o odzivu ruskih oblasti po nesreči. Francoski Le Figaro piše, daje Kremeij dajal vtis, daje zmožen nadzirati informacije o vojni v Čeceniji le zato, da bi svetovni javnosti predstavi! eno uradno različico dogodkov - izgube so šteli navzdol, uspehe vojske pa zaneseno napihovali.
Avstrijske Salzburger Nachrichten poročajo, da so se po nesreči jedrske podmornice Kursk končale nove ruske sanje o velesili. S Kurskom in grozovito slabim vodenjem tragedije je zahteva Viadimirja Putina po vnovični oživitvi ruskega imperija propadla. Ponižanje je popolno in sanj je konec.
Bolgarski Trud piše, da se od bitke pri Kursku v drugi svetovni vojni, največje tankovske bitke v zgodovini, do tragedije s podmornico Kursk v mišljenju za kremeljskimi zidovi ni nič spremenilo... Strah pred prevzemanjem odgovornosti tri huda birokracija hromijo dejanja in oblasti v Moskvi zapletajo v laži.
Ruska Izvestia pa poročajo, da je bila posadka odpisana že od trenutka, ko so podmornico odkrili. Reševalne akcije pa niso izvedli zaradi mornarjev, marveč zaradi politikov, admiralov m konstruktorjev.	september/oktober 2000 31
od vsepovsod...
The best Slovenian shooter Rajmond Debevc won the
World Cup eompetition ahead o/Pick Boschman ofthe Netherlands and Anatolij Klimenko of Belorussia. Debevc was also one ofthe best competitors in the qualifying round, sharing the top spot with Matthew Emmans ofthe US and Korean Enn Chul Lee. His 24'h World Cup Victory enables Debevec to perfomi in thefinal copetition this year, which will take plače in Munich. The Czech Hut, one of the oldest in the Slovenian mountains, celebrated its 100* anniversary vvhich was marked by a ceremony held at the hut on 30 July. The hut was built in the Kamnik - Savinja Alps belovv the summit of Grintovec —2,558 m-, and is one of the few huts vvhich have preserved the architectural traits from 100 years ago. The initiative to build it was taken by Czech mountaineers, vvho vvere frequent visitors to the Slovenian mountains. The Czech Hut is situated some 1,542 m above sealevel and is one of the most frequently visited huts in Slovenia.
Ruandska vlada je zaprosila Združene narode, naj ji pomagajo poiskati 30.000 ruandskih fantičev in deklic, ki so jih po genocidu pred šestimi leti prepeljali na tuje, tam pa seje za njimi izgubila vsaka sled. Zdaj bi ruandska vlada rada, da bi se vrnili domov. O tem je spregovorila tudi po državnem radiu žena predsednika Janet Kagame. Vedno je povdarjala, da otrok nihče ne posvojiti, če zanjo nimajo usteznih dokumentov. Med divjanjem hutujske vladne vojske je umrlo najmanj pol milijona ljudi. Največ otrok so odpeljali v Italijo, Belgijo in Francijo.
Slovenia vvas ranked 29,h among 174 countries in
the 2000 Human Development lndex (HD1), released by the United Nations Development Programme (UNDP) in Geneva. Corning in at 29*. Slovenia vvas ranked higher than al! other countries in transition.
V Mariboru so za potrošnike odprli vrata največjega nakupovalnega središča v državi imenovanega "Europark", v katerem je poleg Intersparovega hipertnarketa še 62 trgovin, butikov in gostinskih lokalov. V veletrgovini, ki ima skupno 95 tisoč kvadratnih metrov površin in več kot 1500 parkirišč, je nakupovalno središče na ptvoritveni dan do večera obiskalo skupno približno 25 tisoč ljudi. Z izgradnjo novega mkupovalnega središča, ki naj bi v mesto pritegnilo številne hipce iz celotne severne Slovenije in sosednjih držav, je Maribor pridobil 700 novih delovnih mest.
Avstralski olimpijci želijo ustanoviti lastno "krvno banko", da bi na ta način zavrnili vsakršen dvom v njihove športne dosežke. Glavna pobudnica za uresničitev tega predloga je tekačica na 400 metrov lee Naylor, kije v soglasju z vsemi avstralskimi olimpijskimi kandidati predlagala, da bi športniki sami oddali nekaj vzorcev krvi v zamrznitev. Na ta način bi lahko v prihodnosti opravili tudi analize krvnih vzorcev, ki za zdaj še niso uveljavljene. Avstralska atletska zveza je svoje športnike že pozvala, naj prostovoljno oddajo nekaj vzorcev krvi, sicer jih ne bo uvrstila v olimpijsko reprezentanco.
Dva dni po eksploziji naftovoda v bližini mesta VVarri so nigerijske oblasti sporočile, da seje po zadnjih podatkih število smrtnih žrtev povzpelo na 150. Veliko ljudi je ognju skušalo ubežati, a se je prehitro širil, je poročal nigerijski časnik Vanguard Daily. Do nesreče je po poročanju radia prišlo, ko so prebivalci vasi Adeje blizu mesta VVarri v delti reke Niger prevrtali cev, da bi nezakonito prišli do goriva. Pred približno tednom dni seje v istem kraju zgodila podobna nesreča, v kateri je umrlo 250 ljudi.
V torinski katedrali Kristusov prt spet na ogledi
Obiskovalci si ga bodo lahko ogledovali deset tednov, čeprav se še vedno sprašujejo o pristnosti zgodovinskega kosa blaga. V Torino bo romalo na milijone ljudi. Zadnjič so torinski prt pokazali javnosti pred dvema letoma. Tedaj je prišlo več kot 2,5 milijona romarjev, večina iz Italije. Letošnja razstava bo stala okrog 270 milijonov dolarjev, vstopnine ni. Fotografiranje je sicer prepovedano, vendar marsikdo naredi posnetek... Vsak obiskovalec lahko pred prtom, ki meri 437 krat 1,11 metra, stoji štiri minute. Na dan pričakujejo po 100.000 obiskovalcev. Po oktobru si prta javnost najbrž dolgo več ne bo mogla ogledovati. Prt bo ponovno prišel pod drobnogled učenjakov in strokovnjakov, ki bodo postavili končno diagnozo o starosti in verodostojnosti torinskega prta s pomočjo najnovejših metod za ugotavljanje starih tkanin.
Japonska in Severna Koreja sta koncem avgusta v Tokiu začeli nov krog pogajanj za vzpostavitev diplomatskih odnosov. Srečanje se odvija na ravni visokih diplomatov; na pogajanjih, ki bodo trajala do četrtka, pa ne pričakujejo večjega napredka. Japonska vzpostavitev diplomatskih odnosov pogojuje s pridobitvijo zagotovil glede severnokorejskega raketnega programa, katerega rakete so usmerjene naravnost na japonsko ozemlje, ter vprašanjem desetih japonskih državljanov, ki naj bi jih Severnokorejci ugrabili v šestdesetih letih. Nasprotna stran pa zahteva povrnitev škode in opravičilo Japonske za kolonizacijo Korejskega polotoka v letih od 1910 do 1945.
Prvi judovski kandidat za podpredsednika v ameriški zgodovini, senator iz zvezne države Connecticut Joseph Lieberrnan seje v svojem predstavitvenem govoru na nacionalni konvenciji Demokratske stranke v Los Angelesu zahvalil za ponujeno priložnost, potem pa izpostavil razlike med demokratskima in republikanskima kandidatoma za Belo hišo. Lebermanov nastop je bil poleg potrditve Ala Gora za predsedniškega kandidata Demokratske stranke, osrednja točka predzadnjega dne konvencije. Ta je sicer potekal v znamenju predstavljanja človeške plati kandidata Ala Gora in prepričevanja občinstva v njegove voditeljske sposobnosti.
Kdor je pripravljen seči globoko v žep, se bo lahko dal v prihodnje pokopati na Luni.
Ameriško podjetje Celestic iz Houstona je za leto 2002 najelo vesoljski polet, s katerim bodo izstrelili v vesolje 200 mini žar (v velikosti rdečila za ustnice). Te žare naj bi pristale na Luni. Vendar pa bo stal takšen pokop 10.000 dolarjev. Od vsakega pokojnega bodo vzeli s sabo le po 200 gramov pepela. Kljub temu že imajo nekaj naročil.
ali ste vedeli...
Kalifornijski milijonar uspešno opravil psihološke in telesne teste, za bivanje na orbitalni znanstveni postaji Mir. Po poročanju ruske tiskovne agencije Itar -Tass je Dennis Tito (59) za ta polet že vplačal 20 milijonov dolarjev in bo tako postal prvi civilni "raziskovalec". Titov trening v Zvezdnem mestecu pri Moskvi je organiziran tako, da dva tedna na mesec vadi, preostala dva tedna pa upravlja svojo svetovalno družbo VVilshire Associates v Kaliforniji. Lokalni ameriški tisk je poročal, da znaša milijonarjevo premoženje 2oo milijonov dolarjev.
Pravosodna zmota, ki se zdi
skoraj neponovljiva: zdaj 38 -letni milanski trgovec Barilla je preživel sedem let in pol v zaporu, čeprav je bil nedolžen. Njegov zločin je bil, daje vozil isti tip avtomobila kot neki kokainski mogotec, fiat tipe, in registrska oznaka njegovega avtomobila seje od oznake kriminalčevega avtomobila
Ko seje 83 - letna babica s svojim avtomobilom vračala proti domu, je kdo ve zakaj izgubila nadzor nad avtomobilom. Zapeljala je z mostu nad močvirjem in se ustavila v krošnji pod mostom, le nekaj decimetrov nad močvirjem, polnim kač. Drevesne veje so se zagrnile nad njenim avtomobilom, tako da ga s ceste ni bilo opaziti. Ko je ni bilo domov, so sorodniki zaprosili policiste za pomoč. Ti sojo zaman iskali. Našel razlikovala le v eni sami številki. pa jo je tretji dan cestar, ko je opazil praske na Po treh mučnih dolgih procesih mostni ograji in potem skrbneje pogledal na drevo pod mostom. Babica je preživela samo zato, ker je takrat večkrat deževalo, pa sije pomagala s pitjem deževnice.
je sodnik moral priznati, da gre za zamenjavo. Barilla je sedaj prost, namerava se poročiti in zahteva milijardno odškodnino.
Zadeli na loteriji in pustili službo - liparava tovarne Haughton Vaughan v britanski pokrajini Wales je bila prisiljena zapreti podjetje, ker so vsi zaposleni odpovedali službo, ker so na loteriji skupaj zadeli neverjetno veliko vsoto. Nagrada je bila tolikšna, da seje lahko vsak od 17 zaposlenih odpovedal plači in nadaljni zaposlitvi. Ker pa gre za izjemne specialiste za izdelavo opreme za naftno industrijo, tovarniško vodstvo zanje ni moglo najti nadomestitve. Tako so tamkajšnjo tovarno zaprli, proizvodnjo pa preselili v podobno podjetje vManchester.
Eden najbolj spektakularnih kriminalnih primerov v ameriški zgodovini... Neznanci so več kot pred 60 leti ugrabili sina Charlesa Lindbergha, človeka, kije prvi sam preletel Adantik, in ga umorili. Zdaj, po več kot 60 letih, pa seje oglasil neki moški, ki zatrjuje: "Jaz sem umorjeni Lidberghov sin. Odraščal sem pod drugim imenom. Glendora Dolfen, ena izmed sosed, kije sama imela bolehnega sina moje starosti, meje ugrabila s pomočjo služkinje. Eantek, kije ležal mrtev v gozdu, pa
je bil pravi Robert. Jaz pa sem odraščal namesto njega". Krvni test naj bi sedaj dokazal, da moški, ki nosi priimek Dolfen, ne sodi v Dolfovo družino. Ta test DNK bo nidi pojasnil, ali je v sorodstvu z Lindberghom. Dolfen je vložil zahtevo za ekshumacijo leta 1974
umrlega letalskega junaka.	_ .
(novice) M.U. •••••••••••••
september/oktober 2000-33
Finančni svetovalec
Stan Konda
Financial Consulrant
Tel: (905)624-8069
tREGAL
CAPITAL
PLANNERS
LTD.	Fax: (905)670-3121
Investment Funds, - Insurance services -
RRSP - RRIF TAX & Estate Planning
Nižji davki s "Spousal RRSPs"
'Spousal RRSP' so lahko zelo dober način za znižanje davkov od skupnega zaslužka ko ste v pokoju, posebno še, če ima eden od zakoncev veliko večji zaslužek ali pa veliko boljši 'pension plan'. Če bo imel vaš zakonec ob času upokojitve nižji dohodek, lahko prispevate vaš pokojninski dohodek v 'Spousal RRSP'. To bo pomagalo k znižanju davka za vso vsoto, ki jo boste vložili. Ta zakonec pa tudi lahko vloži denar v njen ali njegov RRSP v istem letu.
Naslednji primer pokaže, kako lahko 'Spousal RRSP' zniža davke, ko boste uporabljali denar v času upokojitve. Številke spodaj prikažejo, zakaj je boljše če prenesete $10,000 dohodka od zakonca 'A' na zakonca 'B'. N.pr. zakonec 'A' plača 52% davka, zakonec 'B' pa 27%. S prenosom dohodka na sozakonca z nižjim dohodkom lahko prihranite $2,500.
Zakonec A Zakonec B Taxable Retirement $ 10,000	$10,000
Income
Marginal Tax Rate Total Tax Paid After Tax Income RAZLIKA:
52%	27%
$5,200	$2,700
$4,800	$7,300 $2,500
Stan Konda je slovensko govoreči finančni svetovalec. ki zastopa "Regal Capital Plamen" od leta 1997. Pomaga Slovencem iz južnega Ontaria s finančnimi zadevami kot so: RRSP, RRIF, "Mutual Funds", življenjska zavarovanja, davki.
Če vas glede tega karkoli zanima, ga pokličite. Obišče vas lahko tudi na domu.
pisma bralcev
Spoštovana ga. Majda GuvžerI
Vašo cenjeno revijo redno dobivamo tudi v naši nacionalni knjižnici - za kar se vam iskreno zahvaljujem. Na srečo, vse bolj opažam, da se tudi Slovenci v tujini vse bolj zavedajo, daje Narodna in univerzitetna knjižnica tudi njihova knjižnica in skoraj z vseh koncev sveta redno dobivamo "obvezne izvode". Bolj žalostno je drugo dejstvo, da je tega tiska vse manj in skoraj vsako leto preneha izhajati vsaj ena slovenska revija v tujini. Za vas v Kanadi te nevarnosti zaenkrat ni, ker vam je uspelo v svoj krog pritegniti tudi mlajšo generacijo. In še eno "srečo" imate, da niste politično tako razcepljeni kot npr. v ZDA ali v Argentini. Vse to dogajanje nas lahko le žalosti, predvsem pa nas vse skupaj prikrajša za marsikaj. Že tako majhna (številčno) slovenska skupnost v tujini, na katero neusmiljeno delujejo biološki zakoni (smrt) se vse bolj krči. Druga in tretja generacija vse manj uporablja slovenski jezik - pogovorno še nekako, niso pa več sposobni literarnega ustvarjanja in rezultat tega dejstva je potem tudi usihanje slovenskega tiska v tujini - ni ne bralcev ne ustvarjalcev!
Imam pa za vas še eno željo in upam, da mi jo boste pomagali uresničiti. NUK kot narodna knjižnica mora hraniti po dva izvoda (postavitveni in arhivski izvod) vsakega tiska (od knjig do revij in zapisov na drugih medijih), in to velja tudi za vaše Glasilo. Prva tri leta (1996-1998) smo prejemali po dva izvoda, potem pa samo še po enega. Prosim vas, če je možno, da nam nadomestite izpadle arhivske izvode za l. 1999 in za letošnje leto (če sami ne razpolagate s starejšimi številkami bi jih morda lahko odstopil kateri od bralcev, kijih ne potrebuje več). Vsekakor pa vas prosim, da bi nam vsaj v bodoče pošiljali po 2 izvoda vaše revije.
V kiji, da bi vaša, po vsebini bogata in zanimiva revija še naprej tako redno izlutjala, vas najlepše pozdravlja
Rozina Svent Nacionalna Univerzitetna knjižnica
Nasprotje vere ni nevera, temveč - strah pred življenjem,
Elisabeth Lukas
zdravje
Doktorica čebula pomaga celo pri osteoporozi Čebula nam pogosto nažene celo solze v oči, a je nepogrešljiva v vsaki kuhinji. Toda ta zelenjava, ki sodi med lilije, zmore še veliko več, marsikaj lahko celo ozdravi. Čebula namreč vsebuje beljakovine, selen, cink, encime, hormonom podobne snovi in mnoge važne vitamine : A, B, C in E.
Prehlad: gorčična olja, kijih vsebuje čebula dezinficirajo in sprožijo izločanje sluzi. Za to uporabljate narezano čebulo kot obkladek na vratu in prsih.
Zaščita ožilja: čebula znižuje pritisk in količino maščobe, torej glavna krivca za arteriosklerozo. Čimvečkrat skušajte svoje jedi začiniti s čebulo.
Glavobol: sence si drgnite z mešanico čebule in limone. Takšna mešanica sprošča tudi napetosti.
Piki žuželk: s prerezano čebulo drgnite mesto, kjer vas je pičila žuželka. To preprečuje vnetje in oteklino.
Prebava: čebula izboljšuje prebavo beljakovin. Meso po možnosti vedno pripravite s čebulo.
Zaščita pred osteoporozo: en gram posušene čebule na dan prepreči razgradnjo kalcija iz kosti za 20 odstotkov.	anekdoti
t. Nemški fizik, utemeljitelj zfep^T^t relativnostne teorije Albert Einstein je imel številna predavanja, na v / katera je - že iz radovednosti -prihajalo mnogo poslušalcev. Na ameriški univerzi gaje nekoč puhloglava gospa, ki seje imela za veliko intelektualko, vprašala, kakšna je razlika med časom in veaiostjo. Einstein je brez zadrege odgovoril :"Draga gospa, mislite si, da te razlike ni Če bi si namreč vzel čas in vam skušal to razložiti, bi potrebovali celo večnost, preden bi to razumeli.
Dva dni preden so zagledali kopno, je Krištof Kolumb zaskrbljen stal na krovu. Član posadke na ladji mu je rekel: "Sramota, da takole blodimo po morju, ne da bi vedeli, kje je kaj!""Dobro vem, kje kaj je," je odgovoril Kolumb, "skrbi me le, kje smo mi!"
Iz VELIKE PRATIKE September - Oktober
Kakršno bo vreme sv. lla kazalo, bo tudi ves mesec ostalo. Ako je na malo mašo lepo, potem bo dva meseca suho. Na sv. Matevža vreme ugodno, tako bo ostalo štiri tedne prihodno. Če ptice selivke pred sv. Mihelom ne lete, se pred božičem ni bati zime trde.
ali ste vedeli...
Raziskovalci z univerze Severna Karolina v ZDA
so odkrili, od kod izvira lastnost rdečega vina, da preprečuje raka. Rdeči vinski grozdi vsebujejo precejšnjo količino substance resveratrol, pojasnjuje prehranska biologinja McNarry te univerze. Ta snov je pravzaprav tu zato, da grozd ne jagode ščiri pred plesnijo. "Mi pa smo odkrili, da resveratrol učinkuje tudi na rakaste celice."
Blizu obale Severne Karoline so z dna Atlantika dviptili eno najstarejših podmornic, staro kar 132 let, ki sojo uporabljali med ameriško državljansko vojno. Podmornica z imenom Horace L. Hunley. kije pripadala konfederaciji, seje potopila že leta IStii, in sicer v še nepojasnjenih okoliščinah, potem ko je bombardirala jadrnico, kije oskrbovala severne države. Znanstveniki pričakujejo, da bo najdba podmornice s trupli posadke odkrila razloge njene potopitve.
Z moškimi je nemogoče nakupovati!
Pravijo, da si ženska in moški nikoli nista tako različna in oddaljena drug od drugega kot pri nakupovanju. Naj bo ljubezen še tako velika, skupno nakupovanje skoraj zanesljivo izzove krizo! Iz preprostega razloga: ženske so rojene za nakupovanje, moški pa se pri tem na smrt dogočasijo! Gotovo ste to že na svoji lasmi koži
izkusili.	•••••••••••••
september/oktober 2000 - 35
GRADBENO PODJETJE
JOE KASTELIC LIMITED
KVALITETA, KI JI VSEKAKOR LAHKO ZAUPATE
Tel: (416) 255-2085 Home: (905) 2715538 770 Browns Line Toronto, Ont. M8W 3W2
MIHAEL ACTION
INTERNATIONAL
Div. of 1206048 Ontario Limited
REPRESENT1NG ALL RHEEM PRODUCTS IN SLOVENIA AND REFUBL1CS OF FORMER JUGOSLAV1A, WE PROV1DE DESIGN AND 1NSTALLAT10N OF ALL TVPES AND S1ZES OF HVAC SYSTEMS 1NDUSTRIAL / RESI-DENT1AL / COMMERCIAL / INSTITU-TlONAL / SPEC1AL1ZED FAC1L1T1ES. EQUIP-
MENT CAN BE PURCHASED AND AR-RANGED FROM CANADA OR SLOVENIA
Email: mihael@home.com TEL: 905-271-0672 OR: 416-737-6813 FAX 905-271-7383 In Slovenia: 011-386-68-848-50
3 © @ 3
Condus Electric
Industrial, Commercial & Institutional
John Recel EI5513
Tel: 416 741 7374 Fax: 416 741 7372 Pager: 416 331 3641
105 Riverhead Drive Etobicoke, Ontario M9W 4H1
WH1Z - A - TOP L1NEN
OVVNED AND OPERATED BY THE GRBAVAC FAM!LY
LiNENS FOR ALL OCCASIONS. LARGE VARIETY OF COLOURS.
LET US HELP MAKE YOUR EVENT COMPLETE 142 STAPELTON AVE. HAMILTON, ON. L8H 3N8
TEL: 905 545 1316 FAX: 905 545 7869 WATS 1-800-263-8623
Anthony Klemencic
barrister & solicitor 770 Browns Line Toronto, M8VV 3VV2 Tel: (4*6) 255-7500 FAX: (416) 255-6667
HRANILNICA IN POSOJILNICA
SLOVENIA PARISHES CREDIT UNION
725 Brown's Line, Toronto, ON M8W 3V7 Tel. (416) 255-1 742 618 Manning Ave., Toronto, ON M6G 2V9 Tel. (416) 531-8475 23 Delavvana Dr., Hamilton, ON L8E 3N6 Tel. (905) 578-7511
Vse bančne usluge nudimo po najugodnejših pogojih. Brezplačne potovalne Čeke in mednarodna denarna nakazila.
J .M. D1E Limited 909 Pantera Drive Mississauga,Ontario L4W 2R9
Tel: 905 625 9571 Fax: 905 625 2855
OJSTOM MANUFACTURES OF METAL STAMP1NG D!ES
Complete engineering design and manu-facturing for metal parts and tooling
Fully computerized technologicaily ad-vanced CAD, CAM and CNC machinery
Production machinery up to 500 tons and 72x120" capacity
President: Joe Skof
Titan
2300 Forbes Street, Whitby, Ontario Canada L1N 8M3 Tel: 905 721 1200 Fax: 905 721 1204 VVebsite: http://www.dynexeng.com Email: pkoslik@dynexeng.com
Turnkey Steel Mili Equipment
ROCKVVOOD OPTICAL
owner: MARJAN MOZETIČ
• Eye Examinations Arranged • Laboratory on Premises • Lenses Duplicated • Prornpt Service
• Repa i rs
Rockvvood Mali 4141 Dixie Road, Missisagua Tel: 625-6444
Leadership Management Canada INC.
Mastering Leadership Frank J. Kreze
President	Licensee
e-mail: fkreze@bar.imag.net Pager:
4163185821 @pcs.cantelatt.com 192 Park Avenue Holland Landing, Ontario L9N 1J7

IECI
A1DEKVOOD
jnmiiKf
Miro or Peter Rak
will be happy to discuss with you ali the characteristics of Diamonds and other precious stones.
Alderwood Plaza 857 Browns Line Etobicoke, ON, M8W 3V7 Phone: (416) 255-4429
/nex
Engineering Inc. ISO 9001
TOP GRADE MOLDS, LTD
President: Joe Slobodnik
929 Pantera Drive Mississauga, Ontario Canada, L4W 2R9 Phone: 905/625-9865 Fax: 905/625-5417
e-mail:tgm@topgrademolds.com Website: www.topgrademolds.com
Qiiality since 1964
SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA JOHN E. KREK'S SLOVENIAN CREDIT UNION
Offering a Full Range of Financial Services. Discover The Difference and Become A Member!
contact our loan specialists and we will pre-approve you today!
Tel. (416)252-6527 Email: loans@jekscu.com
747 Brown's Line 611 Manning Ave Toronto, ON, M8W 3V7 Toronto Ontario M6G 2W1
MORTGAGE SALE
1% Off Posted Rates
Purchase or transfer in from another financial institution. (Residential owner-occupied property)
Rates subject to change without notice
S g S 3 3
september/oktober 2000 - 39
koledar prireditev
2000 c a ' e n d a r o f events
Toronto September 10, 2000
Večerni zvon, Vinska trgatev September 17, 2000 Simon Gregorčič, Vinska trgatev Holiday Gardens, Pickering, Picnic October 8, 2000 Slovensko letovišče, Bolton, Vinska trgatev October 21, 2000 VSKO, Radijski bancjuet- [Browns Line]
Hamilton, Kitchener, Niagara September 10, 2000
Slovenian Cultural & Social Club "Triglav", Picnic September 17, 2000 St, Gregory the Great, Žegnanje & Bancjuet September 24, 2000
Slovenski Park, Past & Present Memberš Picnic October 7, 2000
Slovenian Canadian Scholarship Foundation, Bancjuet, [Bled] Slovenian Cultural Associarion "Sava" Kitchener, Octoberfest October 9, 2000
Slovenian Cultural Associarion "Sava" Kitchener, Octoberfest
Lipa Park, Member's Bancjuet
October 21, 2000
Slovenski Park, Hunters Bancjuet
October 28, 2000
Slovenian Cultural & Social Club "Triglav", Vinska trgatev
GREEN ACRES MOTEL 1303 Lakeshore Rd. E. Mississauga, ON L5E 1G5 Tel: (905) 278-6910 West Side Toronto Adjacent to Downtown Toronto Via Expressways	FAMILY MEAT & DELICATESSEN Na razpolago imamo vse vrste domačih izdelkov, prekajeno meso, po naročilu odojčke, pečene na ražnju. Za najboljšo postrežbo sta na voljo: Mary ali Richard 278 Brown's Line Toronto, ON, M8W 3T5 416 255-1098	
Zobni zdravnik Dr. A. P. Kačinik Rosedale Medical Centre, 600 Sherbourne St., Suite 401 (Bloor-Sherbourne subway) Toronto, ON, M4X 1W4 Tel: 416.922.1161	ROČK GARDEN CAFE Owner: BORIS MOZETIČ M 760 Brant Street Burlington, Ont. 905 / 632-8465	P. I. CONSTRUCTION Ivan Pezdirec General Renovation Commercial and Residential Lating Drywall Acosting Ceiling Tiles Pager: (416)600-2909 Fax: (905) 625-2990 1139 Talka Cr. Mississauga ON, L5C1B1