v . le e, ih ioda k. abi k em — ji in la e. o d io. ji o le aj i u , k ti . a a j , č , , l a i a , i Naša zemlia — ireoenca, § Tovarlšeto onkvai demarkacij-kčrte! Morua zicze pricujoča itevilka ,,ivariiieva"' z vse.n straiio.-ii bo.jim prekcrie m najae nurno zuti.je pod streao tegaii onega ijubega nata tovari.a. ue teuuospe naš nst na ta ivoj o:j. prosuuc vsarage tovari.e in ioya.isice oi:t_raj črtua se nas biagovoiijo vcasih spoamiti kciko nouco; v vsaLc.n aiuS;vu je k;;j novega, v vsakem kraju kaj po.eonega. L»oorouošia bi nani zusti purociu zoori;vauciteijSkin urustev, iz v.^ga /.aseuenegoztiaajai beuiie tj.ej, -pi.ire tcr ouuajiporocho kakemu sv >je;aa zaancu, k.i ouaaja k naia v uoniovaio svuboCo! Ve.eiejše in srccnejše No.o leto ževsem onkraj nesr2w";!ii črte! P. P. Dostavek: Oornji aiiel \elja tudi tovarišem in tovari.icem u *aseuenegozeaiija, ki bivajo aane. tostrun preinirne crte. Prosiii bi jin, .!a važne novicezauevajoce šoistvo in ači^.ijsivo v zaseaenem ozemiju, sproti spoi.Cajo na nasiov ,,U<i. Uovariš-T! § Maniie.iacii-i-i shod visokošolskegdijaštva. Une 14. t. m. se je vršii v Ljul)ijani siioa visokošoiskega auaštva, ki je bv prvi vriti naperjen proti ogroženju našiti krajev ob Jauraau in proti okupacijnašega ozemlja po Uajianili. Med arugiinsta bni sprejeti tudl slcdeči dve prav krepki resoluciji: 1. Najoaločnejše protestiramo protpoizkusom oatrgati naše Priraorje, GoricoTrst, lstro, Keko od živega telesa enotndomovine in se bomo v imenu prava ikulture z vsemi sžlami boriii proti takim napadom na obstoj na.e kuiture iii razvonašega gospodarstva. 2. Obračaino se na kulturni svet ipredvsem na avantgardo nacijonalc in socijalne misli, na akadenisko omladino celega sveta, s pozivom, da čuje glas obupanega ljudstva ob Adriji in prepreči v interesu kuiture in človečanstva, da ne nastane nova Alzacija—Lorena. Veseli nas ta energični nastop naše akademske cmladine. V tem svetem boju stoji za njo enodušno vse slovensko učiteljstvol § CLril-Metodova družba kliče vsemki imajo smisel in voljo delati nesebično za rešitev naših bratov: >rSkrbife in pridobivajte gmoinih sredstev, da uresničUružba svojo zadnjo, a najtežavnejšo nalogo!" Pred uekaj dnevi smo čitali, da se misli resno ua otvoritev družbine šole prSv. Jakobu v Trstu. Sedarji dohodki so veliko preraajhni. Vsi sloji našega naroda naj tekmujejo pri nabiranju gmotnih sredstev, da podpreino naše brate in sestre zlasti pa njihovo deco, da Tiam ne utone v niorju tujinstva. Potreba je veiika, zato vsi na deiot 8 Pouk o neodrešenih pokrajlnah. Vsled razpisa poverjeništva za uk in bogočastje z dne 10. oktobra 1919, št 4358, naroča višji šolski svet, da naj posvečajo Ijudske in srednje šole v Jugoslaviji pri pouku posebno pažnjo neodrešenim pokrajinani in da naj skušajo vzbujati v mladini zanimanje za te kraje. § Fričetek pouka na Ijudskih šolab v slovenskem delu goriške aežele ]e bil 1. oktobra t 1. Civilni komisarijat v Gorici je razpcslal ob začetku šolskega leta na vsa šoiska vodstva okrožnico, v katerih naznanja, da je staršem na razpolago, ali liočejo svoje otroke še nadalje pošajati k verouku li ne. Verouk je tedaj neobligaten predinet in se inia učiti v času izven šolskega urnika. Starši, ki nočejo, da bi jim otroci zahajaii k temu pouku, naj kratkomalo obveste šolskega voditelja. § Sloveasko ucueljisče v Tolminu. Dne 4. novembra se je zaključilo šolsko leto pripravnice za učiteljišča v Tolminu, ki je začelo 1. junija in trajalo tedaj 5 rnesecev. Gojencev je bilo okrog 40. Vedina je biia s tolminskega okraja. Učenci so biii preskrbljeni z vsem brezplačno v konviktu ,.Jrrancesco Scodnik", ki jc nastanjen v poslopju tolminske ljudske šole. K.er je bilo v poslopju premalo prostora, so skrčiii ljudsko šolo na tri razrede. Zunaj zavoda stanujoči dijaki so plačevali za hrano do 4 lire dnevno in sobo do 40 lir mesečno, kar znaša z drugimi potrebščinami dc 200 lir mesečno. »Goriška Straža" z dne 20, novembra piše k temu: ,,Koliko staršev bo zamoglo žrtvovati na leto za svoje otroke po 2000 lir?! Bojirno se, vla se zgodi potem tako kakor na gimnaziji v Idriji, da se bq dalo našteti število učencev na prste. Učiteljgv manjka v deželi tretjinalSoIskerazmere so take kot pred 50 lcti! Kaj je narodu šola» ve danes vsak izmed nas." § Razflas civilnega komisariiata v Tolminu: ,,Dne 30. novembra se vnovič otvori zavod ,,Francesco Scodnig". Spr^eti bodo gojenci in gojenke pripravnice in prvega slov. tečaja za učiteljišče, ki so dosegli 14. leto in niso prekoračili 17. leta. Za revne in pridne gojence in gojenke bo v konviktu nekaj brezpiacnih in poiovicmh mest. Piačilo zaaša inesecno 12U lir ozirorna poiovico. Pri sprejemu se plača taksa 5 nr." — Tako se ustvarja uciteijisce v 1 oiaaau, kjer m prostora za tak zavod, ki spaua ediao le v (iorico. . dauuui_.ov konviai v Tolmlnu. Ker je loimia pouoiaoaia poruaea ai m uobiti V iijCia slaaovanj _a u_jar_c, jc laiha ouiast u.iuuovaa v luaaaiu za Kojeacc ai gojcakc iiovenbKega u_;nc_ji->»-tt zavou „_ rance.co scouaig". kuo pa je ta za aiater ltuiijo toiih.o zasiuzia iao_r rraac JskouiaK Je du rouoai iioveaec ler je ieta _o_o. aei-ci.aai u av.inj.Kt. voj^ive ai stopa mcd na.ijau-.he proiiiovouce. v rcuia naajau.i-i vuj-.rvi _>«_ jc puv.pci uo ca_u ge.ieraait.ga laujuiju la uaui icia io/o. v iui__uiu. iakl) Sk. uanC- iveli uae icga siovea5__ega juiaLarja au zavouu, kl auj v__aja a_uveaj>h.i Uc.icijSM iiaia_»-uj v _aj»et_eaca_ ozeaajul Kavuaicij zavoua ia pn.ieh.uaja 2>ia naaj-aa. ivakscii aaaiea uaaia, ka_e uae zavoaal :_ 3 t-oj za slovenske šole na Goriškem. ,,GoriiKa _>ira_a' je priuUcUM preu i.t-Kdj uaevi uaaeh., v katereai pisc aitu arugiai: ,.i-ajn. u_iai na_aj aii_c -Oie, kaiere _iao s>_ iti\Oia nu icl ono.-nii ;p __;ere _o lorej a_ioej t_.4.jic u_aa ijuub.e. aaaaijcvaaie, ouiuie. birokovi.e, *_a etijSke, iicaaje m snoa vsc na.e s>o_e aijie aaia aazaj, ktr ua noccaiO uiiaiiaoctv. v, aii j>a_o aarou, ki aoce usiau, zivcu in napieuovatil brcz šoie in napreuka. Kuor ne aapreuuje, laora aa_.a-_ovaii, a kuoi fi_uat_uje. laora po_a__ou_a ..a-gaaii. A aau. -C aocc zivijeiija, iin aoctiao ziveti, z*r.i i_a — Uajte naai šol!" § Otvorltev deželne kinetiiske šole v Gorici zaaievajo gonski bioveaci. ,,uoriaivo kiaeiasko urustvo"' ie povzelo potreoae korawe na pnstojneia laestu. t>o pa ia.e.o kaj uspeaa, pokaze bnznja bodočnost. la gonsko kiaecko prebivalstvo je otvoruev nujao potrebna. 3 utvorucv sloveuskih šol v Trstu? Brzojavka iz Kiaia lo. ueeea.ira poroca, ua 5>c je tjuuski poverienik za rruaorje izrekei za zopemo otvontev sioveaskin šol v irsta. Vajeni siao bni na take izjave od laške straai, zato si nc obetaiao uojiti od njiti. § Novi šolskl nadzornik. italijani kaj pridno poaietajo z našuai siovenskiaii nauzoraiki. rred kratknn časom so odstavai ou aadzorništva rrana itivca v Gorici ter imenovaa na njegovo niesto za gonško okoaco prav raiaaega gimnazijskega supienta bonesa, ki ni vreuen, aa ouveže <_ev_je svojeaiu siovenskemu prednikui t"A saj Laiioui ni do tega, da sedi na nadzorniškein mestu strokovnjak; giavno je, da je novi aiož njihov pnganjač! Š Edina slovenska lista v zasedenem ozeaaju sta tržaška ,,r.dinost" ter na novo ustanov.jena ..Goriška btraža", ki izhaja vsaki Cetrtek v »Narodni tiskarni" v Gorici. Dos.ej je že izšio 12 številk tega lista. Tretji sicer slovenski, a v italijanskem duau pisani list je »Goriški Slovenec". V Pazinu iziiaja hrvatski ,,Pučki prijatelj", katerega tiskarniške prostore so pred nedavnim časom napadli laški banditi ter prizadjali listu nad 1U0.000 lir škode.