tržiški tekstile
bombažna predilnica in tkalnica i tr 1
908TRŽIČ TRŽIŠKI teks 1985
658.(497,12 .(085...3) ^
4001984,10
LETO XXVI
OKTOBER 1985
COBISS • _
31LV1LIU1 J. O
/	v
Obravnava sprememb statuta SPIZ
^-----------------------1______________________J
V sredo, 25. septembra je bila v naši DO javna razprava o osnutku sprememb in dopolnitev statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS.
Poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in strokovnih služb BPT, so bili na obravnavi prisotni še člani sveta za boj proti alkoholizmu, narkomaniji ter socialno zdravstveno politiko pri OK SZDL ter strokovni delavci SPIZ.
Po obrazložitvi predloga sprememb s strani strokovnih sodelavcev SPIZ je stekla živahna razprava iz katere so bile izoblikovane naslednje pripombe:
—	za izračun pokojninske osnove naj se upoštevajo vsi dohodki delavca od katerega se plačujejo tudi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (tudi podaljšan delovni čas)
—	podaljšan delovni čas — nadure, ki jih pogojuje nemoten delovni proces vsekakor potrebujejo zakonsko opredelitev.
—	predlagana je ponovna proučitev 20. člena statuta z ozirom na navedene pripombe, ob tem pa je bilo tudi opozorjeno na razlike med panogami v industriji (rudarstvo : tekstil);
—	opozorjena je bila tudi možnost posledic ob dodatnem stimuliranju nadurnega dela, predvsem s stališča nezaposlene mladine.
—	poudarjeno je bilo, da se nadurno delo upošteva pri vsakem izkazovanju OD delavca npr. pri uveljavljanju socialno varstvenih pravic. Ob uveljavljanju pokojnine, pa se nadurno delo ne sme upoštevati, zato je bilo predlagano, da se to uskladi (na račun nadurnega dela izguba otroških dodatkov).
—	podpira se predlog SPIZ, da se čimprej pokojnine valorizirajo na zadnje leto zavarovanja. Pričakuje se
tudi izpolnitev obljube o izvedbi analize nizkih pokojnin tekstilnih delavcev v preteklih obdobjih in izvedbo ustrezne valorizacije — zvišanje teh pokojnin.
—	predlagane so tudi spremembe v zvezi z izplačevanjem nadomestil OD invalidom III. kategorije — prenos obračunavanja v DO, sprotno valoriziranje v skladu s periodičnimi obdobji. Prisotni so do teh sprememb zavzeli pozitivno stališče.
—	izražene so bile pripombe, da ob obravnavi invalidov z novo zakonodajo DO prevzamejo večjo odgovornost, ob tem pa nimajo pravice enakopravno — kot soudeleženci — sodelovati v postopkih uveljavljanja pravic invalidov (brez možnosti pritožb).
Glede na to, da že nekaj let ne uspemo dobiti zadostnega števila štipendistov, smo pripravili predlog izvedbe tekstilnega krožka za učence tržiških osnovnih šol, ki smo ga predložili odboru za izobraževanje. Namen
Iz zgoraj nanizanih podatkov je razvidno, da se učenci za mehansko usmeritev neradi odločajo in to ne samo na tržiškem območju. Ko
Na to pripombo je bilo s strani strokovne službe podano pojasnilo, da zakon ne določa DO kot soudeleženke postopka. Predvidevajo pa se spremembe v delu invalidskih komisij, kamor bodo v najprej vabljeni tudi predstavniki DO.
Ob koncu razprave so bile posredovane še pripombe, ki jih je delegacija DO BPT že leta 1983 ob sprejemanju zakona posredovala, vendar v novi zakonodaji niso upoštevane.
— beneficiran delovni staž tekstilnih delavk, vključitev vojaškega roka v delovno dobo (služenje nad 2 leti), vključitev vajeniške dobe v delovno dobo (šolah so se ob delu) in upoštevanje 48-urnega dela na teden.
krožka je v tem, da med učenci vzbudimo zanimanje predvsem za tekstilno mehansko usmeritev, ker ravno na tem področju ostajajo štipendije nepodeljene oz. najbolj primanjkuje usposobljenega kadra.
smo obiskali tekstilno šolo v Kranju, smo po predloženih seznamih ugotovili, da učencev iz gorenjskega področja, ki bi obiskovali mehansko
S strani strokovne službe so bile podane obrazložitve, da so te spremembe vezane na spremembo zakona, zato v samoupravnih aktih SPIZ ne morejo biti upoštevane. Posredovan je bil predlog, naj se predlogi za spremembo zakona posredujejo zakonodajalcu — republiškemu
IS.
Ob koncu razprave je bilo izpostavljeno tudi vprašanje, kako je možno, da upokojenci s polno delovno dobo ne dosegajo niti najnižje pokojnine?
Strokovna služba poudarja, da imajo upokojenci s polno delovno dobo pravico do naj nižje pokojnine v kolikor je ne dosegajo, zato naj se le ti zglasijo na SPIZ v Kranju, kjer jim bodo zahtevke upoštevali.
usmeritev sploh ni, razen redkih izjem, ki pa že imajo štipendijo (Tekstilindus, IBI, Predilnica Škofja Loka itd.).
Vsled tega smo v pripravah na tekstilni krožek delali predvsem v smislu mehanske usmeritve. Po daljši proučitvi in razgovorih, ki smo jih imeli tudi z ravnatelji osnovnih šol, smo dokončno izoblikovali program poteka krožka.
Čas trajanja krožka je določen 20 šolskih ur za eno skupino, vendar ga bomo ustrezno podaljšali, če bo to potrebno. S pomočjo avdiovi-zuelnih sredstev bomo učencem prikazali izdelovanje tapiserij na tkalskih okvirjih in tkanje tkanin na ročnih lesenih statvah, istočasno pa
(Nadaljevanje na 2. strani)
Tekstilni krožek za učence tržiških
osnovnih šol
V ilustracijo navajamo podatke o podelitvi štipendij:
	Razpis štipendije	Od tega za meh. usmer.	Podeljene za mehansko usmer.
Šol. 1. 1983/84	48	35	1
1984/85	46	35	9
1985/86	47	32	2
Naš razgovor
V prejšnji številki našega glasila smo poročali o odprtju nove tovarniške prodajalne v trgovskem centru na Deteljici. Od začetka avgusta do danes je minilo že toliko časa, da se je prodaja v novih prostorih že ustalila. Zato nas je zanimalo kako vse skupaj poteka. V krajšem razgovoru s poslovodjo prodajalne Jožico Brodnik smo na naša vprašanja dobili naslednje odgovore:
Kakšni so delovni pogoji v novi tovarniški prodajalni?
Novi prostori so občutno večji od prejšnjih, tudi skladiščnega prostora je bistveno več. Glede na velikost je zato tudi hoje mnogo več, po-
leg tega pa je tudi veliko vzpenjanja po lestvi, da lahko vzamemo iz posameznih zgornjih polic določene artikle. Delo je v novih prostorih vsled navedenega dosti naporno.
Poslovodja prodajalne Jožica Brodnik: »Željam kupcev ustrežemo če je le mogoče, čeprav vedno ni na zalogi vsega kar si želijo«.
TEKSTILNI KROŽKI
ZA UČENCE TRŽIŠKIH ŠOL
(Nadaljevanje s 1. strani)
jih bomo seznanjali z osnovnimi pojmi tehnologije tekstila.
V	eni skupini bo zajetih 15 učencev.
S prvo skupino učencev smo pričeli 3. 10. 1985 ob
16.	uri v osnovni šoli Kokr-ški odred v Križah.
Po končanem programu se bomo z učili, nabavljenimi v ta namen selili v Bistrico na Bračičevo šolo nato pa še na Grajzerjevo šolo.
Interes učencev za tekstilni krožek je zaenkrat velik.
Po končanem krožku za prvo skupino učencev bomo o samem poteku podrobneje poročali.
V	kakšni meri bo krožek dosegel svoj namen bo razvidno v naslednjih letih po številu prijav učencev na tekstilno šolo.
M. M.
Koliko je zaposlenih?
Trgovina je odprta med tednom od 8.30—19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure, na vsaki izmeni sta dve prodajalki, trenutno pa je tudi še prodajalka radovljiške Almire, vendar ne vemo, če bo to tudi v bodoče.
Moram poudariti, da je s prodajo izdelkov iz Almire dosti več dela, poleg tega so to tudi artikli, ki so vaba za zmikavte, zato je treba biti pri delu še toliko bolj pozoren.
Kakšen je promet?
Promet je večji kot v stari prodajalni, giblje so od 200—700 tisočakov dnevno, največ ga je od sredine tedna dalje in takrat, ko so izleti, to je običajno ob sobotah. Med kupci prevladujejo ljudje iz drugih krajev Gorenjske in Ljubljane, domačinov ni ravno veliko.
Sem pa tja zaide v trgovino tudi kak tujec.
Po čem je največje povpraševanje?
Trenutno manjka tiskane posteljnine, sicer pa je povpraševanje po vseh arti-
Kupcev obeh spolov v prodajalni je vsak dan precej
klih, razumljivo najbolj po raznih ostankih in cenejši robi.
Prodajamo pa poleg posteljnine tudi metražno blago, prte (navadne in okrasne), plenice ter blago za ženske letne obleke in bluze.
V oddelku Almire imamo različne pletene izdelke, od puloverjev, jopic, plaščev, do ženskih kostimov.
Lahko poveste še kaj v zvezi z delom v trgovini?
Rekla bi mogoče le to, da bi bilo potrebno več prodajalcev, saj je obseg dela glede na velikost prodajalne za
dve osebi v eni izmeni prevelik, seveda če hočemo, da bo prodaja potekala tako, da bodo kupci zadovoljni in da bo realizacija prometa taka kot si želimo.
Verjetno k razgovoru ni kaj dodati. Nova prodajalna je dovolj prostorna, lepo urejena in čista (čiščenje imajo v »zakupu« prodajalke same op. p.), nestrokovnemu opazovalcu pa se postavlja vprašanje kako bo z ogrevanjem prodajalne v zimskem času, saj je število grelnih elementov glede na velikost verjetno nekoliko skromno.
Odgovor na vprašanje sindikalne skupine
V zvezi z vprašanjem, ki je bilo postavljeno na eni sindikalnih skupin glede odobravanja bolniškega staleža delavkam, ki bivajo na Jesenicah, bi pojasnili naslednje: Stalež odobrava po zakonu o zdravstvenem varstvu pristojni zdravnik (za BPT zdravnik v obratni ambulanti) glede na svojo ugotovitev, na predlog specialista ustrezne veje ali na predlog drugega lečečega zdravnika. Za delavke z Jesenic je lečeči zdravnik lahko tudi zdravnik splošne ali dežurne ambulante ZD Jesenice, če gre za nenadno hudo obolenje in delavka ni v takem stanju, da bi lahko obiskala zdravnika v obratni ambulanti. Tudi zdravnik v ZD Jesenice lahko predlaga odobritev staleža, dokončno pa ga odobri zdravnik v obratni ambulanti (pristojni zdravnik) glede na izvid ali diagnozo. Kontrole kasneje zdravnik iz ZD Jesenice naroča v OA BPT.
Potrdilo o obisku ambulante brez izvida in diagnoze ne zadošča za odobritev staleža, kajti potrdilo lahko zahteva in dobi tudi pacient, ki ni upravičen do bolniškega staleža.
Enako velja za odobritev staleža za nego obolelega družinskega člana. Stalež za nego predlaga lečeči zdravnik obolelega svojca in ga odobri pristojni zdravnik v obratni ambulanti. Če gre za otroka, prinese mati poleg predloga tudi posebno izjavo, ki jo podpiše zdravnik v ZD Jesenice. Po dogovoru pa ne zadostuje za odobritev staleža za nego družinskega člana potrdilo o obisku v dispanzerju.
Dispanzer v ZD Jesenice dela tako dopoldan kot popoldan in starši lahko otroka za lažja obolenja odpeljejo k zdravniku v času, ko niso v službi. Lečeči zdravnik obo-
(Nadaljevanje na 5. strani)
Ob mesecu požarne varnosti
V oktobru — mesecu požarne varnosti so bile vsepovsod izvedene razne aktivnosti vezane na usposabljanje ali preverjanje usposobljenosti za gašenje požarov. Tudi v naši delovni organizaciji je bila organizirana ena izmed takih akcij — združena mokra nočna vaja. Na njej je sodelovalo 65 gasilcev iz šestih društev. Poleg naše moške in ženske desetine so bili na vaji še gasilci Peka, Zlita, Lepenke, Podljubelja in TOKOS-a.
Gasilci BPT in Tokos so imeli odvzem vode nasproti kotlarne
Vaja se je začela v sredo,
23.	oktobra ob 18. uri, ko so na telefonske pozive z vozili in opremo prehiteli na »mesto požara« gasilci sosednjih društev ter v izredno kratkem času pričeli z »gašenjem«. Pri zgornji vratarnici so prišli v BPT gasilci Lepenke in Tokosa, pri spodnji pa gasilci Peka, Zlita in Podljubelja.
Celotna vaja je potekala točno po predvidenem načrtu, vsako društvo je imelo določeno mesto za odvzem vode (Lepenka ob zgornji vratarnici, Tokos in BPT I. nasproti kotlarne, Zlit in Podljubelj v strugi Bistrice
ob mostu pri Versamat tkalnici in skladišču bombaža, naša druga desetina za ople-menitilnico, gasilci Peka pa so bili na vaji z vozilom s topom, napajanje pa so vršili gasilci Zlita) in vodja vaje Jože Lausegar ni imel posebnih težav, saj so vsi sodelujoči vedeli kaj je njihova naloga.
In kaj je vaja pokazala? Predvsem to, da so gasilci izredno dobro usposobljeni za boj z ognjem in da so v primeru potrebe, če bi prišlo do pravega požara, sposobni uspešno posredovati tudi gasilci iz drugih društev, saj že dobro poznajo razmere za
Napadalna trojka Zlita
gašenje na območju BPT. To je še kako pomembno, posebno če imamo v mislih komentarje v sredstvih javnega obveščanja, ko je bilo ob enem večjem požarov v Sloveniji rečeno, da so bili gasilci slabo opremljeni in ne najbolj usposobljeni in je zato nastala večja materialna škoda.
Za sodelujoče na vaji v BPT lahko brez pretiravanja trdimo, da so dobro opremljeni in usposobljeni do take mere, da ni bojazni, da pri gašenju ne bi bili uspešni.
Vajo je spremljalo le manjše število vabljenih, poleg direktorja DO so vaji prisostvovali še vodja tehničnega sektorja, vodja TOZD Tkalnica in predsednik koordinacijskega sveta ZSMS BPT. Za vse ostale kot je videti, je bila vaja postranske-
ga pomena, kar kaže na nepravilen odnos določenih struktur do požarne varnosti. Od zunanjih vabljenih je bil prisoten le predstavnik občinskega štaba civilne zaščite.
Poleg te vaje so bile v mesecu požarne varnosti še druge aktivnosti med katerimi velja omeniti izdelavo ocene požarne varnosti DO, udeležbo treh članov kolektiva na enotedenskem seminarju o ravnanju z nevarnimi snovmi ob nesrečah, udeležbo enote CZ na druženi vaji v Zlitu, kjer so sodelovale samo enote CZ, posebna mokra vaja gasilcev BPT in enote CZ, strokovno ekskurzijo z ogledom gasilskega muzeja v Metliki ter ogled orodišča in družbene dejavnosti s strani organov OGZ.
Gasilci Podljubelja v akciji
Gasilci Lepenke so hitro pripravili motorko in začeli z »ga šenjem«
Združena gasilska vaja
V vaji je sodelovala tudi naša ženska desetina
Delovne akcije na Kalu
Kmalu bo minilo polni dve leti (29. novembra) odkar je bila na Kalu odprta naša brunarica, še en pomemben prispevek k počitku in razvedrilu delavcev BPT. Takrat so bili urejeni zgornji prostori, medtem ko je bila usposobitev spodnjih preložena na kasnejše obdobje. Treba je reči, da je bila brunarica dobro obiskana, Kal je postal priljubljena izletniška točka za domačine, ob brunarici pa se radi ustavijo tudi drugi planinci na svoji poti na Kof-ce. Žal je pomanjkanje fi-
rice in to predvsem z delovnimi akcijami. Začetna zagnanost in navdušenje za prostovoljno delo v prvem letu je polagoma plahnelo in danes žal, lahko ugotovimo, da interesa za tovrstne akcije praktično ni več. V zadnjem obdobju so se izkazali z delom le člani društva tekstilnih mojstrov s svojo samostojno akcijo, na kateri so opravili veliko urejevalnih del pred brunarico in postavili ograjo od ceste do platoja.
Ker je bil zbiralnik za vo-
Preko vsega poletja je bila naša brunarica na Kalu dobro obiskana, predvsem še v času kolektivnega dopusta ter ob sobotah in nedeljah.
nančnih sredstev onemogočilo nadaljevanje urejanja oz. usposobitev spodnjih prostorov s čimer bi bila funkcionalnost počitniškega doma taka kot je bilo načrtovano. Kljub temu pa je bila precejšnja pozornost posvečena urejanju okolice bruna-
do manjše kapacitete, se je v letošnjem sušnem obdobju često pojavljal problem pomanjkanja vode, kar je povzročalo nemalo težav oskrbniku Francu Valjavcu in tistim, ki so se odločili preživeti vikend na Kalu. Zato je prišlo do odločitve, da se na-
66,6 % udeležencev delovne akcije iz BPT si je skupaj z vojaki zadalo nalogo pripraviti drva za hladnejše dni. Ob koncu je bila »drvarnica« skoraj polna, zato ni skrbi, da bi obiskovalce Kala zeblo, čeprav ne bi bilo nič narobe, če bi še koga, razen Staneta in Milana, ta drva ogrela tudi takrat ko še niso v peči
Zbor po končani vaji
4
pravi izkop za dve cisterni s skupno kapaciteto ca 2000 litrov vode. Ker ni bilo pričakovati, da bi to izvedli sami z delovno akcijo, smo se obrnili na pripadnike obmejnih enot JLA, graničarje karavle »Srečka Perhavca« v Med-vodju ter jih zaprostili za sodelovanje. Brez obotavljanja je bil dogovor hitro sklenjen in v soboto, 5. septembra je zastavnik Žiko Manič z vojaškim vozilom pripeljal skupino graničarjev na Kal. Po peturnem intenzivnem delu je bil izkop narejen, istočasno pa so bila izvršena nekatera zemeljska dela ter pripeljan pesek na prostor pred brunarico. Pri delu je sodelovalo tudi 6 delavcev BPT.
Teden dni kasneje je bila predvidena ponovna delovna akcija, kar je bilo objavljeno tudi v dnevnih informacijah. Predhodno smo se zopet dogovorili z vojaki o sodelovanju, le da so bili tokrat na akciji poleg vojakov iz Med-vodij, še vojaki zastavnika Maniča iz karavle »Maršal Tito« iz Ljubelja.
Seveda smo pričakovali na akciji tudi člane kolektiva, vendar zaman. Bralci tega sestavka si lahko predstavljajo kako je izgledala delovna akcija BPT na kateri je sodelovalo 20 vojakov, iz delovne organizacije pa so bili le trije (Milan Sega, Stane Oman, Janez Furlan). Vse skupaj je izpadlo na moč čudno, da ne rečemo — neresno. No, kljub temu je delo steklo po predvidevanjih, pripravljena so bila drva, katerih bo dosti do naslednje jeseni, opravljena so bila nekatera zemeljska dela ob brunarici, ter z zaščitnim sredstvom premazana čelna stena zgradbe in ograja. Dela je ostalo še dosti, predvsem kar zadeva zaščitni premaz objekta, to pa bo nujno treba storiti še pred zimo, saj je to predpogoj, da se brunarica ohrani. Kako bomo uspeli to storiti je še vprašanje, saj na kako akcijo, kot vse kaže, ne gre računati, treba bo najti drugo ustrezno rešitev.

Tudi pri premazovanju brunarice z zaščitnim sredstvom so se graničarji izkazali
Skupina vojakov je imela na skrbi ureditev prostora pred brunarico. Treba je priznati, da jim je šlo delo dobro od rok
Čeprav nekoliko utrujeni, so bili vojaki ob zaključku dela dobre volje
Odgovor na vprašanje ■ ■ ■
(Nadaljevanje z 2. strani)
lelega otroka se odloči za odobritev staleža za nego. Če mati tega staleža ne dobi, lahko zahteva potrdilo o obisku v dispanzerju, vendar samo na osnovi potrdila ne more dobiti staleža za nego (ker potrdilo lahko dobi tudi, če do staleža za nego ni upravičena). Zaradi tega po dogovoru z zdravniki v otroškem dispanzerju ZD Jesenice odobravamo stalež le z ustreznima dvema obrazcema. Glede na odobravanje staleža bi pojasnila tudi to, da enak postopek velja za odobravanje bolniškega staleža na predlog drugih zdravnikov (npr. iz dežurne ambulante).
Ob hudih obolenjih lahko stalež predlaga oz. »odpre« katerikoli zdravnik, nadaljnje kontrole pa potekajo pri pristojnem zdravniku v OA. Zdravnik v OA lahko odobri stalež za polni delovni čas ali za skrajšan (4 ure) delovni čas neprekinjeno le za največ 1 mesec. Nadaljnjo odobritev staleža mora dati zdravniški konzilij v ZD Tržič.
Enako lahko ta konzilij odloči o umestnosti staleža, če se lečeči zdravnik ne strinja z mnenjem specialista o delazmožnosti. Na zdravniški konzilij v ZD morajo po dogovoru, ki velja za gorenjsko regijo, dati v odobritev tudi vse tiste staleže, ki jih priporoči lečeči zdravnik v drugi republiki. Zato delavci, ki zbolijo ob bivanju v drugi republiki, dobijo bolniški stalež le ob odobritvi zdravniškega konzilija, ne pa pristojnega zdravnika.
dr. Darja Benedičič
Lepa domača pesem še bolj »vžge«, če je zapeta v naravnem okolju. To so lahko občutili vsi, ki so bili 14. septembra ob naši brunarici
Koncert moškega pevskega zbora BPT na Kalu
V soboto, 14. septembra, smo se zbrali številni ljubitelji planin in domače pesmi, na koncertu moškega pevskega zbora BPT na Kalu. Koncert so organizirali člani zbora sami in tako poskrbeli za dobro počutje, kateremu je pripomoglo tudi lepo vreme.
Koncert se je pričel ob 11. uri in sicer je zbor zapel najprej nekaj domačih pesmi, nakar je besedo povzel povezovalec programa tov. Slavko Primožič. Povedal nam je nekaj o zboru samem, njegovem nastanku in razvoju ter njihovih nastopih, pa tudi o načrtih, ki jih še imajo. Vmes sta nam nekaj pesmi zaigrala in zapela tudi har-
monikar Polde Narad in kitarist Lado Torkar. V nadaljevanju koncerta je sledilo tudi nekaj planinskih pesmi, med posameznimi pesmimi pa smo lahko poslušali tudi nekaj recitacij, katerih avtorji so ravno tako nekateri člani zbora. Po končanem koncertu je sledilo družabno srečanje s petjem in skeči, člani zbora pa niso pozabili tudi na jedačo in pijačo, za katero so v glavnem poskrbeli sami in nam skuhali tudi dobre »tržiške bržole«.
Ob koncu so vsi pohvalili nastop in samo organizacijo koncerta in zaželeli zboru še veliko uspehov ter izrazili željo, da bi bilo takšnih srečanj še več.
Kadrovske vesti
V mesecu septembru in oktobru so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci:
TOZD PREDILNICA
Gavrič Svetomir Felič Fate Dimitrov Ljubomir Jordanov Gorjančo Bobaj Nurija Vujanovič Ružiča Kapidžič Aziza Lazarevič Zoran
TOZD OPLEMENITILNICA
Bertoncelj Janez
VEO
Markelj Janez DSSS
Špendal Marjan
V istem času so iz delovne organizacije odšli:
Po lastni izjavi
Rikanovič Milka Koselj Irma Borojevič Borka Kobašlič Enisa Kadič Adila Pridijočič Alema Kičin Sabra Delič Safeta Inajetovič Vehbija Rošič Nura Alagič Fatima
Upokojitev
Mežek Miro Sporazumna odpoved Bajželj Marija Disciplinska izključitev
Frančeševič Ljuba — TOZD Pred.
Nezgode pri delu
Gajski Durda, zaposlena v TOZD Konfekcija, je na poti na delo padla in si poškodovala gleženj leve noge. Vzrok: slabost Jurkič Verica, zaposlena v TOZD Tkalnica, je vstavljala čolniček v tkalski stroj. Pri tem se je s telesom naslonila
na zaganjač, kar je imelo za posledico, da je stroj stekel in ji stisnil levo roko v zapestju.
Vzrok: nevaren način dela
Živanič Milenko, zaposlen v TOZD Oplemenitilnica je zlagal prazne palete. Pri tem mu je ena od palet padla na palec desne noge in ga poškodovala.
Vzrok: nepravilno zlaganje palet
ZAHVALE
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz VEO za lepo darilo, ki mi bo v trajen spomin. Vsem skupaj želim še mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva.
Mirko Mežek
Ob odhodu v pokoj, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka navij alnice TOZD Tkalnica za lepo darilo, ki me je zelo razveselilo. Vsem skupaj pa želim še mnogo delovnih uspehov, ter osebnega zadovoljstva.
Milka Hinšenfelder
Sodelavkam, sodelavcem, OOZK, OO sindikata in IO DITT-a se iskreno zahvaljujem za darila, solidarnostno pomoč in izkazano pozornost v času moje bolezni.
Iskrena hvala!
Marjan Pernuš
Ob odhodu v pokoj se naj-lepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem oddelka Versamat tkalnice in pa čistilni koloni v TOZD Tkalnica za dragocena darila, ki mi bodo ostala v trajnem spominu.
Vsem skupaj pa želim veliko uspeha pri nadaljnjem delu.
Ribnikar Tončka
Ob mojem predčasnem odhodu v pokoj se naj lepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v skladišču got. izdelkov za dragoceno darilo in pozornost, ki mi bo v trajen spomin.
Vodstvu prodaje sem dolžna vso zahvalo za razumevanje ob moji bolezni v zadnjem obdobju dela. Vsem želim še naprej zdravja, medsebojnega razumevanja in uspehov pri delu.
Jožica Drobnič
Ob tragični smrti naše drage hčerke in sestre Maje Pečar se najlepše zahvaljujemo delovnemu kolektivu BPT, njenim sodelavcem iz nabavnega sektorja ter vsem ostalim za izraze sožalja, podarjeno cvetje ter številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Marjeta Pečar z družino
»Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — Ureja uredniški odbor: Milič Večeslav, Rožič Ana, Šlibar Jožica, Krašovec Ana, Mehle Joži, Božič Rudolf, Dolžan Kristina, Mesič Brigita, Logar Anka, Lang Vili — Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-571 int. 204. - Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj v 2000 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33-72, prosto plačila prometnega davka.