OBČANI, DELAVCI! --------------------- -------. OSNUTEK DOGOVORA 0 TEMELJIH PLANA OBČINE RIBNICA IN OSNUTKI SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O TEMELJIH PLANOV SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI IN KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZA OBDOBJE 1981 -1985 V____________-____________ ___/ V dveh številkah REŠETA vam danes posredujemo osnutke dokumentov za javno razpravo v okviru krajevnih skupnosti, delovnih organizacij, temeljnih organizacij združenega dela, delovnih skupnosti in povsod drugod v naši občini. Gradiva je veliko, podatkov še več; zato smo ga razdelili na dve številki našega glasila z željo, da bi vam povsod pomagalo v javnih razpravah in bilo vsakomur pri roki, ko bo razmišljal o tem, kako bomo razvijali naše delo in življenje v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Je že tako, kot povsod drugod v naši praksi: načrti našega nadaljnjega razvoja bodo dobri, življenjski in šele tako zares naši, če bomo pri njihovem nastajanju, usklajevanju in dopolnitvah sodelovali vsi delovni ljudje in občani v občini Ribnica. Z \ GRADIVA ZA JAVNO RAZPRAVO V / c Vsem nosilcem planiranja in občanom! Letos bomo sprejemali na vseh ravneh temeljne planske dokumente, ki bodo določali poglavitne smeri razvoja naše družbenopolitične skupnosti. Bodoči razvoj naše občine je vse bolj jasen in oprijemljiv, kajti dokumenti, v katerih so opredeljene razvojne želje, so že v veliki meri usklajeni z našimi realnimi možnostmi. Da bi omogočili čim širšo in celovitejšo razpravo, smo se odločili, da vse temeljne planske akte na ravni občine objavimo v posebni številki „Rešeta", glasilu Socialistične zveze delovnega ljudstva Ribnica. Poglavitni planski akt je dogovor o temeljih plana občine Ribnica za obdobje 1981 — 1985. Osnutku tega dogovora je priložen osnutek bilance sredstev za posamezne namene in po posameznih letih v obdobju 1981 - 1985, ki opredeljujejo višino sredstev, ki jih moramo združiti, da bomo lahko izvedli najpomembnejše naloge na posameznih področjih. Nato sledijo osnutki samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1981 — 1985 za področja, ki podrobno opredeljujejo naloge, nakazane v osnutku dogovora: — skupno porabo (otroško varstvo, izobraževanje, socialno skrbstvo, kulturo, telesno kulturo, raziskovanje in zaposlovanje), — komunalno dejavnost, — stanovanjsko dejavnost, — kmetijsko pospeševalno skupnost, — kmetijsko zemljiško skupnost, — ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — požarno varnost in — krajevne skupnosti. O vseh teh planskih dokumentih bo tekla razprava v tem in začetku drugega meseca. Ker gre za temeljne planske dokumente, ki določajo poglavitne smeri razvoja naše družbenopolitične skupnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju, moramo te akte skupno oblikovati. Le tako bomo lahko v največji možni meri izkoristili svoje možnosti in dosegli hitrejši napredek na vseh področjih. Da pa bi dosegli ta cilj, morajo vsi nosilci planiranja obvezno sprejeti svoja stališča do predvidenih razvojnih usmeritev. Pripombe in stališča na osnutek dogovora o temeljih plana občine Ribnica za obdobje 1981—1985 se dostavljajo odboru za pripravo družbenega plana občine in posameznim nosilcem planiranja. V času javne razprave bo potekalo tudi usklajevanje planskih dokumentov po posameznih interesnih področjih, v kar se bomo morali vsi aktivno vključevati. Posebna odgovornost bo morala biti izražena pri usklajevalnih naporih, zavedajoč se pri tem pravic in dolžnosti, ki jih ima vsak nosilec planiranja, delavec in občan pri optimalnem reševanju svojih delovnih in življenjskih potreb ter pogojev. V osnutku planskih dokumentov je dan poseben poudarek industriji, ki ostaja tudi v prihodnjem planskem obdobju nosilec razvoja Njen dosedanji razvoj in demografska gibanja v naši občini pa jasno kažejo na iztočnico, ki govori o tem, da bo treba v industriji naše» občine usmeriti vse sile v modernizacijo in boljšo tehnologijo. Takim nalogam morajo biti seveda prilagojena tudi vse bodoče nove naložbe. Tudi nadaljnjemu razvoju kmetijstva smo posvetili posebno skrb. Tako sov dokumentih že jasno opredeljene naloge in tudi oblike združevanja sredstev za pospeševanje kmetijstva, zlasti v odročnejših in manj razvitih območjih. Še z večjo pozornostjo kot doslej naj bi v občini skrbeli tudi za razvoj obrti, a ne le zato, ker se čuti pomanjkanje nekaterih storitvenih dejavnosti, ampak tudi zato, ker je obrt pomembna sestavina gospodarstva, zlasti še, če je njena dejavnost proizvodno in dohodkovno povezana z industrijo. V vse te razvojne naloge je uokvirjen tudi razvoj družbenih in gospodarskih interesnih dejavnosti, pri katerih naj bi združevanje sredstev za uresničevanje nalog na osnovi samoupravnih sporazumov obogatili tudi s samoprispevkom. Razvoj in delo interesnih dejavnosti je prav tako prilagojeno usmeritvi o skladnejšem razvoju občine. Posebno pozornost bo treba zlasti v prvih letih novega planskega lobdobja nameniti tistim interesnim dejavnostim, ki v svojem dosedanjem razvoju najmanj ustrezajo potrebam delovnih ljudi in občanov. Vsem tem temeljnim značilnostim razvoja naj bi torej v javni razpravi o osnutku dogovora o temeljih družbenega plana ter o osnutkih samoupravnih sporazumov za uresničevanje programov interesnih dejavnosti namenili posebno pozornost, čeprav ne smemo zanemariti ostalih področij, zlasti LO in družbene samozaščite. Ribnica, 24. 9.1980 Odbor za pripravo družbenega plana občine Ribnica y Dogovor o temeljih družbenega plana občine Ribnica za razdobje 1981 -1985 Na podlagi 38., 188. in 189. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije ter 7. člena odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ribnica za obdobje od 1981 do 1985 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/78) ter smernic za pripravo družbenega plana občine Ribnica za obdobje 1981 do 1985 sklenejo: L po pooblastilu zborov delovnih ljudi: delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela oz. organizacij združenega dela na območju občine Ribnica, II. po pooblastilu svojih skupščin: 10 Občinske skupnosti otroškega varstva Ribnica 10 Občinske izobraževalne skupnosti Ribnica 10 Občinske kulturne skupnosti Ribnica 10 Občinske telesnokulturne skupnosti Ribnica 10 Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ribnica 10 Občinske skupnosti sovialnega skrbstva Ribnica 10 Občinske skupnosti socialnega varstva Ribnica 10 Občinske zdravstvene skupnosti Ribnica 10 Občinske skupnosti za zaposlovanje Ribnica 10 invalidskega in pokojninskega zavarovanja Ribnica 10 Kmetijske zemljiške skupnosti Ribnica 10 Skupnosti za pospeševanje kmetijstva Ribnica 10 Samoupravne stanovanjske skupnosti Ribnica 10 Samoupravne komunalne skupnosti Ribnica 10 Skupnosti za varstvo pred požarom Ribnica 10 Samoupravne interesne skupnosti za vodopreskrbo Kočevje-Ribnica, III. po pooblastilu skupščin delegatov krajevnih skupnosti oz. zborov krajanov: Svet KS Ribnica Svet KS Sodražica Svet KS Loški potok Svet KS Dolenja vas Svet KS Sv. Gregor Svet KS Velike Poljane, IV. po pooblastilu zborov občinske skupščine Ribnica: Izvršni svet Skupščine občine Ribnica DOGOVOR O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE RIBNICA ZA RAZDOBJE 1981 do 1985 I. CILJI IN NALOGE DRUŽBENEGA RAZVOJA 1. člen Z dogovorom o temeljih družbenega plana občine Ribnica za razdobje od 1981 do 1985 leta opredeljujemo udeleženci tega dogovora naslednje skupne interese in cilje družbenoekonomskega ter prostorskega razvoja občine Ribnica za razdobje od 1981 do 1985 leta: 1. nadaljnje dograjevanje samoupravnih socialističnih odnosov na ustavnih in zakonskih temeljih; 2. razvijanje in poglabljanje dohodkovnega povezovanja TOZD neglede na občinske in republiške meje; samoupravno sporazumevanje in dmžbeno dogovarjanje bodo temeljne oblike usklajevanja in način uresničevanja skupnih interesov razvoja; 3. nadaljnje izgrajevanje sistema samoupravnega družbenega planiranja s kvalitetnim vključevanjem vseh nosilcev planiranja ter upoštevaje enakovredno vse vidike planiranja; 4. vid ju če vali bomo nadaljnjo demokratizacijo družbenopolitičnih odnosov na principu kolektivnega dela in odgovornosti v procesu sprejemanja odločitev in izvajanja sklepov v občini; 5. hitrejša gospodarska rast v občini kot v republiki, tako da bomo presegli popre čje; 6. doseganje hitrejše rasti produktivnosti, katero bomo dosegli z modernizacijo produkcijskih sredstev, tehnologije in predvsem organizacije dela; 7. uveljaviti smotrno kadrovsko politiko predvsem s povečanjem deleža visoko, višje in srednje strokovnih kadrov; 8. usmeritev naših organizacij združenega dela v trajnejši izvoz; 9. usklajevanje vseh oblik porabe z razpoložljivimi materialnimi možnostmi na osnovi ustvarjenega dohodka in skladnejših odnosov v reprodukciji; 10. preraščati proračunske odnose v družbenih dejavnostih in razvijati svobodno menjavo dela; 11. hkrati s še večjo družbeno vlogo krajevnih skupnosti bo treba tudi teritorialno reorganizirati posamezne krajevne skupnosti; 12. uveljavljati prostovoljno združevanje dela in sredstev za reševanje skupnih nalog v krajevnih skjpnostih ter še nadalje uveljavljati solidarnostno pomoč med krajevnimi skupnostmi, predvsem v razvoj infrastrukture in s tem v izboljšanje življenjskega standarda občanov; 13. veliko pozornosti bomo posvetili namenski uporabi prostora in smotrni porazporeditvi površin za učinkovit in stabilen družbenoekonomski razvoj ob upoštevanju naravnih pogojev in primerjalnih prednostih prostora, tako da ne bo prostora, ki bi bil brez funkcije v družbeni reprodukciji; 14. smiselno bomo opredelili in zagotovili ohranjanje večjih kompleksov za kmetijske in gozdarske namene; 15. utrjevanje enotnega sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. H. TEMELJNI RAZVOJNI KRITERIJI 2. člen Udeleženci dogovora sprejemamo temeljne kriterije v zvezi s prestrukturiranjem in intenzifikacijo gospodarskega razvoja. 1. Povečal se bo delež proizvodnje in storitev tistih TOZD in OZD, ki imajo dolgoročne pogoje za ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva. Prioriteto bodo imele tiste OŽD, ki bodo upoštevale naslednje kriterije: — razvojno tehnološko intenzivna proizvodnja in storitve, značilne po visoki stopnji avtomatizacije proizvodnih procesov ter po visoki stopnji avtomatizacije proizvodnih procesov, — proizvodnja, ki je izvozna usmerjena — neposredno ali posredno, — proizvodnja, v kateri se zagotavlja gospodarna poraba energije in surovin, — proizvodnja in storitve, ki omogočajo razvoj predvsem na podlagi rasti produktivnosti in racionalizacije zaposlovanja, — proizvodnja, ki vključuje čistost tehnologije in varstvo okolja v vseh oblikah, — naložbe, ki so zasnovane na dohodkovnih povezavah in zagotavljajo višji dohodek na zaposlenega dolgoročno ter odpravljajo strukturna neskladja, — varstvo kmetijskih in gozdnih zemljišč, zlasti na strnjenih površinah, ki omogočajo intenzivno kmetijsko in gozdno proizvodnjo, — aktivno varovanje okolja kot osnove za zdrave in humane življenjske pogoje človeka, zaščito tal, zraka, rastlinskega in živalskega sveta pred škodljivimi posegi, — aktivno razvijanje kulturne krajine ter varstvo narave in kulturne dediščine. Udeleženci dogovora bodo kriterije iz 2. člena upoštevali pri investicijskih odločitvah in proizvodnih usmeritvah ter drugih odločitvah na področju ekonomske, socialne in prostorske politike, pri tem pa bodo upoštevali tudi kriterije iz Dogovora o temeljih družbenega plana SRS in iz samoupravnih sporazumov o temeljih plana proizvodnjih in finančnih asociacij združenega dela. IH. USTVARJANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA TER DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE 3. člen Uresničitev temeljnih ciljev družbenoekonomskega razvoja občine bo zahtevala doseganje višje rasti družbenega proizvoda kot v republiškem poprečju. Rast bo morala najmanj za eno indeksno točko preseči republiško rast. V obdobju 1981 - 1985 bomo dosegli naslednje stopnje rasti: — realna rast družbenega proizvoda 5 % v tem: — industrija 6 % — kmetijstvo 3,5 % — realna rast izvoza 8 % — realna rast uvoza 4 % — realna rast zaposlovanja 2 — 3 % Razvoj gospodarstva v načrtovanih smereh bomo dosegli z ustrezno politiko pridobivanja in razporejanja celotnega prihodka in dohodka, pravilno usmerjenostjo na področju mednarodne delitve dela, politiko zaposlovanja, ki bo kadrovsko ustrezala in bo v okvirih naravnega prirasta in deagrarizacije prebivalstva ter tako investicijsko dejavnostjo, ki bo po namenu, viru in vrstah investicij dala optimalne rezultate v najkrajšem možnem obdobju in ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega dolgoročno. Razvoj industrije bo temeljil na dosedanjih nosilcih razvoja, ki si bodo prizadevali obstoječe proizvodne programe kvantitativno in kvalitativno razširiti. K prestrukturiranju gospodarstva bodo največji delež prispevale kovinska industrija ter lesna industrija s finalizacijo proizvodnje in substitucije surovin. Družbeni proizvod se bo glede na vse omejitvene faktorje v letu 1980, kateri se bodo pojavljali še v naslednjem srednjeročnem obdobju, povečal poprečno s 5 % rastjo. Zato bo potrebno boljše izkoristiti proizvodne kapacitete in aktivirati investicije iz tega srednjeročnega obdobja ter usmerjati in aktivirati investicije v opremo. Amortizacija bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju morala biti odraz realnega vrednotenja osnovnih sredstev in pri tem upoštevati hiter razvoj znanosti in tehnologije v svetu ter omogočala realno zamenjavo ekonomsko in tehnološko zastarelih osnovah sredstev. Udeleženci dogovora bodo vztrajali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skop nos tih pri razporejanju čistega dohodka upoštevali zlasti naslednja izhodišča: — višino ustvarjenega dohodka in pogoje njegovega pridobivanja, — prispevek živega dela pri ustvarjanju dohodka, — učinkovitost pri ustvarjanju in gospodarjenju s sredstvi razširjene reprodukcije, — družbeno dogovorjeno raven materialne in socialne varnosti Pri uresničevanju navedenih izhodišč, zlasti pa pri analiztranju pogojev gospodarjenja in vpliva opremljenosti delovnih mest morajo delavci v organizacijah združenega dela v razporejanju čistega dohodka uresničevati takšna razmerja, da bodo naraščala sredstva za osebne dohodke, za zadovoljevanje skupnih potreb in splošnih družbenih potreb za najamnj 10 % počasneje od rasti dohodka. Organizacije združenega dela, ki imajo v virih sredstev velik delež bančnih kreditov, bodo pri razporejanju dohodka sorazmerno več sredstev namenjale za razširjeno reprodukcijo. V okviru rasti življenjskega standarda si bodo udeleženci prizadevali za hitrejšo rast družbenega kot osebnega standarda. Na področju mednarodne delitve dela bomo dosegli tako rast izvoza in uvoza, da se bo razmerje še nadalje krepilo v korist izvoza. Dosegli bomo tako povezovanje v okviru zdmženega dela, da bo tudi organizacijam, ki ne izvažajo neposredno, omogočen posreden priliv deviz od proizvodov višje stopnje predelave drugih organizacij. Izvoz naših delovnih organizacij bo težil k izvozu čim višjih končnih proizvodov. IV. POLITIKA ZAPOSLOVANJA IN KADROV 4. člen Podpisniki dogovora bodo V prid prestrukturiranjaa gospodarstva uveljavljali tako zaposlitev, ki omogoča višjo produktivnost dela, večji dohodek in višjo udeležbo visokostrokovnega in ustvarjalnega dela. Rast zaposlenosti se bo gibala po poprečni letni stopnji 2 — 3 %. Da bodo zadovoljene potrebe po kadrih, se bo delež strokovnih delavcev povečal od 42,8 % v letu 1980 na 52,6 % v letu 1985, ter zmanjšal delež delavcev ozkega profila od 57,2% v letu 1980 na 47,4% v letu 1985. Na tej podlagi bo Občinskj interesna skupnost za zaposlovanje sprejemala zaposlitveno bilanco za obdobje 1981 - 1985 in letne zaposlitvene bilance, kot spremljajoči dokument srednjeročnega plana oziroma letnih resolucij, v katerih bodo podrobneje opredeljene naloge in ukrepi za uresničevanje dogovorjene zaposlitvene politike. Na področju kadrovske politike si bomo zlasti prizadevali: - za samoupravno zasnovan ost ter opredelitev vsebine in postopkov oblikovanja kadrovske politike v samoupravnih splošnih aktih in s tem za prilagoditev samoupravnih splošnih aktov z družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike; — za pristop sleherne samoupravne delovne skupnosti ter druge skupnosti in organizacije k družbenemu dogovoru o oblikovanju in izvajanju dmžbenega dogovora o kadrovski politiki; — za srednjeročno in dolgoročno planiranje potreb po kadrih v vsaki TOZD, DO in na drugih nivojih in za redno letno spremljanje izvajanja dogovorjenega planiranja; — za izobraževanje in stalno usposabljanje kadrov na podlagi zakona o usmerjenem izobraževanju in na podlagi planiranih potreb po kadrih v združenem delu; — za stalno izboljševanje sedanje neugodne kadrovske strukture z zaposlovanjem novih delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo in usposobljenostjo; — za organizirano in sistematično evidentiranje ter spremljanje perspektivnih kadrov, ki imajo s svojim znanjem, delovnimi zmožnostmi, strokovnostjo ter družbenopolitičnim delom sposobnosti za prevzem odgovornejših del in nalog v združenem delu ali na družben op cJtičnem področju kakor tudi na mednarodnem področju; — za ažurno in natančno vodenje kadrovski evidence; — za organiziranje, oblikovanje in razvoj samostojnih kadrovskih služb v vseh organizacijah združenega dela s tem, da imajo lahko manjše organizacije združenega dda na osnovi medsebojnega dogovora in pogodbe skupno kadrovsko službo organizirano tako, da bo ta sposobna za njih strokovno in uspešno opravljati dela in naloge s področja kadrovske politike; — za stalno usposabljanje vseh delavcev, ki opravljajo dela in naloge na področju kadrovske politike; — za dosledno uresničevanje samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občine Ribnica; — zagotovili bomo, da bodo na podlagi sprejetega družbenega dogovora o štipendiranju postale kadrovske štipendije temeljna oblika štipendiranja, da bodo štipendije podeljene v skladu s kadrovskimi potrebami združenega dda in da bodo postale štipendije iz združenih sredstev le prehodna oblika štipendiranja. V. INVESTICIJE V MATERIALNI PROIZVODNJI 5. člen Nosilec gospodarskega razvoja občine je predvsem industrija, ki bo v večji meri naravnala svojo proizvodnjo na izvoz. Pri razvoju bo zato upoštevala uvajanje nove tehnologije, tehnične izboljšave, inovacije in izboljšanje organizacije dda. Investicijska vlaganja bodo ustrezala kriterijem, navedenim v 2. členu tega dogovora. Delovne organizacije predvidevajo v naslednjem obdobju 1.267 milijonov din investicijskih naložb. Po virih bodo investicije financirane s 36.3 % lastnih sredstev, 11% združenih sredstev, 32.7% bančnih kreditov, 12% komercialnih kreditov ter ostalih virov v višini 8 %. Investicijska vlaganja po posameznih nosilcih investicij so razvidna iz priloge, kije sestavni dd dogovora. VI. ZEMLJIŠKA POLITIKA 6. člen Osnova za uporabo prostora v občini Ribnica je izdelan prostorski plan, ki opreddjuje namensko uporabo prostora z ozirom na usklajene potrebe porabnikov in naravne danosti: - kmetijska zemljišča - varstvo kmetijskih zemljišč, izvršeno coniranje kmetijskih zemljišč je osnova za dolgoročno uporabo in ohranitev zlasti najkvalitetnejših zemljišč v ravninskem preddu občine. Z ozirom na to, da je pritisk na ta zemljišča iz strani urbanizacije najmočnejši, bodo vsi podpisniki tega sporazuma dosledno upoštevali sprejete planske dokumente, zlasti zazidalne načrte mestnih naselij Ribnica in Sodražica ter zazidalno območje posameznih naselij. Ker so površine, namenjene gradnji sekundarnih bivališč (počitniške hišice) samo okvirno določene in so licirane na zemljiščih, ki so po coniranju v drugi coni in se še uporabljajo v kmetijske namene, bo Kmetijska zemljiška skupnost tudi v bodoče sodelovala pri določanju lokacij za te objekte. 7. člen Izvajanje agrarnih operacij. Z ozirom na to, da na edem območju občine Ribnica ni urejenega osnovnega odvodnika, v naslednjem obdobju ne predvidevamo večjih osuševalnih del. Kmetijska zemljiška skupnost bo v sodelovanju z lastniki zemljišč urejala manjše vodotoke. Za to potrebna sredstva se bodo zagotovila iz sredstev KZS in prispevkom lastnikov. Letno bomo uredili pribl. 120 ha zemljišč. Kmetijska zemljiška skupnost in KZ Ribnica so nosilke izvedbe komasacije na najboljših in instočasno najbolj razdrobljenih zemljiščih. Komasiranih bo 135 ha v k. o. Prigorica, za kar se zagotovijo sredstva v skladu z zakonom o kmetijskiti zemljiščih. Da se v maksimalni možni meri prepreči zaraščanje ogroženih površin, se bo z agromelioracijskimi ukrepi te površine izboljševalo povsod tam, kjer bodo za to interesenti. Podpirali bomo vse oblike združevanja teh zemljišč, ki bi omogočala predvsem intenzivno ali ekstenzivno pašno izrabo. Sredstva za te ukrepe zagotavljajo Kmetijska zemljiška skupnost, TOK gozdarstva in SIS za pospeševanje kmetijstva. Register kmetijskih zemljišč v družbeni lasti je izdelan, zemljišča bodo prenesena na sklad kmetijskih zemljišč. Nosilec naloge je Kmetijska zemljiška skupnost in oddelek za gospodarstvo in finance SO Ribnica. 8. člen Na področju gozdarstva bomo uvajali sodobno mehanizacijo za posek in spravilo lesa, s čemer se bo zmanjšal delež ročnega dela. K temu bo precej pripomogla tudi dograditev mehaniziranega skladišča za sprejem iglavcev v Ribnici. Novozgrajenih in rekonstruiranih bo skupno 22 km gozdnih cest z ustreznimi vlakami. Pri gospodarjenju z gozdovi je predviden 4 % porast sečenj. Nosilci naloge so TOZD Jelenov . žleb Ribnica in TOK Gozdarstva Ribnica. 9. člen Usmerjena stanovanjska gradnja bo prvenstveno potekala v okviru zazidalnih načrtov mestnih naselij Ribnica in Sodražica, deloma pa tudi v naselju Dolenja vas in Hrib. Podrobne lokacije za to gradnjo bodo določene z revizijo zazidalnih načrtov Ribnica in Sodražica. Individualna stanovanjska gradnja se bo usmerjala: — na območje Ribnica — zazidalni načrt Breg—Grič, Lepovče v okviru zazidalnega načrta mestnega naselja Ribnica v predelu Mlake in Podaljšku Ljubljanske ulice, — na območju Sodražice v okviru zazidalnega oziroma noveliranega zazidalnega načrta mestnega naselja, — v ostalih naseljih po skupinski lokacijski dokumentaciji za območje Humca Dolenja vas, oziroma na površinah, ki so v ta namen opredeljene z urbanističnim redom. Za industrijsko gradnjo so rezervirane površine v predelu od Gor. Lepovč proti Goriči vasi med železniško progo in podnožjem Male gore, površine med Bregom in Gorenjo vasjo ter predel bivše Opekarne v Ribnici. V Sodražici: od obstoječe tovarne Inles, v smeri Peska ter od tovarne Donit do pešpoti za Travno goro. Na območju Loškega potoka je rezervirana površina za industrijsko cono v Malem logu. Za potrebe gradnje zadrževalnika Prigorica so rezervirane površine na območju Nemškega brezja, Ugarja in površine potrebne za izgradnjo dovodnega kanala med Bistrico in Sajevcem. Zaradi kontinuirane preskrbe gospodarstva in individualnih graditeljev s kvalitetnim materialom bo v naslednjem planskem obdobju odprt nov kamnolom v Petračevem lazu, k. o. Jurjeviča. V ta namen se rezervirajo površine v izmeri 10 ha. Površine, potrebne za SLO in JNA, so opredeljene v posebnem planu, kije sestavni del tega sporazuma. VIL POSPEŠEVANJE KMETIJSKE PROIZVODNJE 10. člen Z oziroma na naravne potenciale bo kmetijstvo tudi v bodoče usmerjeno v proizvodnjo mleka, mesa in rejo plemenske živine za prodajo. Obseg rastlinske proizvodnje, namenjene prehrani ljudi, bo tudi v bodoče ostal v mejah naturalne proizvodnje in ne bo ustvarjal večjih tržnih viškov. Socialna oziroma starostna struktura kmečkega prebivalstva (privatni sektorje izključni nosilec kmetijske proizvodnje v občini) je taka, da se bo nadalje zmanjševalo število kmetij, zato pa bo večja proizvodnja na usmerjenih kmetijah. Delo pospeševalne službe in sredstva SIS za pospeševanje kmetijstva bodo usmerjena v prizadevanje za dosego rasti kmetijske proizvodnje v obdobju 1981—1985 in sicer: 1. proizvodnja mleka 3 % 2. proizvodnja govejega mesa 4 % 3. izreja plemenske živine za trg 5 %. Za doseganje načrtovane proizvodnje bo potrebno: 1. zagotoviti sredstva SIS za pospeševanje kmetijstva v višini 1.800.000 din. 2. Kmetijska zadruga — hranilno kreditna služba mora ob sodelovanju poslovnih banke zagotoviti kreditna sredstva v višini 10.080.000 din letno, s čimer se omogočajo investicije v višini 16.000.000 din. 3. Pospeševalna služba KZ bo delala zlasti na — usmerjanju kmetij v skladu s sprejetim planom, — iskanju in izvajanju najugodnejših tehnoloških rešitev zlasti pri izkoriščanju travnih površin, pridelovanju krme na njivah, konzerviranje krme in tehnologiji krmljenja živine, razvijanju vseh oblik proizvodnega sodelovanja, predvsem ustanavljanju proizvodnih in strojnih skupnosti ter ostalih oblik združevanja, ki omogočajo intenzivno izrabo vseh potencialov oziroma večjo produktivnost, — v sodelovanju z veterinarsko službo se bo nadaljevalo z selekcijo živine in gospodarskim križanjem živali, na specializiranih kmetijah pa tudi uvajajo nove pasme govedi, — nadaljevalo se bo z programom izobraževanja kmetov in kmečke mladine. VIII. MALO GOSPODARSTVO 11. člen V planskem obdobju 1981-1985 bomo v skladu s sprejetim programom razvoja malega gospodarstva v občini za obdobje 1979—1985 z ustreznimi ukrepi zagotavljali pogoje za vsestranski in usklajen razvoj malega gospodarstva. V ta namen bomo zagotavljali potrebne poslovne prostore, predvsem za uslužnostno obrt, z- urbanističnimi načrti pa bomo opredelili zemljišča za proizvodno obrt. V reševanje problemov malega gospodarstva bomo vključevali krajevne skupnosti in samoupravne skupnosti. Stanovanjska skupnost bo skupno s KS ugotavljala deficitarnost poslovnih prostorov ter iskala možnosti za pridobitev poslovnih prostorov, določala namembnost pri projektiranju stanovanjskih objektov tudi za uslužnostno obrtno dejavnost. Delovne organizacije bodo v okviru svojih programov razširile poslovno sodelovanje z družbeno in zasebno obrtjo, krepile dohodkovne odnose med malim gospodarstvom in seboj, posredovale preko združenja obrtnikov informacije o potrebah za zadovoljevanje tega združenja obrtnikov informacije o potrebah za zadovoljevanje trga z različnimi izdelki in polizdelki za kooperacijo, zlasti z vidika ekonomičnejše proizvodnje nadomeščanja uvoza in širjenja ponudbe na domačem tržišču. Podpirali bomo ustanovitev obrtne zadruge, ki bo v nadalnjem obdobju nosilec razvoja malega gospodarstva.V naslednjem planskem obdobju bomo skušali uresničiti čim več nalog, ki smo si jih zastavili s programom razvoja malega gospodarstva v občini za obdobje 1979-1985. IX. KOMUNALNO IN VODNO GOSPODARSTVO TER OSTALA INFRASTRUKTURA 12. člen Prioritetne dejavnosti na področju komunalnega gospodarstva bodo: — opremljanje stavbnih zemljišč za potrebe družbene usmerjene in individualne stanovanjske zgradnje, — Izboljšanje cestnih komunikacij, oskrbe s pitno vodo in električno energijo, — izgradnja kanalizacijskih sistemov v mestnem naselju Ribnica in Sodražica z izgradnjo čistilnih naprav in — izboljšanje naprav PTT in RTV zvez. Opremljanje stavbnih zemljišč 13. člen Potrebna sredstva za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč, potrebnih za dmžbeno usmerjeno in individualno stanovanjsko izgradnjo, sofinanciranje kanalizacije in čistilnih naprav ter za ureditev odvoza smeti in ureditev odlagališč za komunalne odpadke bomo zagotovili z: — združevanjem pribl. 20 % sredstev, zbranih za stanovanjsko gradnjo, za izgradnjo individualnih komunalnih naprav primarnega in sekundarnega pomena, kar pomeni 1 % od bruto osebnih dohodkov iz čistega dohodka; — združevanjem sredstev za nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga bomo letno povečevali za 25 %, pričenši s prvim januarjem 1981 in tako že v prihodnjem letu zbrali 2.770.000 din. Združena sredstva za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, bomo delili v višini 60% za opremljanje stavbnih zemljišč in urejanje ulic v mestnem naselju Ribnica in Sodražica in 40 Š za izgradnjo kanalizacije v Ribnici in Sodražici; — združevanjem sredstev priključnih prispevkov za kanalizacijo, ki jih bomo letno povečevali za stopnjo rasti cen v gradbeništvu in tako obdržali enako realno vrednost v vsem srednjeročnem obdobju; — združevanjem sredstev prispevkov investitorjev za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč in prispevkov graditeljev od plomb. Višina prispevkov bo določena za vsako stanovanjsko sosesko posebej, glede na dejanske stroške komunalnega opremljanja, višina prispevkov od plomb v krajih, ki se urejajo z zazidalnimi načrti pa se bo določila na podlagi izračunov vloženih sredstev za komunalno opremljanje naselja Ribnica in Sodražica; — iz dela združenih sredstev za financiranje programa del, vzdrževanja, obnavljanja in graditve komunalnih objektov kolektivne rabe, pri čemer bomo prvenstveno uredili odvoz smeti in odlagališča, nabavili kontejnerje za smeti in ustrezno motorno vozilo ter tako prešli na kontejnerski način zbiranja in odvažanja smeti v mestnem naselju Ribnica in Sodraživa ter v vseh večjih naseljih v občini; — z bančnimi krediti v višini 7.000.000 din, ki jih v tem planskem obdobju namenja Komunalna skupnost za izgradnjo kanalizacije v Ribnici. Stavbna zemljišča bomo prvenstveno urejali in opremljali v okviru zazidalnega načrta mestnega naselja Ribnica, Sodražica in Breg-Grič ter po skupinski lokaciji dokumentaciji za Humec v Dolenji vasi. Kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo v Sodražici bomo dokončali v letu 1981, v mestnem naselju Ribnica pa bomo pristopili k izgradnji kanalizacije po etapah tako, da bi do konca planskega obdobja zgradili I. in II. fazo čistilne naprave. Za ostala večja naselja pa je treba izdelati študije za izgradnjo kanalizacijskih sistemov, po možnosti tudi za fekalne odplake. Izboljšanje cestnih komunikacij, modernizacija in rek ons trnke g e kategoriziranih in nekategoriziranih cest ter mestnih ulic. 14. člen Tudi v naslednjem planskem obdobju bomo skupno s krajevnimi skupnostmi in Komunalno skupnostjo Ribnica nadaljevali z modernizacijo, rekonstrukcijo in adaptacijo cestnega omrežja regionalnih, kategoriziranih in nekategoriziranih cest ter mestnih ulic. Za to bomo namenili del sredstev, kijih bomo zbrali z: — sedanjim samoprispevkom do leta 1983, ki se krajevnim skupnostim deli po sprejetem ključu delitve, katerega del je namenjen za izgradnjo komunalne infrastrukture, — samoprispevkom, ki ga bomo izglasovali za obdobje od leta 1983 do 1988 po stopnji 2 %, od kateree naj bi se odvajalo 1 % za izgradnjo in modernizacijo cestnega omrežja in ostale infrastrukture, — samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v KS za obdobje 1981—1985, — samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Ribnica, — dodatnim samoprispevkom občanov, — sredstva cestne dejavnosti, ki obsegajo sredstva od registracije motornih vozil gospodarskih organizacij in občanov, odstopljena sredstva odprodaje pogonskih goriv. Ta sredstva se bodo prvenstveno uporabila za odplačevanje že sprejetih obveznosti (anuitete), za redno vzdrževanje kategoriziranih cest, cestno signalizacijo, popravilo in vzdrževanje mostov in za pluženje snega ter zimsko službo. Deloma pa se bodo namenila tudi za nova vlaganja v cestno omrežje. — Del sredstev za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki jih bomo uporabili za modernizacijo in izgradnjo ulic v mestnem naselju Ribnica in Sodražica; — bančni krediti, ki jih bo za te namene najela Komunalna skupnost za naslednje plansko obdobje v višini 6.600.000,00 din. Med kategoriziranimi cestami pri urejanju in posodabljanju bodo imele prioriteto naslednje ceste: — Ribnica - Sajevec - (Jurjeviča) — Sodražica — Sv. Gregor — (Mala Slevca) — Ortnek — Sv. Gregor — Velike Poljane - Vrh - kategorizirana cesta preko naselja Hrib — kategorizirana cesta preko naselja Grčarice. V okviru sredstev Republiške cestne skupnosti v razmerju 50 : 50 pa je treba zbirati določena sredstva za nadaljevanje modernizacije regionalne ceste Loški potok — Vagovka. Vodopreskrba 15. člen Izboljšanje oskrbe z vodo bo pomembna naloga krajevnih skupnosti, ki upravljajo z lokalnimi vodovodi in samoupravne interesne skupnosti za vodopreskrbo občine Kočevje in Ribnica. V naslednjem planskem obdobju bomo nadaljevali z izgradnjo regionalnega vodovoda Ribnica — Kočevje in zamenjali dotrajane cevovode v Ribnici, Sodražici in Dolenji vasi. Kot nujne bi bile naslednje naloge: 1. dokončanje izgradnje vodovoda Podstene - Izber - Ribnica, s vključitvi o naselja Sodražica v ta vodovodni sistem in izgradnjo razbremenunikov v Sodražici in Brežali (II. faza), 2. dograditi del vodovoda med Ribnico in Goričo vasjo (del III. faze), 3. izgraditi čistilno napravo pri zajetju Obrh v Blatah, 4. urediti v skladu s predpisi zajetja pitne vode Podstene, Izber in Obrh ter določiti ožje in širše zaščitne pasove zajetij z ustreznimi ograjami, 5. zaščititi še neizkoriščene vodne vire, 6. vse lokalne vodovode, ki imajo za to pogoje priključiti na regionalni vodovod. Sredstva za izvedbo opisanih nalog bomo zbirali z združevanjem sredstev prispevkov za priključitev bodočih investitorjev na vodovod, ki jih bomo letno povečevali za stopnjo rasti cen v gradbeništvu, bančnimi krediti in povečanim prispevkom za razširjeno reprodukcijo Samoupravni interesni skupnosti za vodopreskrbo občine Kočevje, Ribnica, ki ga bomo letno povečevali za 25 %. V vseh krajevnih skupnostih, ki upravljajo z lokalnimi vodovodi, bomo uvedli plačevanje vodarine po enotni osnovi in prispevek za razširjeno reprodukcijo. Oskrba z električno energijo 16. člen Električno omrežje se mora širiti skladno z razvojem gospodarstva in družbenega standarda in stanovanjske izgradnje. Tako bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju sredstva usmerjali v: — investicijsko vzdrževanje, pri čemer bomo sistematsko zamenjavali dotrajane drogove na NN in JN mreži. Zaradi vse večje obremenjenosti 20 kV vodov in izvedenih povezav 20 KV vodov z zankanjem v lastni mreži in med sosednimi Elektro TOZD bomo zamenjali obstoječe jamborske ločilnike za odklapljanje večjih moči, predvsem tam, kjer često potekajo vldapljanja in ločevanje 20 KV zank. Onovili bomo zidane TP 20/0,4 KV na 20 KV vodu Kočevje — Sodražica, ki imajo dotrajano ostrešje in dotrajano ali prešibko dimenzionirano električno opremo. NN omrežja, ki so opremljena s prešibkimi vodniki tako glede električne vodljivosti, kkt tudi mehanske trdnosti, bomo zamenjali z ustreznimi samo nosilnimi kabli in na vseh koncih OM, daljšimi od 200 m, dopolnili ozemljitve. Da bi povečano vzdrževanje v naslednjem planskem obdobju lahko realizirali, bomo sedanja sredstva za investicijsko vzdrževanje v prvih treh letih povečevali za 30 %, v naslednjih dveh letih pa za 20 %. - Investicijska vlaganja Osnovna usmeritev TOZD Elektro Kočevje na področju investicij je izboljšanje elektroenergetskih zlasti napetostnih razmer. Zato bomo v naslednjem planskem obdobju zgradili RTP postajo v Ribnici in zgradili mrežo transformatorskih postaj 20/0,4 kV s tem, da bomo zgradili trafo postaje v Sodražica — Zavoda, Dane, Grčarice, Retje—zahod, Prigorica—Zalužje, Zadolje, Hudi konec, Pusti hrib, Jurjeviča-vzhod, RP Hrib, Dolenji Lazi, Zapuže, Sinovica, Podpoljane, Perovo, RP Sodražica. Dogradili bomo 20 kV mrežo in rekonstruirali nizkonapetostno mrežo na območju občine Ribnica v sklopu predvidene ojačitve TP mreže. Za potrebe SLO-ja bomo zgradili dve manjši centrali in za izboljšanje napetostnih rezmer ter stalne dobave električne energije vključevali pomembnejše veje SN omrežij v sosednje napajalne vire: Za dosego teh ciljev bomo združevali sredstva iz obračunane amortizacije in del čistega dohodka, ki je namenjen za poslovni sklad. Sredstva po pravilniku o prispevku za nove priključke na distribucijsko omrežje in prispevke za povečanje obstojj čih priključnih moči. Poleg tega bomo združevali energetska sredstva ISE in EGS kot to določa 30. člen samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti na preskrbovalnem območju Elektro Ljubljana za obdobje 1981-1985. Izboljšanje PTT in RTV zvez 17. člen Na osnovi predvidenega gibanja družbenih potreb po posameznih vrstah PTT storitev, nujnosti boljšega zadovoljevanja potreb uporabnikov po količini in kvaliteti ter predvidenih možnosti za realizacijo bodo v naslednjem obdobju pomembnejše naraščale telefonske storitve, ker je razkorak med potrebami in njihovo zadovoljitvijo največji. Da bi zadovoljili te potrebe, bomo v občini Ribnica dogradili in opremili poštno poslopje v Dolenji vasi, zgradili novo poštno poslopje v Sodražici in posodobili krajevno kabelsko omrežje v Dolenji vasi, Sodražici, Ribnica in Loškem potoku ter povečali število telefonskih priključkov pri KATC. Sodražica od sedanjih 160 na 600 priključkov (povečanje za 440) Loški potok od sedanjih 100 na 400 priključkov (povečanje za Ribnica od sedanjih 800 na 1200 priključkov (povečanje za 400) Dolenja vas od sedanjih 0 na 200 priključkov (povečanje za 200) Zgradüi bomo prenosni VF sistem z 84 kanali ter posodobili ostalo poštno opremo. Za realizacijo teh ciljev bodo del finančnih sredstev prispevale krajevne skupnosti, ostala potrebna finančna sredstva pa bodo združevali uporabniki poštnih storitev in Komunalna skupnost Ribnica v skladu z 22. in 23. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana Območne SIS za PTT promet Ljubljana, za obdobje 1981-1985. Za posodabljanje RTV zvez bomo usposobili RTV pretvornike Ortnek — Sodražica — Loški potok za sprejemanja programov ostalih RTV hiš (Koper in Zagreb). Sredstva za posodobitev bomo zbirali od televizijskfli naročnikov, del sredstev pa bodo prispevale tudi krajevne skupnosti in kulturne skupnosti. Vodno gospodarstvo 18 člen Vodno gospodarstvo — Območna vodna skupnosto Ljubljanica - Sava, bo z rednim vzdrževanjem ohranilo že zgrajene objekte in naprave, varovalo korita vodotokov ter z investicijskim urejanjem izboljšalo odtočne razmere in povečalo varnost pred poplavami. V ta namen se bo pričel sistematsko urejati vodno gospodarski režim na območju občine Ribnica in v letu 1982 pričelo z izgradnjo zadrževalnika v Prigorici. Območna vodna skupnost bo tudi v naprej skrbela za čiščenje požiralnikov, za obnovo in novogradnjo obrežnih podpornih zidov in ostalih objektov, predvsem na potoku Bistrica, pri čemer bo za izboljšanje vodostaja Bistrice v Ribnici zgradila mehki jez za cerkvijo v Ribnici. v 000 din 1981 1982 1983 1984 1985 skupaj redno vzdrževanje gradnja zadrževalnika Prigorica 724,7 829,2 1.204,7 1.948,4 2.988,5 2.000 70.000 60.000 48.000 7.695,5 180.000 Oskrba delovnih organizacij in občanov s peskom kamnom in nasipnim materialom 19. člen Zaradi pomanjkanja ustreznih gradbenih (peska, kamna) in nasipnih materialov v občini je treba v naslednjem planskem obdobju odpreti nov peskokop, obstoječe iztrošene peskokope pa sanirati. Odprtje novega peskokopa se predvideva na novi lokaciji v Mali gori, ker bodo vlaganja precejšnja in bodo znašala 120.000.000 din. Zato mora investicija sloneti na podlagi skupnih vlaganj Komunalne Ribnica in večjih gradbenih podjetij (SGP Grosuplje, Gradis Ljubljana), o čemer je potrebno sldeniti poseben samoupravni sporazum. Zmogljivosti peskokopa bodo precejšnje, saj bi na leto črpali 250.000 m3 kvalitetnega gradbenega materiala. Pričetek investicije je predviden za leto 1983. 20. člen Cene komunalnih storitev se bodo morale približati ekonomski ceni, ki bo zagotavljala pokritje vseh elementov cen, ki jih opredel uje zakon o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena. Nove investicije bodo v tem srednjeročnem obdobju zahtevale večje povečanje cen nekaterih individualnih komunalnih uslug (kanalščina, smetarina, prispevek za uporabo stavbnega zemljišča). 21. člen Pri nekaterih nalogah s področja cestnih komunikacij, izboljšanje vodopreskrbe, izgradnje kanalizacije in čistilnih naprav, izboljšanje oskrbe z električno energijo, izboljšanje PTT zvez in .izvedbe del na področju vodnega gospodarstva, bodo sodelovale tudi republiške, območne in medobčinske skupnosti. Prednost izvajanja teh nalog bo določena v njihovih planskih dokumentih in planskih dokumentih tistih nosilcev planiranja, na območju katerih se bodo naloge izvajale in bodo izvajanje teh nalog tudi sofinancirali. X. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO 22. člen Skladno z možnostmi in s potrebami bomo v občini gradili letno 30 dmžbeno-najemnfli stanovanj. Družbena stanovanja bomo gradili v Ribnici, Sodražici, Dolenji vasi in Loškem potoku. Da bo dosežena takšna dinamika izgradnje, bodo organizacije združenega dela združevale sredstva po stopnji najmanj 6 % na osnovi bruto osebnih dohodkov iz dohodka od čistega dohodka za naslednje namene: - za izgradnjo omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena, ki služijo individualni rabi v stanovanjskih soseskah 1 %, - za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu 2 %, — za kadrovska stanovanja 0,65 % - za kreditiranje graditve stanovanj 1 % — za študentske in dijaške domove 0,350 — za sklad skupne porabe za reševanje stanovanjskih potreb v temeljnih organizacijah združenega dela 1 %. 23. člen Organizacije združenega dela bodo sredstva, ki jih namenjajo za stanovanjsko izgradnjo, praviloma razdeljevale v globalu 60 : 40 v korist družbene stanovanjske izgradnje. 24. člen Za uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva bo treba še nadalje krepiti in razvijati hišno samoupravo. V tem obdobju bodo uveljavljene ekonomske stanarine, kar bo omogočilo boljše gospodarjenje s stanovanjskim fondom, povečana amortizacija pa bo zagotavljala enostavno reprodukcijo stanovanj. 25. člen Individualna stanovanjska gradnja se bo izvajala v okviru sprejetih urbanističnih dokomentov, oziroma z racionalno izrabo prostora za kmetijsko manj vrednih zemljiščih. Dmžbeno najemna gradnja bo potekala v okviru zazidalnih načrtov mestnega naselja Ribnica in Sodražica na predelih, ki so za to gradnjo namenjeni, ob upoštevanju racionalne izrabe prostora tudi v starin mestnih jedrih, kjer bo treba dotrajane stavbe porušiti, ostale zgradbe oziroma stanovanja pa revitalizirati. Stanovanjska izgradnja mora biti prvenstveno usmerjena v vodilna naselja v občini , da bi tako dosegli večjo stopnjo urbanizacije in s tem absorbirali odliv prebivalstva zaradi deagrarizacije in zavrli odtekanje naravnega prirasta v večja urbana središča izven občine. 26. člen V osnovnem izobraževanju bomo zagotovili 7.244 učencem pouk v eni izmeni. Od celotne populacije bomo 1,6% učencev vključili v osnovno šolo s prilagojenim programom, 17% v celodnevno šolo in 22,5 % v podaljšano bivanje ter uresničili zakonski normativ največ 32 učencev na oddelek. 27. člen Za doseganje ciljev prejšnjega člena ne bomo .v srednjeročnem obdobju gradili novih učilnic in telovadnic, ampak le adaptirali obstoječe šolske kapacitete. Vrednost vseh adaptacijskih del je 4.700.000 din, ki jih šole vsakoletno zagotavljajo z 75 % združevanjem sredstev amortizacije nepremičnin. 28. člen Za izboljšanje kvalitete pouka ter za hitrejše vključevanje osnovnih šol v svojo sredino se bomo povezali z vzgojnoizobraže-valnhni organizacijami, Zavodom za šolstvo in z nekaterimi znanstvenoraziskovalnimi organizacijami. V oblikovanju osnovnih šol kot kulturno izobraževalnih in rekreativnih središč vseh mladih v stanovanjskem zaledju osnovne šole bomo vključili s svojimi programi društva, družbene organizacije, Zvezo telesnokulturnih organizacij, Zvezo kulturnih organizacij kot tudi krajevno skupnost in TOZD, pri čemer bomo animirali, usmerjali in dali večjo vlogo prostovoljnim delavcem. 29. člen V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo potrebovali 15 novih učiteljev za celodnevno osnovno šolo in podaljšano bivanje ter 2 nova strokovna delavca. 30. člen Na področju glasbenega šolstva bomo zagotovili 8 % vključitev učencev osnovnošolskih generacij in skrbeli za večji delež redno zaposlenih pedagoških delavcev. Otroško varstvo 31. člen Na področju dmžbene vzgoje in varstva predšolskih otrok bomo zagotovili, da se bo ta funkcija uresničevala na naslednjih izhodiščih: — težili bomo k vključevanju otrok v WO ter drugim oblikam dela z otroci (ura pravljic, proslave ob prazničnih dneh, letovanje itd.), — nadaljevali bomo z izgradnjo neizvršenih objektov iz preteklega obdobja, — skladno s potrebami bomo skrbeli za razvojno motene otroke, — skrbeli bomo za zdravo prehrano otrok, — vse programe bomo izvajali enotno in solidarno. 32. člen Do leta 1985 bomo vključili v redno vzgojnovarstveno dejavnost 322 predšolskih otrok. Zato moramo zgraditi nova mesta WO. Sredstva za izgradnjo novih mest v WO bodo znašala 17.000.000 din. V srednjeročnem obdobju bomo zgradili: lokacija število vzgojnih mest vrednost investicije cene 1979 leto dokončanja investicije WO Sodražica 68 11.500.000 1984 dograditev vrtca v Ribnici 68 3.500.000 1985 vrtec v Dolenji vasi 20 2.000.000 1985 Osnovni vir financiranja vzgojnovarstvenfli objektov je samoprispevek odleta 1983 dalje. 33. člen Za izvajanje razširjene vzgojnovarstvene dejavnosti na področju otroškega varstva bomo morali zagotoviti 7 vzgojiteljic, 2 medicinski sestri in 7 varuhinj. Kultura 34. člen Na področju kulture bomo z aktivnim delovanjem občinske kulturne skupnosti in predvsem zveze kulturnih organizacij ter z ustanavljanjem novih kulturnih umetniških dmštev v prihodnje še bolj povezali izvajalce in uporabnike ter na ta način omogočali in spodbujali množičnost in kvaliteto kulturnega življenja. 35. člen Obstoječe kulturne domove bomo skušali popraviti in preurediti vsaj v tolikšni meri, da bodo lahko služili svojemu namenu (v srednjeročnem načrtu imamo dve večji investiciji: popravilo kulturnega doma v Loškem potoku in popravilo odra v TVD „Partizan“ v Ribnici). Vir financiranja je samoprispevek in sredstva delovnih organizacij. Telesna kultura 36. člen V nastopajočem srednjeročnem planskem obdobju bomo največjo pozornost posvetili množičnemu vključevanju delovnih ljudi in občanov v telesnokulturno dejavnost. Še posebno bomo pospeševali uvajanje telesnokulturnih navad v delovnih skupnostih temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnostih. Tako bo število aktivnih članov od 4.446 ali 36,5 % v letu 1980 naraslo v letu 1985 na 5.664 ali 46,9% celotnega prebivalstva v občini Ribnica. 37. člen Sporazumno s skupnostjo otroškega varstva in izobraževanja ter z zvezo prijateljev mladine bomo pospeševali tdesnokultume navade in dejavnost za vse predšolske otroke in šoloobvezne otroke nižje stopnje. Glede rasti množičnosti bomo to povečali pri predšolskih otrocih od 295 v letu 1980 na 448 v letu 1985, pri šoloobveznih otrocih pa od 578 v letu 1980 na 787 v letu 198. 38. člen Za izboljšanje materialne osnove telesne kulture v občini je sprejet dolgoročni prostorski plan usmerjene izgradnje objektov in naprav, po katerem bi za potrebe telesne kulture rezervirali potrebne prostorske komplekse po krajevnih skupnostih. Socialno varstvo 39. člen Samoupravne interesne skupnosti na področju otroškega varstva, socialnega skrbstva, zaposlovanja, stanovanjske gradnje in pokoj-ninsko-invalidskega zavarovanja, združene v skupnost socialnega varstva, bodo koordinirale dela in ukrepe ter reševale skupno problematiko za učinkovitejše delovanje posamezne interesne skupnosti. 40. člen V samoupravnih sporazumih bomo opredelili skupne naloge vseh SIS v socialnem varstvu ter določili skupna izhodišča za izvajanje socialno-varstvenih ukrepov. Socialno skrbstvo 4L člen V srednjeročnem obdobju bo temeljna naloga socialnega skrbstva z drugimi družbenimi dejavniki oblikovanje takšnega socüno-varstvenega sistema, ki bo omogočal višji nivo preventivne dejavnosti na naslednjih področjih: zdravljenju alkoholizma in drugih oblik zasvojenosti, socialnega dela z obsojenimi in odpuščenimi osebami, reševanje problemov socialno ogroženih družin in občanov, mladoletniške delikvence, organiziranju in usposabljanju rejniških družin in razvijanju raznovrstnih oblik družbenega varstva starejših občanov. Zdravstvo 42. člen Na področju zdravstvenega varstva bomo z dograditvijo zdravstvenega doma zagotavljali popolnejšo zdravstveno varstvo prebivalstva. Z uvajanjem nekaterih organizacijskih ukrepov pri uveljavljanju in kontroli bolniškega staleža bomo zmanjševali skupen odstotek od dela. Krepili bomo higiensko epidemiološko aktivnost za zaščito zdravja občanov ter izpopolnjevali organizacijo zdravstvene službe v cilju funkcionalnejše povezave osnovne specialistične in bolnišnične dejavnosti ter se usposabljali za delo v pogojih dmžbene samozaščite in ob izrednih razmerah. Zaposlovanje 43. člen Občinska skupnost bo v naslednjem petletnem obdobju izvajala predvsem naslednje naloge: — s sodelovanjem skupnostjo socialnega varstva, Zavodom za usposabljanje in rehabilitacijo invalidov ter delovnih organizacij bomo usposabljali in zaposlovali invalidne osebe, — usposabljali in zaposlovali bomo iskalce zaposlitev, ki jih ni mogoče zapoditi brez priprave za zaposlitev, — socialno varnost brezposelnim osebam bomo zagotavljali z denarnimi nadomestili in zdravstvenega zavarovanja, — posredovali bomo zaposlitve vsem brezposelnim osebam ter se tvorno vključili v informiranje in svetovanje učencev v osnovnih šolah in usmerjenem izobraževanju. Raziskovalna dejavnost 44. člen V občinski raziskovalni skupnosti bomo usklajevali raziskovalne potrebe organizacij zdmženega dela in zlasti družbenih dejavnosti v občini. Kot osnovni nosilec bomo popularizirali raziskovalno dejavnost in spodbujali množično inventivno dejavnost z organizacijami združenega dela. 45. člen V okviru medobčinskega sodelovanja bomo z občinsko raziskovalno skupnostjo iz Kočevja izvajali skupni raziskovalni program pri preskrbi pitne vode za obe občini. XII. KRAJEVNE SKUPNOSTI 46. člen Skladen razvoj krajevnih skupnosti mora biti temeljno načelo in uzhodišče, prisotno v vseh planskih dokumentih vseh nosilcev planiranja. Z družbenim dogovorom o temeljih plana občine Ribnica za obdobje 1976—1980 smo opredelili kriterije za manj razvite krajevne skupnosti, p o katerih sta bili manj razviti KS Sv. Gregor in KS Velike Poljane. Te opredelitve bomo zadržali tudi za naslednje plansko obdobje in določili ukrepe, s katerimi bodo posamezni subjekti pospeševali razvoj manj razvitih predelov občine. Vsi nosilci dogovora, zlasti še samoupravne interesne skupnosti s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, bomo zagotovili, da bodo v planskih dokumentih prisotni interesi krajevnih skupnosti in da bodo naloge usklajene s potrebami krajevnih skupnosti. Za izvajanje posameznih nalog v krajevnih skupnostih, razvijanje delegatskega sistema, samoupravnih odnosov in funkcionalnih izdatkov ter zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in občanov se sklene posebni samoupravni sporazum o združevanju, in uporabi sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih za obdobje 1981 — 1985, s katerim bo opredeljeno združevanje sredstev v višini 0,46 % osnove BOD na zaposlenega. S temi sredstvi bodo krajevne skupnosti izvajale prioritetne naloge, ki jih bodo opredelile s svojimi samoupravnimi sporaziimi o temeljih plana za obdobje 1981—1985. Med pomembne naloge na področju krajevnih skupnosti sodi ureditev prostorov in nastavitev poMicnih delavcev, za delo v krajevnih skupnostih. Prednost med nalogami v krajevni skupnosti ima tudi gradnja večnamenskih objektov, v katere se vključuje več interesentov (trgovina, pošta, stanovanja KS itd.). Za nadaljnji razvoj in delovanje krajevnih skupnosti je pomembna tudi odločitev o uvedbi novega samoprispevka, ki bi ga izglasovali za obdobje H. pollet. 1983 do II. p dlet. 1988, ko bo v letu 1983 ugasnil samoprispevek, ki smo ga izglasovali v letu 1978. Bodoči samoprispevek bi zbirali po stopnji 2% s tem, da bi krajevne skupnosti razpolagale z 1 %, drugi del sredstev v višini 1 % pa bi se zbiral na posebnem računu za izvedbo skupnih nalog na odročju družbenih dejavnosti, ki bi zajemale gradnjo vrtca v odražici, dograditev vrtca v Ribnici, izgradnjo vrtca v Dolenji vasi, rekonstrukcijo kulturnega doma v Loškem potoku, rekonstrukcijo odra v TVD Partizan Ribnica in izgradnjo avtobusnega postajališča v Ribnici. V naslednjem planskem obdobju moramo povečati vpliv KS na vseh področjih družbenih dejavnosti, hišnih in potrošniških svetov, saj je stabilna in kakovostna preskrba prebivalstva ena od osnovnih nalog. Za normalno preskrbo z osnovnimi živili bodo odgovorne KZ Ribnica in Mercator—Rožnik TOZD Jelka Ribnica. Zaradi boljše preskrbe je treba modernizirati lokale na podeželju in dograditi trgovske lokale v Dolenji vasi s 300 m2 prodajne površine. Zaradi načrtovanih večjih občinskih blagovnih rezerv bomo adaptirali in usposobili bivša vojaška skladišča v Ribnici. XIII. SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA, CIVILNA ZAŠČITA IN POŽARNA VARNOST 47. člen Splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito bomo še naprej načrtno razvijali na najširši družbeni podlagi kot množično gibanje in jo povezovali v enoten in učinkovit samozaščitni in obrambi sistem, katerega temeljni cilj bo krepitev varnosti in položaja delovnega človeka, socialistične samoupravne ureditve, pripravljenosti za preprečevanje in odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, morebitnih izrednih razmer, obrambe pred oboroženo agresijo in drugimi agresivnimi pritiski. Organizacijsko, kadrovsko in materialno bomo dograjevali civilno zaščito, narodno zaščito in teritorialno obrambo ter vso skrb posvetili obnavljanju in izgradnji zaklonišč. Posebno pozornost bomo vsi udeleženci posvetili zagotavljanju pogojev za vojno proizvodnjo, formiranje strateških rezerv in vgrajevanju koncepta splošne ljudske obrambe v posamezne prostorske rešitve. Prav tako bomo dograjevali organizacijo in tehnično opremljenost vojnih zvez in službe za opozarjanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje. Poglobljeno bomo nadaljevali z usposabljanjem in s praktičnimi vajami obveznikov civilne zaščite, narodne zaščite in teritorialne obrambe. Posebno skrb bomo posvetili obrambnemu in samozaščitnemu usposabljanju ter vzgoji delovnih ljudi in občanov, ki naj omogoči njihovim sposobnostim ustrezna vključevanja v različne oblike in dejavnosti splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Na področju gospodarstva načrtujemo obnovo mlinov, žag in kovačij na baznem območju ter izgradnjo manjših hidrantov. Za izvajanje skupnih nalog splošne ljudske obrambe bomo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 združevali sredstva na osnovi samoupravnega sporazuma. Višina združenih sredstev bo v letih 1981, 1982 in 1983 približno enkrat večja, kot je büa v prehodnem obdobju glede na to, da bomo v teh letih gradili center za obveščanje in alarmiranje. 48. člen Na podlagi smernic za pripravo dmžbenega plana občine Ribnica in zakonov ter potreb po nadaljnjem usklajenem razvoju in krepitvi požarnega varstva v občini Ribnica, sprejemajo delavci uporabniki, KS, območna zavarovalna skupnost Ljubljana, občinska skupščina in SIS za varstvo pred požari v samoupravnem sporazumu temelje plana razvoja požarnega varstva za obdobje 1981 do 1985. V planu so določene prioritetne naloge s ciljem, da bo ob dobrem in racionalnem gospodarjenju večja učinkovitost, nemoten razvoj požarnega varstva in zadovoljene potrebe uporabnikov. Nosilci in izvajalci ter uporabniki požarnega varstva bodo v naslednjem planskem obdobju sprejeli ukrepe, da bodo izvajalci po načelu dobrega gospodarjenja ob splošnem prizadevanju za dosego stabilizacije z racionalizacijo in s povečano aktivnostjo zadovoljili potrebe delovnih ljudi in občanov pri zavarovanju družbenega premoženja, premoženja občanov in življenja ljudi pred požari in zagotovili ob gospodarskem in tehnološkem razvoju nemoten in usklajen razvoj požarnega varstva. Zadovoljitev potreb požarnega varstva bi pokrivala sredstva zbrana po dosedanji stopnji 0,30 % od bruto OD delavcev. Z upoštevanjem dejanskih potreb uporabnikov in dohodkovnih zmožnosti so v temeljih plana programirana in opredeljena izhodišča in naloge požarnega varstva po prioriteti: — nadaljnja krepitev mobilnosti, strokovne in akcijske sposobnosti operativnih gasilskih enot za učinkovite akcije tudi v najtežjih pogojih; — v mejah planiranih in druženih sredstev skrbeti za nadaljnje dopolnjevanje in modernizacijo tehničnih sredstev, orodja in opreme za gašenje požarov; — konktinuirano izvajanje preventivnih nalog na področju požarnega varstva po sprejtem načrtu s poudarkom za povečano in organizirano vzgojo in izobraževanje pripadnikov gasilskih enot in občanov; — v tem planskem obdobju je potrebno dograditi oziroma obnoviti planirane gasilske objekte. XIV. DELOVANJE SKUPŠČINE IN ORGANOV DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI 49. člen Sredstva za financiranje splošne porabe se bodo oblikovala skladno z materialnimi možnostmi in določili tekoče politike. — Z adaptacijo upravne stavbe občine Ribnica bodo zagotovljeni prostorski pogoji za delovanje skupščine in organov občine Ribnica. — Za učinkovitejše izvajanje nalog bo potrebno okrepiti vse tiste službe, ki so nujne z vidika izvajanja zakonodaje, delegatskega sistema in potreb občanov. — Zagotovili bomo prostorske pogoje za boljše delovanje Geodetske uprave Kočevje in Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Kočevju. XV. KONČNE DOLOČBE 50. člen Sestavni del dogovora je tudi dogovor o temeljih prostorskega plana občine Ribnica za obdobje 1981—1985, in bilanca sredstev za posamezne namene in po posameznih letih za obdobje 1981-1985. 51. člen S tem dogovorom sprejeti cilji, usmeritve in naloge so temelj za sestavo družbenega plana razvoja občine Ribnica za obdobje 1981—1985, in planov osnovnih nosilcev planiranja. Uresničevanje nalog in aktivnosti iz tega dogovora bomo opredelili v vsakoletnih izvedbenih planskih aktih - resolucijah skupščine občine Ribnica in planskih aktih nosilcev planiranja. 52. člen Udeleženci tega dogovora se dogovorimo, da bomo redno spremljali uresničevanje in izvajanje tega dogovora. V primeru sprememb v razvoju, ki bi onemogčile dinamiko, obseg in način izpolnjevanja prevzetih obveznosti, bomo udeleženci predlagali spremembo dogovora po enakem postopku, kot je bil sprejet. Udeleženci se obvezujemo, da bomo v planskih aktih, ki jih sklepamo z drugimi nosilci planiranja, sprejemali take naloge in obveznosti, ki prispevajo k uresničevanju dogovorjenih ciljev in v ta namen tudi združevali oziroma usmerjali sredstva ter sprejemali druge potrebne ukrepe. 53. člen Za spremljanje uresničevanja določil dogovora udeleženci formirajo odbor udeležencev dogovora. Odbor sestavlja 17 članov. Sestavljajo ga stalni delegati, ki jih skupno imenujejo udeleženci in sicer: po enega s področja industrije, kmetijstva, gozdarstva, prometa in zvez, trgovine, gostinstva in turizma, obrti in osebnih storitev, stanovanjske, komunalne dejavnosti, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, otroškega varstva in bančništva. Po enega delegata imenujejo izvršni svet SO Ribnica, Občinski svet zveze sindikatov Ribnica, Združenje zasebnih obrtnikov Ribnica in Občinska konferenca SZDL Ribnica. Formiranje in konstituiranje odbora opravi Občinski svet zveze sindikatov Ribnica. 54. člen Dogovor prične veljati, ko ga podpiše najmanj polovica udeležencev. 55. člen Dogovor se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. UDELEŽENCI: INVESTICIJSKA VLAGANJA DELOVNIH IN TEMELJNIH ORGANIZACIJ V OBDOBJU 13-51 - 1555 v tisoč din i:ci str. 1552 str. 1553 str. 1504 str. 1505 str 1551 - 1555 str. Skupaj investicij e 355.1C5 251.555 255.143 272.2C3 172.535 1.237.177 Skupaj viri investicij 355.135 133 2:1.35-2 133 255.143 133 272.203 133 172.530 133 1.257.177 152 od tcva: - lastna eredstva 92.331 27,1 -52.355 Lif J y -L _> e M O -V 41,2 05.533 31,5 05.575 53,3 453.521 33,3 - združena sredstva AS. 552 13,5 25.152 i:,3 21.542 0,3 Av.v 57 15,o 5.552 3,2 137.535 ll,o - bančni krediti 13-.533 3c,5 51,-555 33,7 75.174 25,5 52.064 33,3 45.353 25,2 414.535 32,7 - komercialni krediti A3.542 11,4 22.555 11,4 34.125 13,o 23.733 0,7 25.743 17,2 151.555 12,o -tuji krediti 25.C33 7,1 12.533 4,5 15.733 5,0 1.533 l,o t>4.23C 4 * 2 - sovlaganja 1.725 o,5 7.475 3,3 5.453 2,o 7.153 ^ C zb, w 21.035 ;? - drv.ji vin 5.25.2 1 C ^ Z~ 3,3 4.372 1,^ S. . - 3.122 3.225 - 15.125 - sovlaganja iz tujine - 5e CCC- 5.333 7.153 - 17.153 3. ITPP - skupaj investicije 10.533 /V;.. - 2- 10.023 15.533 15.330 50.533 od tega: - skladiščna hala 5.532 3.os: 1.553 - 15.230 - proizvodna hala - - 12.453 7.352 3. z DC 21.332 - oprema 5.333 22,353 5.553 11.553 15.022 52.5-3 Viri investicij - skupaj. 15.503 ii-\.. - - - 10.533 13.335 15.333 od tega: - lastna sradstva - bančni krediti - komercialni krediti 11.3CC s.?:: ic.ki: 0.75: 11.465 7.535 54.436 41.425 2.565 3.633 11,315 C.333 3.5:3 2.565 4. Slovenijales TOZD Žičnica Ribnica skupaj investicije 11.533 16.533 3.323 1*1 1 . sj od teßa: - proizvodna hala 11.533 15.533 3. 333 - - 31^ggg Viri investicij - skupaj 11.533 15.533 3.33: _ 31.330 od tega: - lastna sredstva 3.:"453 4.353 C ^. 3^- - združena sredstva 2.3^^ 3.333 - - 5.233 - sovlaganja 1.725 2.475 453 - - 4.553 - bančni krediti 4.325 5.775 1.353 - - 13.553 5. DOMIT TOZD Pletilnica skupaj inves tic ij e - - - '~r* -3^; • w sVs^ - 55.050 od tega: - tkalni stroji - - - 55.333 ’ - c5 53' Skupaj viri investicij - - - 55.333 - D • nV od tega: - lastna sredstva Zi,v> « J ^ ^ ^ - -/ ^ - bančni krediti - - - 2Z' '22 Z 23.505 - združena sredstva - - - 25.033 - 25.333 5. S UKU O TOZD Jur . vica skupaj investicije"1"" 22.22j - - - 22, 03; od tega: - predilna linija vključ- no z mešalni co 22.050 - - - - 22.222 Skupaj viri investicij 22.^vo - - - - zb .0 . 'V 0 d tega: - lastna sredstva 5.D50 - - - 5.003 - bančni krediti 12.0o: - _ 2. z5 . ' - združena sredstva 5.303 - - - - 5. :c: 5. Pletenina TOZD TRIM 5.330 skupaj investicije od tega: S. 050 - izgradnja nove proizv. hale - c .2 JJ - - /3 w # O «V Skupaj viri investicij - 2 v ~ - - 5.300 od tega:. - lastna sredstva - 4. 300 - - - bančni krediti - 1 - - l."553 - združena sredstva - 1.555 - “ mu 7. KZ RIBNICA skupaj investicije 15.400 25.505 21.033 24.300 17.530 e ■—'^. 5 ^ "Z od tega: - skladišče repromateri-ala in suhe robe /j # VV -zv«' 0 ggg 2. v ^ ^ 5.350 - adaptacija trgovine DOM Sodražica 533 2. 50 - 2.33C 1.500 - c gg ~ - adaptacija zadružnega doma Zapotok - avtomobili V > V 500 1 . ~ J "505 1.3 v v 500 1.400 1.000 5.503 - investicije na kmetijah in kmečkih skupnostih 15.530 21.003 lc 303 21.033 15.005 3O.OOO Skupaj viri investicij 13 ./.03 25. - - 21. 3.'. 3 ' 17.35: 1-5.5-: 12 rešeto september 1980 od tega: - lastna sredstva - bančni krediti - združena sredstva - sredstva KICS - sredstva KR5 - državni kapital 3.028 7.423 •r cd ^ zb. 4:0 123 3.'330 13.423 ' 533 3.152 1.323 1.533 5.430 7.223 '533 2.552 525 £ .'220 0.573 '522 J- 1.222 2. -Z _' x/ 7.030 S ''P' 2.. 5 S 2 525 44.'542 41.353 1.522 14.513 3.403 3.523 C. EURGTRAHS Skupaj investicije 13.o33 1qe^^3 12.235 12.522 57.522 od tega: - izgradenj a terrainala v Grosupljem • v v 13.333 Iv. v3x/ /Oz;., ^ U - nabava kamionov 2.3 23 - 12.302 - 17 0 33.553 Skupaj mri investicij 13.333 13.333 12. x/x/C 13.303 12.333 57.332 od tega: - lastna sredstva 5.733 C .'233 5.723 5.333 5.750 33.24.3 - združena sredstva 2 4-. vCC - 4.233 5.033 - komercialni krediti . ,y- 0 - - 5.333 - —Z e 17.159 2. "Mercator" TOZD Jelka Investicije skupaj 1 1 . O X/ O 11.333 od tega: - gradnja trgovine v Dolenji vasi - - 11.533 - 11.230 Skupaj viri investicij 11.333 1 -J zxzx.zx od tega: - lastna sredstva Zb • 'J - združena sredstva - - 3 302 3.333 - bančni krediti - - 5.503 - - 5.535 T OZD Jelenov žleb Skupaj investicije 4.43 3 4.43d 4.430 4-. o/ 4.430 22.343 od tega: - novogradnje cest '3 23 J -/ 225 4.545 - rekonstrukcije cest 2.779 2.HZ '-•11 ^ 2.77' 2.770 13.005 - strojni park 733 733 73x/ 733 730 3.533 Skupaj viri investicij 4.42u 4.430 4.430 4.4-0 4.420 22.245 od tega: - lastna sredstva x. 3i2 1.312 1.312 1.312 1312 5.355 - združena sredstva 1.542 1.'542 1.542 1.542 1.542 7.713 - bančni krediti 1.C54 1.054 1.054 1.054 1.054 0.272 TOZD Kooperacija Skupaj investicije 5.203 j . J VV. S • v V x> 0.323 13.133 47.333 od tega: - izgradnja gozdnih, cest 0 -X _/ • O ^ 0.325 0.-302 10.153 /i7 • i/ v v Skupaj viri investicij J • 2.333 £.333 r- J/ • VVxy 13.033 47.033 od tega: - lastna sredstva 2.372 2.373 2.702 2.733 3.333 14.373 - z družena sredstva 233 033 č 1.'210 4.703 - bančni krediti 4.353 4.253 4.523 4.555 5.355 23.052 - krediti SIS za gozdar. 2S" 523 D 1.212 4.7-3 12. KOMUNALA Skupaj investicije od tega: 1.500 - 2.430 - - 3.533 - avtosmetnj&k 1. ^30 - - - _ 1.533 - avtomobili - - 2.400 - - 2.430 Skupaj viri investtij od tega: 1.503 - 2.430 - - 3.333 - lastna sredstva - - 2.400 - 2.403 - sredstva S KS Ribn. 1.500 - - - - 1.533 Plan virov sredstev in nanen porabe Kmetijske obdobje 1981-1985 zemljiške skupnosti občine Ribnica za v din Viri denarnih sredstev 1981 1982 1985 1984 1985 Skupaj Odškodnina za sprenenbo nanenb. kmetijskega zemljišča Gßo.ooo 700.000 700.000 750.000 800.000 5.6oo-000 gospodarjenje s skladom kraetijskih zemljišč 4-oo,ooo 400.000 250.000 25o.000 250.000 I.550.000 drugi viri 2oo,ooo 200.000 2oo.000 200.000 2oo„ooo l.ooo.ooo Skupaj l,25o.ooo 1 VJ 0 0 0 0 0 H .150.000 1.200.000 I.250.000 6.I50.000 NAMEN PORABE: - kmetijske prostorske ured. operacije 688,000 585.000 585.000 450.000 48o.ooo 2.566.000 - pridobivanje zemljišč 4-oo. 000 4oo.000 450.000 450.000 45o.000 2.15o.000 - obveznosti do Zveze KZS 12,ooo 15,ooo 17.000 2o.000 2o.000 84.000 -stroški poslovanja 15o.000 3oo.000 500.000 5oo.000 5oo.000 1.550.000 Skupaj I.250.000 1. 500.000 1. 15o.oo 1.2 00.000 l«25o„ooo 6.150.000 PLAN VIROV SREBSTEV IN NAMEN PORABE ZA OBDOBJE 1981-1985 SIS ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA OBČINE RIBNICA Viri 1981 1982 1985 1984 1985 S1- Skupaj Prispevek delovnih organizacij 1 .260.000 I.500.000 1.550.000 1.57o.000 1.4oo.ooo 6.660.000 Dotacija proračuna obč.Ribnica 425.000 44o.000 46o.ooo 48o.000 5oo.000 2.505.000 Prispevek prehrambeno predeloval, industrije 120.000 12o = 000 O O O ; 0 INA 1—1 14o.ooo 14o.ooo 650.000 Poraba 1 .805.000 I.860.000 1.920.000 1.990.000 2„o4o.ooo 9.6I5.000 Sofinanciranje zavarovanja živine 26o.000 260.000 26o.000 260.000 26o.ooo 1.5oo.ooo Regres nadomestila obresti za investicije 25o.000 27o.000 29o.000 5oo.000 520.000 I.450.000 Odplačilo anuitet za kredite 225.000 225.000 225.000 225.000 225.ooo I.125.000 Regresiranje porabe umetnih gnojil 500.000 555.000 555= 000 585.000 4oo.ooo 1.775.000 Sofinanciranje načrtovanja kmet. gradenj 5o.000 50.000 50.000 50.000 5o.ooo 25o.ooo Sofinanciranje izobraževalnih akcij 120.000 12o.000 12o.000 12o.000 125.000 605.000 Sofinanciranje pospeševal.sl. 5oo.000 5oo.000 52o.000. 540.000 55o.oco I.6I0.000 Razne pospeševalne akcije 5oo.000 500.000 500.000 5I0.000 510.00c 1.52o.ooo Skupaj 1 .8o5.000 I.860.000 1.92c.ooo I.990.000 2.o4o.ooo 9.6I5.000 PREDVIDENI VIRI SREDSTEV ZA DELOVANJE SAMOUPRAVNE KOMUNALNE SKUPNOSTI V SREDNJEROČNEM OBDOBJU 1981 - 1985 v ooo din Viri sredstev 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj 1981-1985 1. Sredstva cestne dejavnosti 13.94o 14.64o 19.580 18.080 19.120 85.360 2„ Sredstva komunal- opremij anja 8.12o 8.65o 9.268 9.878 10.585 46.5ol 3« Sredstva v višini 6o % nadom.za uporabo stavbnega zemljišča 1.525 1.9oo 2.38o 2.975 3.720 12.500 Sredstva v višini 4o % nadom.za uporabo stavb,zemlj„-namens.sred. za izgradnjo kanal, v Ribnici in Sodražici 8.000 1.25o 1.56d 1.950 2.4oo 15.160 Skupaj 1-4 31.585 26.44o 32.788 32.883 35.825 159.521 Vlaganja 1. Sredstva cestne dejavnosti 13.940 14.64o 19.580 18.080 ±*9.120 85.360 2. Sredstva komunal.opremljanja 8.12o 8.65o 9.268 9.878 10.585 46.5ol 3. Sred.v višini 6o '/o nadom.za uporabo stavbnega zemljišča- 1.525 1.9oo 2.380 2.975 3.720 12.5oo 4. Sred.v višini 4o % nadomestila za uporabo stavb.zemlj.-namenska sred.za izgradnjo kanaliz. 8.000 1.25o I.560 1.950 2.4oo 15.I60 Skupaj 1-4 31.585 26.44o 32.788 32.883 35.825 129.521 VLAGANJA Samoupravne stanovanjske skupnosti v oMobju. 1981-1985 T95I 1982 1983 1984 1985 Skupaj 1. Družbena stanov, gradnja 15,71o.ooo 16,254.000 18,687.ooo l9,165.ooo 18,437.000 88,253.000 2. Anuitete za že najete kredite 1,998-600 1,998.600 l,998,6oo l,998.6oo 1,998.6oo 9,993.ooo 3. Komunalna opremij. 2,550.000 2,7oo.ooo 2,85o.ooo 2,9oo.ooo 3,000.00,0' 14,ooo.ooo 4. Vzajemnost 2,55o.ooo 2,7oo.ooo 2,85o.ooo 2,909.000 3,000.000 14,ooo.ooo 5. Solidarnost na ravni republike 900.000 940.000 980.000 1,030.000 l,o5o.ooo 4,9oo.ooo 6. Ostalo 3,96?.6oo 3 >243o6oo 64o.6,oo 92.6oo 74o.6oo 8,685.000 SKUPAJ : 27,676.2oo 27,836.2oo 28,006.2oo 28,o86.2oo 28,226.2oo 139,831.ooo Načrtovana sredstva bomo združevali po letih: VIRI 1981 1982 1983 1984 1985 Skunaj Sredstva skladov skupne po rabe OZD in DS (po stopnji 6% na BOD iz ČD in D) 16,717.2oo 16,717.2oo 16,717.2oo 16,717.2oo 16,717.2oo 83,586.000 Dodatna izločena sred.iz CD (zaradi višje stopnje od 6 % na BOD) 2,8oo.000 2,8oo.ooo 2,800.000 2,8oo.ooo 2,8oo.000 14,000.000 Denarna sred.delov.ljudi, ki opravij.dejav,z osebnim delom z delov.sred.v lasti občanov 560.000 57o.000 59o.ooo 62o.ooo 660.000 3,000.000 Lastna sredstva, upoštevajoč tudi kredite na privarčevana sredstva 2oo.ooo 200.000 200.000 200.C00 200.000 1,000.000 Sredstva SPIZ-a 2,169.ooo 2,169.ooo 2,169.ooo 2,169.ooo 2,169.ooo lo,845.ooo Bančni krediti (na vezana sredstva OZD in DS-po oceni 2,680.000 2,680.000 2,68o.ooo 2,68o.ooo 2,68o.000 13,4oo.000 SKUPAJ : 25,126.2oo 25,136.200 25,156,2oo 25,186.2oo 25,226.2oo i25,831.ooo Opomba: Vzajemnost v višini 1 % ta BOD ni zajeta v postavki 6 % kar znese : 2,550.000 2,7oo.ooo 2,85o.ooo 2,9oo.ooo 3,000.000 14,ooo.ooo SKUPAJ : 27,676.2oo 27,836.2oo 28,oo6.2oo 28,o86.2oo 28,226.2oo -4 139,831.ooo Viri sredstev 1981 1981 PREGLED SREDSTEV KRAJEVNIH SKUPNOSTI v obdobju 1981-1985 1982 1= samoprispevek 5-525 5-589 2= dodatni samoprispevek l-5oo 2- 5oo 5» po samoupravnem sporazumu 0,46 od BOD l-95o 2-o48 4- prispevek za uporabo stavbn.zemljišča 1-525 1- 9oo 5= SKB za vzdržev.nekateg-cest in zelenic 6oo 66o 6. proračunska sred« 2oo 21o 7- ostali lastni viri 4oo 44 o Skupaj 1985 1984 1985 1981-1985 5-997 6-455 6-756 5o-loo 2-75o 2- 000 2- 000 I0-750 2-15o 2-257 2-57o 10-775 2-85o 2-975 572o 12-95o 725 800 880 5-665 22o 25o 24o 1 - loo 48o 52o 57o 2-41o Skupaj 11-498 15-547 15-152 15-217 16-536 71-750 Vlaganja: - odplačila anuitet 4.28o 4- 28o I-860 1,860 I.860 14-14o - funkcionalni izdatki - vlaganja v komunal- l-95o 2-125 2-355 2-568 2.824 11-780 infrastrukturo in družb-standarda 5-288 6-944 lo-95-7 lo-789 11.852 45-830 ZBIRK • JPaBEIA SREDSTEv SIS 7,K DRUŽBENE DEJ'VVKOSTI V OBDOBJU 1981 - 1985 PO OSNUTEKIH SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV -cena 1979 -v tisoč din 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj Povprečna stopnja rasti TROŠKO VARSTVO: 2o-921 21.375 21-863 22-635 23 0 6o4 Ho-398 3,1 d tega: občinski program 17-899 18.627 19.397 20-491 21.773 98.187 5,o iz solidarnosti 2.997 2.723 2-441 2.119 1.806 12.086 - 11,9 za solidarnost 25 25 25 25 25 125 0 BČINSKA IZOBRAŽEVALNA KUPN03T 32.7ol 34.339 35-782 36-327 37.493 176.642 3,5 d tega: ■ občinski program 30-353 31-933 33.336 33.835 34-948 164.4o3 3,6 • skupne naloge osn. izobraževanja 59 57 59 56 58 289 - o,4 ■ vzajemnost 27J 284 245 254 263 l-32o - l,o - skupne naloge vzg-in izobražev.v SRS 2-015 2-o65 2.142 2.185 2-224 10.628 2,5 ULTURNA SKUPNOST 5-935 6 e 566 6.474 6.886 7. o64 32.925 '4,4 )d tega: za republ.program 3-035 3.185 3.346 3.515 3.687 16-768 5,o - za občinski progr. 2-9oo 3-381 3.128 3.371 3.377 16.157 3,9 1981 1982 1985 1984 1985 Skupaj Povprečna stopnja rasti TELESNA KULTURNA SKUPNOST 2.8o5 2.9o5 5.005 5.H0 5.219 15.042 5,5 Od tega: - za republiški pr« 24-8 256 265 274 284 1.527 5,4 - za občinski progr. 2.557 2.647 2.74o 2.856 2.955 15.715 5,5 SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA 5.958 6.079 6.2o4 6.574 6.556 51.151 2,4 Od tega: - za zagotovljen pr„ 1.954 1.974 1.998 2.o24 2 „ o44 9.974 1,4 - za občinski progr. 2.991 5.1o5 5.264 5.484 ' 5.616 16.458 4,9 - za skupni program 2o6 2o8 157 80 82 755 1—1 0 OJ 1 - iz solidarnosti 8o7 794 785 786 794 5.966 - 0,5 ZDRAVSTVENA SKUPNOST 58.798 62.o44 66.880 71.149 75.824 554.695 6,6 Od tega: - za zdrav.storitve po zakonu 59.289 4o.67o 42.065 45.714 45.514 • 211.250 5,7 - za razš.mat.osnove 1.277 1.785 2.285 1.7o6 969 8.0I8 - za socialno varnost 6.6ol 6.951 7.26o 7.651 8. o5o 56.515 5,1 - iz regijske solid. 6.846 7.758 lo.485 12.899 16.599 54.585 24,4 - iz solidarn. SRS 4.785 4.882 4.791 5.179 4.892 24.529 0,6 SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE 2.25o '2.5ol 2.575 2.451 2.529 11.886 3,2 Od tega: - za občinski progr. 1.275 1.557 1.4o5 1.474 1.547 7.054 5,o - iz solidarnosti 957 964 972 977 982 4.852 o,6 SKUPAJ 129.528 155.6o7 142.585 148.952 156.269 712.719 4,8 Od tega: A.sredstva po stopnji 112.956 118.461 125.086 126.947 151.571 612.776 - BOD 71.072 74.671 77.557 80.055 85.541 586.474 - iz dohodka na osnovi BOD 4o.562 42.007 45.466 45.188 47.06I 218.284 - iz sredstev skupne porabe DO 1.277 1.785 2.285 1.7o6 969 8.0I8 B.solidarnost 16.592 17.121 19.472 21.960 24.875 99.818 C.za solidarnost 25 25 25 2S 25 125 Raziskovanje: 2oo 4oo 4oo 2oo 2oo 14.000 ZBIRNA lABELA SREDSTEV SIS ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI V OBDOBJU 1981 - 1985 PO OSNUTEKIH SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV -cena 1979 -v tisoč din 1981 1982. 1983 1984 1985 Skupaj Povprečna stopnja rasti OTROŠKO VARSTVO: 2o.921 21.375 21.863 22.635 23.604 Ho.398 3,1 Od tega: - občinski program 17.899 18.627 19.397 20.491 21.773 98.187 5,o - iz solidarnosti 2.997 2.723 ' 2.441 2.119 1.806 12.086 - H,9 - za solidarnost 25 25 25 25 25 125 0 OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST 32.7ol 34.339 35.782 36.327 37.493 176.642 3,5 Od tega: - občinski program - skupne naloge osn. 30.553 31.933 33.336 33.835 34.948 164.4o3 3,6 izobraževanja 59 57 59 56 58 289 - o,4 - vzajemnost 2?4 284 245 254 263 1.32o - l,o - skupne naloge vzg. in izobražev.v SRS 2.015 2.o65 2.142 \ 2.185 2.224 lo.628 2,5 KULTURNA SKUPNOST 5-935 6« 566 6.474 6.886 7.064 32.925 4,4 Od tega: - za republ.program 3.o35 3.185 3.346 3.515 3.687 16’.768 5,o - za občinski progr. 2.9oo 3.381 3.128 3.371 3.377 16.157 3,9 TELESNA KULTURNA SKUPNOST 2.8o5 2.9o3 3.oo5 3.H0 3.219 15.042 3,5 Od tega: - za republiški pr. 248 256 265 274 284 1.327 3,4 - za občinski progr. 2.557 2.647 2.74o 2.836 2.935 13.715 3,5 SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA 5.938 6.o79 6.2o4 6.374 6.536 31.131 2,4 Od tega: - za zagotovljen pr. 1.934 1.974 1.998 2.o24 2.o44 9.974 1,4 - za občinski progr. 2.991 3.1o3 3.264 3.484 3.616 16.458 4,9 - za skupni program 2o6 2o8 157 80 82 733 - 2o, 1 - iz solidarnosti 8o7 794 785 786 794 3.966 - 0,3 ZDRAVSTVENA SKUPNOST 58.798 62.o44 66.880 71.149 75.824 334.695 6,6 Od tega: - za zdrav.storitve po zakonu 39.289 4o.67o 42.063 43.714 45.514 211.250 3,7 - za razš.mat.osnove 1.277 1.783 2.283 1.7o6 969 8.0I8 - za socialno varnost 6.6ol 6.951 7.26o 7.651 8.050 36.513 5,1 - iz regijske solid. 6.846 7.758 lo.483 12.899 16.399 54.385 24,4 - iz solidarn. SRS 4.785 4.882 4.791 5.179 4.892 24.529 0,6 SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE 2.23o 2„3ol 2.375 2.451 2.529 11.886 Od tega: - za občinski progr. 1.273 •1.337 1.4o3 1.474 1.547 7.034 - iz solidarnosti 957 964 972 977 982 4.852 SKUPAJ 129.328 135.6o7 142.583 148.932 156.269 712.719 Od tega:. A.sredstva po stop- nji 112.936 118.461 123.086 126.947 131.371 612.776 - BOD 71.072 74.671 77.337 8o.o53 83.341 386.474 - iz dohodka na osnovi BOD 4o.562 42.oo7 43.466 45.188 47.06I 218.284 - iz'sredstev skupne porabe DO 1.277 1.783 2.283 I.706 969 8.0I8 B.solidarnost 16.392 17.121 19.472 21.960 24.873 99.818 C.za solidarnost 25 25 25 25 25 125 DOHODKI IN IZDATKI SIS VPP ZA PLANSKO OBDOBJE 1981-1985 PRILOGA ČLENA 9 IZ SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA FINANCIRANJE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE za obdobje 1981-1985 Viri 1981 1982 198} 1984 1985 Povečan; stopnja rasti DOZ Ljubljana 170.000 180.000 187.5oo 200.000 210.000 5,9 Del.organizac. h 1.250.000 1.310.000 1.400.000 1.470.000 5,9 Skupaj 1.360.000 1.43o.oco 1.498.000 I.600.000 1.680.000 5,9 Vlaganja 1981 1982 198} 1984 1985 ste-v. J rar Za odplačevanje anuitet-posojil 600.000 600.000 600.000 600.000 600.000 Za redno vzdrževanje gas.društ.300.000 320.000 340.000 360.000 380.000 6 Za zagotovtev financiranja SISVPP in OGZ 200.000 2I0.000 230.000 1 24o.ooo 250.000 5,7 Za strokovno vzgojo in preven. vzgojo 70.000 74.000 77.000 8I.000 85.000 9,9 Za tehnično opremljanje gas.enot loo.ooo 120.000 14o.000 I60.000 180.000 2o Za formiranje regiskih centrov 2o.ooo 21.500 22.500 24.000 25.000 5,6 Za adaptac. gas.dom.in dograditev 70.000 84.5oo 88.500 135.000 160.000 v Skupaj I.360.000 1.430.000 1.498.000 1 I.600.000 .680.000 5,9 1 i 1981 1982 1983 1984 1985 1981-1955 , Skupaj viri 15.575 5.929 5.525 5562 5.615 17.500 Združevanje sre-!j.:,tev iz dohodka ''J.OZD na stop. /\26 % 1.550 1.570 1.410 1.925 1445 7.000 L:j proračuna 2.025 2.059 2.115 2.137 2.168 | 10.500 Vlaganja: ■ • Pokrajinski odbor in Pokrajinski : štab TO 629 692 800 857 892 5.800 Teritorialna obramba 1.600 1.600 1.600 1.600 1.650 8.050 Civilna zaščita 895 841 841 859 834 4.200 GJOA 100 96 92 92 91 971 5- Vojne zveze 79 7o 69 69 68 550 Obrambna vzgoja 89 87 85 88 88 957 f>. Za oborožitev in opremo organov KS. 21 21 21 20 22 105 p. Naborne in mobilizacijsk zadeve. 1 17,5 17,5 17,5 17 87 SKUPAJ: j 5575,5 5929,5 5525,5 5562, 5 5612 17-500 ! 1 SKUPNE INVESTICIJE IZ SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI V OBDOBJU 1981 - 1985 V OOO din Coie ___Viri sredstev_______________ samoprisp. krajevna org. zdr. Amort. SIS Skupaj skupnost dela sredstev A. OTROŠKO VARSTVO 1. Vrtec Sodražica 6.750 1.75o l.ooo P.ooo II.500 2. Dograditev vrtca v Ribnici 1.000 55o 65o 1.500 5.500 3. Vrtec v Dolenji I.600 2oo Poo - - 2.000 B. KULTURNA SKUPNOST 1. Rekonstrukcija kul.doma v Loškem potoku 3.4oo 2oo 400 2. Rekonstrukcija odra v TVD Paar-tizan Ribnica I.600 _ 4oo 2.ooo Skupaj: L9.J5o 2.5oo 2.65o I.500 2.000 23.000 OPOMBA:-leta 1983 bi združevali za skupne investicije: vrtce in ureditev kulturnih domov ^ samoprispevka v vi Sini 1 %. -krajevne skupnosti prispevajo sredstva iz lastnih virov samo za objekte, ki se bodo gradili v njihovem območju -organizacije združenega dela bodo prispevale sredstva za objekte, ki se bodo gradili v krajevni skupnosti, v kateri je OZD locirana. Vse sile za pospeševanje kmetijstva Na osnovi 2., 29., 137. in 138. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenim planom SR Slovenije (Ur. 1. SRS 1/80) in dogovora o temeljih družbenega plana občine Ribnica za obdobje 1981-1985 in srednjeročnih programov kmetijstva udeleženci zaradi skupnega interesa za skladen razvoj kmetijstva v občini za povečano proizvodnjo hrane, za intenzivnejše izkoriščanje kmetijskih zemljišč in za dvig kmetijstke proizvodnje, sklepajo Skupščina občine Ribnica Kmetijska zemljiška skupnost občine Ribnica Kmetijska zadruga Ribnica Veterinarska postaja Ribnica Inles TOZD TSP Ribnica Inles TOZD TSP Loški potok Inles TOZD TSP Sodražica Inles TOZD Trgovina Ribnica Delovna skupnost Inles Ribnica TOZD Ricomag Ribnica TOZD Rikostroj Ribnica ITPP Ribnica Donit Medvode TOZD Sodražica Slovenijales—Žičnica TOZD Ribnica Sukno Zapuže TOZD Jurjeviča ZKGP TOZD Gozdarstvo Jelenov žleb Ribnica ZKGP TOK Ribnica Eurotrans Ribnica Mercator TOZD Jelka Ribnica Komunalno podjetje Komunala Ribnica Obrtno podjetje Ribnica Ljubljanske mlekarne Ljubljana ZKGP Mesarija Kočevje Bombažna predilnica in tkalnica Tržič — obrat Loški potok Saturnus - obrat Loški potok Hetenina Ljubljana — obrat Sodražica DES Ljubljana, Elektro Kočevje - obrat Ribnica ŽTP Ljubljana TOZD SVP Novo mesto - nadzor, proga Ribnica ŽTP Ljubljana TOZD PS Novo mesto - postaja Ribnica TOZD PTT Kočevje — pošte v občini Ribnica TOZD Tobak Ljubljana - prodajalna v občini Ribnica Petrol Ljubljana TOZD Trgovina na drobno Lj. — prodajalna Žlebič Dom-export Ljubljana - poslovna enota Suha roba Sodražica KZ Metlika — pivnice v občini Ribnica Ljubljanska banka, podružnica Kočevje — agencije in ekspozitura v občini Ribnica Kovinar Kočevje, obrat Ribnica SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 TEMELJIH PLANA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA OBČINE RIBNICA ZA OBDOBJE 1981-1985 1 - UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem sporazumom določajo udeleženci konkretne medsebojne pravice in obveznosti, naloge in odgovornosti, ki se nanašajo na uresničevanje pospeševanja kmetijstva v občini Ribnica za plansko obdobje 1981-1985. 2. člen Zaradi skupnega interesa podpisnikov tega samoupravnega sporazuma za skladen razvoj gospodarstva v občini za povečano proizvodnjo hrane, za bolj intenzivno izkoriščanje kmetijskih zemljišč, za dvig produktivnosti v kmetijstvu in življenjske ravnina vasi, zaradi skupnega interesa ohranitve naseljenosti v hribovitih predelih občine, zaradi pomembnosti kmetijstva v SLO, zaradi premajhne akumulativnosti kmetijstva se udeleženci tega sporazuma zavezujejo ustvarjati pogoje za uresničevanje nalog, ki izhajajo iz planskih dokumentov. Ustvarjanje pogojev pomeni sprejem konkretnih obveznosti posameznih udeležencev tega sporazuma, katere bi lahko sprejeli skladno s svojimi ustavnimi, zakonskimi in statutarnimi pristojnostmi, odgovornostjo na področju svojega delovanja in izvrševali zlasti naslednje: 1. pospeševali inteniziviranje govedoreje zaradi čimvečje proizvodnje mesa in mleka, 2. pospeševali večjo proizvodnost osnovne črede s sodobnejšimi postopki prehrane, zdravstvene zaščite in selekcije živali, 3. skrbeli za povečanje proizvodnje osnovne krme z izkoriščanjem vsega zemljiškega fonda, namenjenega za proizvodnjo krme, 4. zagotavljali smotrnost investicijskega vlaganja ter skrbeli za stimulativnost gradnje planiranih gospodarskih objekotv v kmetijstvu, 5. podpirali raziskovalna dela v skladu s cilji razvojnih programov, 6. spodbujali združevanje kmetov in zagotavljali sodelovanje med primarno proizvodnjo, predelavo in trgovino, 7. s smotrno izrabo tal v občini zadrževali najboljše kmetijske površine in oblikovali kulturnost krajine, 8. iz stališča SLO skrbeli, da bo hribovit svet naseljen. 3. člen Podpisniki tega sporazuma bodo z materialno-ekonomskimi ukrepi uresničevali izvajanje ciljev srednjeročnega programa pospeševanja kmetijstva. V ta namen bodo v obdobju 1981—1985 združevali sredstva po stopnji 0,3 od bruto osebnih dohodkov. 4. člen Združena sredstva se bodo koristila v okviru srednjeročnega programa razvoja kmetijstva ter letnih programov Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva, in sicer: — sofinanciranje zavarovanja živine; da se zagotovi gospodarsko in zdravstveno zaščito domačih živali bo vključeno v sporazum, podpisan med SIS za pospeševanje kmetijstva občine Ribnica, SO Ribnica, Kmetijsko zadrugo Ribnica in Veterinarsko postajo Krim Grosuplje, čim večje število živali. Letno se v ta namen zagotovi 260.000 din. — Regres nadomestila obresti za investicije; regres za nadomestila obresti je zakonsko opredeljen in se pokriva iz sredstev pospeševalne dejavnosti ter republiških sredstev. Pod investicijo zasebno kmetijstvo si predstavljamo predvsem kreditiranje pri nabavi mehanizacije, novogradnje in adaptacije hlevov ter ostalih gospodarskih objektov. V ta namen se bo letno zagotovilo 250.000 din. — Odplačilo anuitet za kredite; v preteklem planskem obdobju so bila najeta kreditna sredstva za sofinanciranje objektov, pomembnih za razvoj kmetijstva oz. za pospeševalne akcije pospeševalne službe. V ta namen je potrebno letno zagotoviti 22.000 din. — Regresiranje porabe umetnih gnojil; zaradi zagotavljanja kvalitetne krme se bo regresiralo uporabo umetnih gnojil, za kar se bo zagotovilo letno 300.000 din. — Sofinanciranje načrtovanja kmetijskih gradenj; izdatki za projekte so izredno visoki, čeprav kmete v glavnem po predlogu strokovne službe nabavljajo tipske projekte. SIS za pospeševanje kmetijstva bo za sofinanciranje zagotavljala letno 50.000 din. — Sofinanciranje izobraževalnih akcij; izobraževalni program bo v naslednjem obdobju zajemal predvsem seminarje za kmete in kmečko mladino, ki obsegajo strokovna predavanja s področja pridelovanja krme, strojništva, prehrane in selekcije živdi, teme iz gospodinjstva ter udeležbo na tekmovanjih iz znanja za mlade zadružnike. V ta namen se bo letno zagotovilo 120.000 din. — Sofinanciranje pospeševalne službe; predstavlja ob nizld akumulativnosti kmetijstva pomembno akcijo. Naloge na področju primarne proizvodnje v kmetijski zadrugi, posebno naloge na področju združevanja kmetov prinašajo nove oblike dela, ki terjajo velik obseg dela. Pospeševalno delo je smatrati kot dolgoročno investicijo, za kar v kmetijski organizaciji ni dovolj sredstev. V ta namen se bo letno zagotovilo 300.000 din. — Razne pospeševalne akcije; s temi akcijami bo pospeševalna služba izvajala razne pospeševalne akcije, zlasti akcije za spodbujanje proizvodnega sodelovanja in ustanavljanja raznih skupnosti, oz. oblik združevanja kmetov. Poleg tega se bodo izvajali nujni intervencijski ukrepi na področju primarne kmetijske proizvodnje, ki so potrebni zaradi neurejenih tržnih razmer, elementarnih nesreč ali predstavljajo novitete na področju primarne proizvodnje. V ta namen se bo zagotovilo letno 300.000 din. 5. člen Upoštevajoč zmanjševanje konjereje in praktično opustitev ovčereje v zadnjih letih je potrebno v občini v srednjeročnem obdobju temu problemu posvetiti več pozornosti. S posebnim sporazumom bodo v občini sprejeti programi za pospeševanje razvoja konjereje s ciljem povečanja osnovne črede, zlasti v hribovitih območjih in uvajanje ovčereje zlasti na tistih predelih občine, kjer dmge panoge živinoreje ekonomsko niso opravičljive. 6. člen Zaostreni pogoji kmetijstva v hribovitih predelih občine povzročajo zlasti hitro opuščanje manj kvalitetnih kmetijskih zemljišč, ki so podvržena intenzivnemu zaraščanju. Zato je potrebno, da se za ta območja sprejemajo dodatni programi razvoja ter ekonomski in drugi ukrepi, ki bodo spodbujali gospodarsko aktivnost in zagotavljali izkoriščenost kmetijskega prostora oz. površin. Za izvajanje te naloge se podpisniki sporazuma dogovorijo s posebnim družbenim dogovorom. 7. člen Uresničevanje planov razvoja kmetijstva je močno pogojeno z delom pospeševalne službe. Zato je potrebno dosledno zagotoviti, da bodo programi pospeševanja na vseh nivojih vezani na plan razvoja kmetijstva. Tako naj bi financiral konkretni program pospeševanja. V skladu z njihovim izvajanjem in prispevkom k ustvarjenim rezultatom pa naj bi se zagotovilo tudi ustreznejše nagrajevanje strokovnih kadrov, ki te programe izvajajo. H. URESNIČEVANJA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA 8. člen Podpisniki tega sporazuma se zavezujejo, da bodo v svojih letnih osnovnih programih upoštevali naloge in obveznosti, sprejete s samoupravnim sporazumom in tekoče analizirali izvajanje nalog, ki se določajo s tem samoupravnim sporazumom ter po potrebi sprejeli dodatne ukrepe za njihovo izvajanje. Prevzete obveznosti bodo vnesli v svoje programe. 9. člen SIS za pospeševanje kmetijstva skrbi za stalne stike z nosilci nalog. Najmanj enkrat letno poroča skupnosti o izvajanju samoupravnega sporazuma za tekoče obdobje. 10. člen Spremembe in dopolnitve v času izvajanja sporazuma so veljavne, ko jih sprejmejo vsi podpisniki oz. udeleženci sporazuma. IH. KONČNE DOLOČBE 11. člen Samoupravni sporazum velja za vse tiste udeležence, ki podpišejo sporazum oz. se opredelijo za sporazum na kak drug način. 12. člen Samoupravni sporazum se objavi skupaj z drugimi sporazumi. 13. člen S 1. 1. 1981 se začnejo izvajati naloge in obveznosti iz tega samoupravnega sporazuma. Številka: Datum: Kmetijska zemljiška skupnost v ribniški občini in njene naloge v prihodnjih 5 letih Na podlagi 24. člena zakona o združenem delu, 113. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije in dogovom o temeljih družbenega plana občine Ribnica za obdobje 1981—1985 sprejemajo delavci kmetijskih in gozdno-gospodarskih organizacij združenega dela ter občani v krajevnih skupnostih SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI OBČINE RIBNICA ZA OBDOBJE 1981-1985 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem sporazumom sprejemajo podpisniki razvojno orientacijo Kmetijske zemljiške skupnosti za obdobje petih let ter temelje planskega razvoja, ki so ga podpisniki dolžni upoštevati v svojih srednjeročnih in letnih planih. 2. člen — da bi skupno reševali problematiko praznenja hribovskega prostora. 3. člen Kmetijska zemljiška skupnost občine Ribnica ter podpisniki tega sporazuma se obvezujejo: — da bodo na osnovi družbenega dogovora o ustanovitvi Kmetijske zemljiške skupnosti, statuta KZS in tega samoupravnega sporazuma še boljsusklajeno urejali medsebojne odnose in interese; — da bodo sporazum nadalje dopolnjevali, zlasti z izkušnjami in spoznanji kot tudi določili pozitivne zakonodaje. 4. člen Podpisniki sporazuma so soglasni, da je od odnosov, ki se oblikujejo pri rabi kmetijskih zemljišč, ,v veliki meri odvisna realizacija temeljnih ciljev agrarne politike, ki poleg doseganja proizvodnih nalog vsebuje tudi vrsto družbenopolitičnih in socialnih komponent. Zato z ustrezno zemljiško politilo ne zagotavljamo le prostora, ki je potreben za kmetijsko proizvodnjo in doseganje proizvodnih ciljev (pokrivanja potreb po hrani), ampak z njo opredeljujemo tudi družbeni in ekonomski položaj kmečkega dela prebivalstva, uravnavamo gibanje v poseljenosti prostora, vplivamo na kvalitetne spremembe prostora in zagotavljamo krepitev obrambnih sposobnostL II. OPTIMALNO IZKORIŠČANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ 5. člen Podpisniki ugotavljamo, da imamo na območju občine po podatkih katastra naslednjo strakturo kmetijskih zemljišč v družbeni in zasebni lasti: Ta samoupravni sporazum sklenejo podpisniki z namenom: — da bi uskladili optimalno izkoriščanje kmetijskih zemljišč ter kategorija družbeni sektor/ha zasebni sekt or/ha skupaj/ha reaktivirali že opuščena kmetijska zemljišča, - da bi s programiranim in usklajenim razvojem ohranili ter kontinuirano pridobivali kvalitetna kmetijska zemljišča, slabša pa namenili za pozidavo, - da bi zagotovili socialno varnost ostarelim kmetom skladno z zakonom o preživninskem varstvu, njive in vrtovi travniki sadovnjaki pašniki gozdovi 158 557 18 178 3.878 2.254 6.518 305 801 :10.186 2.412 7.075 323 979 14.064 Glavne značilnosti kmetijskih zemljišč so: — izredno velika razdrobljenost zemljišč, - veliko zemljišč je hribovitih, v nižinskem predelu pa so zamočvirjena, — pretežna večina kmetijskih zemljišč je v rokah zasebnikov. 6. člen Podpisniki ugotavljajo, da je glede na močno zmanjševanje obdelave zlasti v hribovitem območju močno opazen proces zmanjševanja njiv v korist travnikov, medtem ko se površine pašnikov oziroma slabših travnikov hitro zaraščajo v gozd. 7. člen Podpisniki ocenjujejo, da je v srednjeročnem obdobju možno pristopiti k naslednjim prostorsko—ureditvenim operacijam: 1. izvedba komasacije vk. o. Prigorica - 135 ha, 2. manjša osuševalna dela z urejanjem manjših vodotokov (20 ha letno), 3. zboljševanje zemljišč v skupnosti kmetov po pogodbi, kjer gre za združevanje dela, sredstev in zemlje, 4. male melioracije na preusmerjenih kmetijah, ki zajemajo planiranje površin, krčenje površin ter ureditev poljskih poti. 8. člen Kmetijska zemljiška skupnost bo skupno s podpisniki posvečala posebno skrb izboljšanju in pridobivanju kvalitetnih zemljišč za potrebe preusmerjenih kmetij. 9. člen V okviru optimalnega izkoriščanja kmetijskih zemljišč bo KZS posvečala posebno skrb tudi gospodarjanju s skladom kmetijskih zemljišč v občini in pridobivanju novih zemljišč v sklad. To je stalna naloga KZS, v okviru katere bo treba obstoječa kmetijska zemljišča vključiti v izkoriščanje, po možnosti v kooperaciji s kmetijskimi organizacijami združenega dela v občini, prvenstveno v proizvodnih skupnostih, ali v kooperaciji z zasebnimi kmeti ali pa v dolgoročnem zakupu s kmeti. V primerih, kjer takih oblik ne bo mogoče organizirati, naj bi zemljišča prodali. Poleg tega bomo vključevali v sklad tudi zemljišča iz nakupa, zapuščin itd. 10. člen Podpisniki ocenjujejo, da je potrebno skladno z zakonskimi določili zaostriti skrb za pravilno rabo kmetijskih zemljišč na področju občine. III. VARSTVO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ 11. člen Podpisniki so sporazumni, da je varstvo kmetijskih zemljišč integralni del občinskega prostorskega plana. V prostorskem planu občine se morajo nameniti zemljišča za potrebe kmetijstva in gozdarstva tako, da se opredelijo v dve coni v skladu z določili 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih. Strokovne osnove za opredelitev pa so kmetijska proizvodnja, kategorizacija zemljišč in katastrski podatki o zemljiščih. 12. člen Podpisniki so sporazumni, da se v prvo cono po zakonu opredelijo zemljišča, ki so trajno namenjena za kmetijstvo in gozdarstvo. To so zemljišča, ki so po svojih naravnih lastnostih, primernostih za uporabo sodobne tehnologije in možnosti za oblikovanje kompleksov temelj proizvodnje hrane. Sem spadajo: — vsi kompleksi zemljišč, ki so že komasirani; - zemljišča, ki jih je možno z agrarnimi operacijami oblikovati v komplekse; — ravninska in nagnjena zemljišča na kvalitetnih tleh, kjer je možna intenzivna njivska, travniška ali pašna proizvodnja; - gozdna zemljišča, ki so v skladu z gozdnogospodarskimi načrti lesne proizvodnje; - gozdna zemljišča, ki so zaradi varovalne funkcije, krajinskega izgleda, funkcije za SLO in drugih funkcij posebno pomembna. V cono dve se opredelijo druga kmetijska in gozdna zemljišča, ki se po svoji funkciji lahko namenijo tudi za druge porabnike prostora. potrebe po prostoru je treba opredeliti v realnih okvirih, ki izhajajo iz njihovih dejanskih razvojnih programov. 14. člen Viri sredstev za delo Kmetijske zemljiške skupnosti in opravljanje nalog so deloma opredeljeni v zakonu o kmetijskih zemljiščih in določeni z občinskim odlokom o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč ali gozda. Dodaten vir sredstev pa bodo morali podpisniki zbirati po posebnem samoupravnem sporazumu za konkretne naloge. 15. člen Podpisniki zagotavljajo, da bodo skupaj uresničevali plan virov potrebnih sredstev za delovanje in izvajanje nalog Kmetijske zemljiške skupnosti in namen njihove porabe po programu, ki je razviden iz tabele I, ki je priloga tega sporazuma. Z letnim planom KZS bodo določeni prioriteta, dinamika, roki in druge obveznosti v zvezi s temi nalogami. IV. ZAGOTAVLJENJE SOCIALNE VARNOSTI OSTARELIH KMETOV 16. člen Kmetijska zemljiška skupnost je skupaj s skupnostjo starostnega zavarovanja kmetov nosilec socialne varnosti ostarelih kmetov. Glede na navedeno bo KZS v tem srednjeročnem obdobju evidentirala kmetije, katerih lastniki so ostareli ter za delo nezmožni. V. KONČNE DOLOČBE 17. člen Podpisniki pooblastijo skupščino KZS, da letno spremlja izvajanje tega sporazuma ter sprejema ukrepe za njegovo izpolnjevanje. 18. člen Skupščina KZS bo predlagala udeležencem spremembe in dopolnitve tega sporazuma, če z ukrepi iz 17. člena ne bo mogoče zagotoviti izvajanje sporazuma. 19. člen Samoupravni sporazum začne veljati, ko ga podpiše najmanj polovica udeležencev. PODPISNIKI: Številka: Datum: 13. člen Podpisniki so soglasni, da je potrebno najboljša kmetijska zemljišča trajno ohraniti za pridelovanje hrane, druge porabnike prostora pa dosledno usmerjati na slabša zemljišča. Njihove Vzdrževanje in obnavljanje v Na podlagi 2. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega dmžbenega pomena (Ur. 1. SRS 13/77), 51. do 74. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/78) in določil samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne komunalne skupnosti ter pobude družbenopolitičnih organizacij in izvršnih organov skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na dogovom o temeljnih načelih in kriterijih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov na komunalnem področju. sprejemajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in sredstvi opravljajo obrtne in podobne storitve skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva in delovni ljudje, ki opravljajo svobodno poklicno dejavnosti in se jim ugotavlja dohodek. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA VZDRŽEVANJE IN OBNAVLJANJE KOMUNAV NIH OBJEKTOV IN NAPRAV SKUPNE RABE V OBČINI Ribnica ZA OBDOPJE 1981 -1985 1. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma ugotavljajo, da je potrebno za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Ribnica za naslednje plansko obdobje 1981—1985 zagotoviti del finančnih sredstev na podlagi združevanja. 2. člen Za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav je potrebno v naslednjem planskem obdobju zagotoviti naslednja sredstva: komunali Osnova za obračun prispevka iz dohodka po prejšnjem odstavku je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Udeleženci sporazum? združujejo sredstva po stopnji 2,4 %. 6. člen Občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po postopku, ki je predpisan za plačevanje dohodkov občanov. Prispevek odmeri davčna uprava SO Ribnica. 1981 1982 1985 198* 1985 Skupaj 1981 do 1985 1. odplačilo anuitet iz posojil porabljenih za nodernizacijo občinskih cest 2.8*5.764 2.8*5.764 2.872.481 2.872.418 3.052.000 14.488.427 2. vzdrževanje občinskih cest I.kat.z zimsko službo z vzdrževanjem nostov in cestino-pron. signalizacije 3.100.000 3.410.000 3.751.000 4.126.ooo 4.539.000 18.926.ooc 3. čiščenje naselij in urejanje zelenih površin BOO.OOO 660.ooo 726.000 800.000 880.000 3.666.oco 4. tokovina in vzdrževanje javne razsvetljave 700.000 819.ooo 958.000 1.121.000 1.310.000 4.9o8.cco 5. dotacija k vzdrževanju in upravljanju kanalizacij in čistilnih naprav 25o.ooo 275.000 3o2.ooo 333.000 366.ooc 1.526.cco 6. ureditev odvažanja smeti + nabava avtosnetnjaka 7. rekonstr.občinskih cest I.kategorije 2.500.000 3.654.236 6.290.256 10.573-519 8.562.582 8.428.oco 2.500.oco 39.308.573 8. del sredstev za poslov. Komunal.skupnosti 290.000 340.000 597.000 465.000 545.000 2.C57.0CO Skupaj 13.940.000 14.64o.ooo 19.580.000 13.080.ooo 19.12o.cco 86.36c.oco 7. člen Prispevek se plačuje Samoupravni komunalni skupnosti Ribnica na račun št. 51310—661—16530 mesečno, in sicer ob vsakokratnem izplačevanju osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov. 8. člen Udeleženci sporazuma pooblaščajo Službo družbenega knjigovodstva, da kontrolira izvajanje določb tega sporazuma. 9. člen Sporazum velja, ko ga sprejme in podpiše večina delavcev in občanov sodelujočih v sporazumevanju. 3. člen KcnunrJLna skupnost bo na podlagi planskih predvidevanj iz lastnih virov v obdobju 1981-1985 po letih zagotovila za realizacijo nalog iz 2. člena naslednja sredstva: 1961 1982 1985 198* 1985 Skupaj 1981-1985 1. 5c /0 od vplačane pristojbine za registracijo mot.vozil DO Eurotrans 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.000 1.000.ooo 5.ooo.ooo 2. dohodek od prodaje pogon, goriva 2.500.000 2.900.000 3.400.000 J -Pr O O 17.*00.ooo 3. 5o % vplačane pristojbine za reg.mot.vozil ostalih gospodar.organizacij 2oo.oco 21C.000 220.000 23o.oco 24c.oco l.loo.cco 4. 5o % vplačane pristojbine za registracijo motor, vozil občanov 840.000 880.000 91o.coo 95o.coc 98o.oco 4.560.opo 5. bančni krediti 4.000.000 1.3oo‘. ooo 1.3oo.oco 6.60c.cco Skupaj 4.540.000 4.99o.ooo 9-53o.ooo 7-48o.oco 8.12o.ooo 34.66o.oco 10. člen S podpisom tega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Ribnica, ki je bil objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu štev. 9/1978. 11. člen Samoupravni sporazum . se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. 4. člen Na podlagi ugotovitev iz 2. in 3. člena se udeleženci obvezujejo prispevati za sofinanciranje vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe v obdobju 1981—1985 poletih: 5. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bodo združevali sredstva za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe iz dohodka UDELEŽENCI V SPORAZUMEVANJU: Številka: Datum: 1981 9.400.000 1982 9.650.000 1983 10.050.000 1984 10.600.000 1985 11.000.000 Skupaj 1981-1985 51.700.000 PREDVIDENI VIRI SREDSTEV ZA DELOVANJE SAMOUPRAVNE KOMUNALNE SKUPNOSTI V SREDNJEROČNEM OBDOBJU 1981 - 1985 Zap. VIRI SREDSTEV ZBRANO PO LETIH Skupaj 1961 1982 1983 1984 J.985 1981 - 1985 1. 1.1. SREDSTVA CESTNE DEJAVNOSTI: Reg.mot.vozil Eurotrans 1000.000,00 looo.ooo,oo 1,000.000,00 1,000.000,00 1,000.000,00 5,000.000,00 1.2. Reg.mot.vozil ost.gosp.org. 2oo.ooo,oo 21o.ooo,oo 22o.ooo,oo 230.000,00 24o.ooo,oo l,loo.ooo,oo 1.3. Reg.mot.vozil občani 84o.ooo,oo 880.000,00 91o.ooo,oo 55o.ooo,oo 98o.ooo,oo 4,560.000,00 1.4. Odstop.sred.od pog.goriv 25oo.ooo,oo 29oo.ooo,oo 34oo.ooo,oo 4,000.000,00 ^,600.000,00 17,4oo.ooo. 00 1.5. Zdruz.sred.za fin. progr.delLa kolek, kom.por.2^- % od bruto OD 94oo.ooc,oo 9650.000,co loo5o.ooo,oo lo,6oo.ooo,oo 11,000.000,00 50,790.000,00 1.6. Krediti za fin. modernizac.obč. 4ooe.000,00 j., 5 oo.ooo,oc 1,300.000,00 6,600.000,co SKUPAJ : 1394o.coo,oo 14S4o.ooo,oo l958o.ooo.oo 7:8,080.000,00 l9)12o.coc.oo 85,560.000,00 2. SREDSTVA KOM-OPREMI-J.: 2.1. Namenska sredst. za kom.oprem.stavb, zemlj.za potrebe družb.usm.stan.grad. 1 % od bruto OD 42oo.ooo,oo >.2. Prisp.graditeljev od plomb 12o.ooo,oo ‘.3. Prisp.gradit.po dej.stroških 3800.000,00 SKUPAJ : 812o.ooo,oo 8,650.000,00 9,268.000,00 9,8?8.ooc,oo lo,585«ooo,oo 46,5ol.oco,co 3. Sredstva v višini 60 % nadom.za upor. stavb.zemlj. 1525.000,00 l,9oo.ooo,oo 2,380.000,00 2,975.000,00 3,72o.ooc,oo 12,500.000,00 SKUPAJ : 1525.000,00 l,9oo.ooo,oo 2,38o.ooo,oo 2,975.ooo,oo 3,72o.ooo,oc 12,500.000,00 4,350.000,00 4,55o.ooo,oo 4,7oo.ooo,oo 4,9oo.ooo,oo 22,7oo.ooo,00 120.000,00 12o.ooo,oo 12o.ooo,oo 12o.ooo,oo 600.000,00 4,18o.ooo,oo 4,598.ooo,oo 5,o58.ooo,oo 5,565.000,00 23,2ol.000,00 4. Sreds.tišini 4o % nadom.za upor. stavb.zemlj.-namens. sred,za izgrad.kanal. v Ribnici in Sodraž. _ __ .1. Vplačila looo.ooo,oo l,25o.ooo,oo 1,560.000,00 l,95o.ooo,oo 2,4oo.ooo,oo 8,16o.coo,oo .2. Kredit 7000.000,00 ?,000.000,00 SKUPAJ : 8000.000,00 l,25o.ooo,oo 1.560.000,00 l,95o.ooo,oo 2,4oo.ooo,oo 15,16o.oco,oo PREDVIDENA VLAGANJA SREDSTEV SAMOUPRAVNE KOMUNALNE SKUPNOSTI V SREDNJEROČNEM OBDOBJU 1981-1985 Zap. št. Vlaganja 1981 SREDSTVA CESTNE DEJAVNOSTI: 1.1. Anuitete - KS Ribnica - KS Dolenja vas - - KS Sodražica -c. Vagovka-Kračali - KS Dolenja vas - c. Grčarice - KS Ribnica - Majnikova in Petkova ul - KS Sv.Gregor - KS Ribnica - c.Na Ugar-del anuitete - KS Velike Poljane c. Oi tnek-Vel.Polj - KS Sodražica - c. Sodraž.-Sv.Gregor 65.760 C.Rak.314.595 loo.000, 268.526 100.000 118.324 24.658 171.400 310.000 KS Sodražica - c. Sodražica-Sv.Gregor 3I0.000 KS Vel.Poljane- c.Ortn. Vel.Polj.-Moč. 270.000. KS Loški potok - c. Hrib-Retje-M.log KS Sv.Gregor.c v Ortnek -Sv.Gregor 372.000 2I0.000 - KS Ribnica, c.Bukovica 21o.ooo NOVE ANUITETE: 1.2. Vzdrževanje cest z zimsko sl. 2.600.000 1.3. Vzdrževanje mostov 300.000 1.4. Cestno prom.signalizacija 2oo.000 1.5* Sred.za potrebe KS (vzdrž. nekateg.cest,ure),zelenic in čiščenje naselij 600.000 1.6. Tokovina javne razsvetljave 7oo.ooc 1.7- Dotacija k vzdrž.čist.naprave 250.000 1.8. Sofinanc.skup.strok.službe 29o.000 1.9. Ureditev odvažanja smeti 2.500.000 Vlaganja po letih 1982 1983 1984 1985 Skupaj ___________________________1981-1985 65.76o 314.595 loo.000 268.526 100.000 118.824 24.658 171.400 310.000 310.000 270.000 372.000 210.000 210.000 2.860.000 330.000 220.000 660.000 819.000 275-ooo 340.000 65-760 134.263 50.000 24.658. 85.800 310.000 310.000 270.000 372.000 210.000 210.000 830.000 3.146.000 363.000 242.000 726.000 958.000 302.000 397.000 65.76o,oo 24.658 310.000 310.000 270.000 372.000 210.0CC ■21o,ooo. lloo.ooo, 3.460.000 400.000 266.000 800.000 1.121.000 333*000 465*coo 3I0.000 310.000 270.000 372.000 210.000 21o,ooc 1370.000, 3.806.000 440.000 293.000 880.000 1.310.000 366.000 545.000 £63.o4o 629.191 200.000 671.315 250.000 237.648 98.632 428.600 1.550.000 1.550.000 I.350.Ö00 1.860.000 1.050.000 1.050.000. 3.300.000. 15.872.000 1.833.000 1.221.000 3.666.000 4.908.000 1.526.000 2.037.000 2.500.000 Skupaj 13.94o.ooo 14.64o.000 19.58o.ooo 18.080.000 19.120.000 85.36o.ooo 2. SREDSTVA KOMUNAL.OPREMLJANJA: 2.1. Investicijska vlaganja v komxmal.opremljanje stavb zemljišč za potrebe družb usmerjene stanov.graditve 2.2. Anuitete za kanlizacijo v Sodražici 2.593.473 4oo.ooo 2.674.124 4oo.ooo 2.728.124 4oo.ooo 2.779.000 4oo.ooo 2.770.000 4oo.ooo '13.544.721 2.000.000 Zap. št. Vlaganja 1981 1982 Vlaganja pc 1983 d letih 1984 1985 Skunnj -Jšžžla:;;.:?,: 3.oco,COO 2.3. Anuitete za kanalizacijo v Ribnici 6oo.ooc 600.000 600.000 600.000 Coo.ooc 2.4. Investic.vlaganja v stavbna zemljišča sosesk individual, stanov, gradnje 3.500.000 3.850.000 4.235-000 4.658.000 5.125.000 21.368.000 2.5. Sofinanciranje skupne strok, službe 900.000 I.053.000 I.232.000 1.441.coc I.690.000 6.316.000 2.6. ANUITETE 126.526 72.875 72.875 272.27S Skupaj 8.120.000 8.650.000 9.268.000 9.878.000 lo.585.000 46.5ol.ooo 3. SREDSTVA V VIŠINI 60 % NADOMESTILA ZA UPORABO ST*.VB. ZEMLJIŠČA 3.1. Odvod KS Ribnica 1.232.000 1.542.000 1.94o.coo 2.434.ooc 3.057.OCO lo.2c5.coo 3.2. Odvod KS Sodražica 183.000 230.000 290.000 365.000 457.000 I.525.000 3.3. Sofinanc.skup.strok.sl. llo.000 128.000 150.000 176.000 206.COO 77o.oco Skupaj 1.525-000 1.9oc.ooo *2.38o.ooo 2.975.coo 3.720.000 12.5co.coo 4. SRED.V VIŠINI 4o % NADOMESTILA ZA UPORABO ST.ZEMLJ. - namenska sred.za izgradnjo kanaliz. 4.1. Invest.vlaganja v kanal.v Ribnici 7.647.242 1.133.000 1.423.ooc 1.79o.coc 2.212.000 14.2o5.242 4.2. Sofinanc.skup.str.službe loo.ooo II7.000 137-ooo I60.000 188.ooc 7o2.ooo 4.3. Anuiteta za zač.čist.napr. 252.758 252.758 Skupaj 8.000,000 I.250.000 I.560.000 1.95o.oco 2.4oo.ooo 15.16c.coc Združevanje in uporaba sredstev za potrebe občanov v krajevnih skupnostih Na podlagi 51. in 74. člena statuta občine Ribnica in pobude vodstev dru&enopolitičnih organizacij in izvršnih organov skupščine družbenopolitične skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti občine Ribnica, ki temelji na dogovoru o temeljnih načelih in kriterijih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih sklenejo — temeljne organizacije zdmženega dela in druge samoupravne organizacije in delovne skupnosti, — delovni ljudje, ki z osebnim delom in sredstvi opravljajo obrtne in podobne storitve skupaj z delavci, s katerimi zdmžujejo svoje delo in delovna sredstva, ki jih zastopa Obrtno združenje Ribnica, — delovni ljudje, ki samostojno opravljajo umetniiško, kulturno, odvetniško ali dragačno svobodno poklicno dejavnost — ter krajevne skupnosti z območja občine Ribnica SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih za obdobje 1981 - 1985 1. člen S tem sporazumom udeleženci določamo obseg in način združevanja in uporabe sredstev, kijih delavci temeljnih organizacij združenega dela in drugi zavezanci po tem sporazumu namenijo za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Sredstva, zbrana po tem sporazumu, so namenska in se smejo uporabiti le za potrebe oziroma naloge, ki so določene s plani krajevnih skupnosti. 2. člen Udeleženci sporazuma se sporazumemo, da je letni prispevek temeljne ali druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti v višini 0,46 % osnove bmto OD na zaposlenega delavca. Stopnja prispevka iz prejšnjega odstavka se lahko spremeni za vsako prihodnje leto v skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki, oziroma skladno s sporazumno dogovorjenimi plani in uk repi udeležencev tega sporazuma. 3. člen Delovnvni ljudje, ki delamo v obrtnih in podobnih dejavnostih ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo umetniško, kulturno, odvetniško ali dmgačno svobodno poklicno dejavnost, se obvezujemo, da bomo prispevali enak delež na zaposlenega delavca, kot ga prispevajo delavci v združenem delu. 4. člen Temeljne organizacije združenega dela in drugi udeleženci sporazuma bomo nakazovali sredstva po letnem zaključnem računu (polletnem obračunu): — na prehoden „zbirni račun za krajevne skupnosti“ za delavce, ki delajo in stanujejo na območju občine Ribnica, kot tudi za delavce, ki delajo izven občine Ribnica, stanujejo pa na območju občine Ribnica. Številka prehodnega zbirnega računa krajevnih skupnosti v občini Ribnica se objavi v Uradnem listu SR Slovenije z navedbo številke Skupščinskega Dolenjskega lista, v katerem je sporazum o zdru švanju in uporabi sredstev za vzdrževanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih za obdobje 1981—1985 objavljen. 5. člen Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih se obvezujemo, da bomo po tem sporazumu dobljena sredstva v svojih krajevnih skupnostih namenili za: — razvoj delegatskih odnosov v krajevnih skupnostih in za pokrivanje funkcionalnih izdatkov v krajevnih skupnostih, - vzdrževanje komunalnih objektov in naprav krajevnega pomena, - izgradnjo in vzdrževanje skupnih objektov oziroma prostorov za delovanje samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev v krajevni skupnosti, - namensko združevanje sredstev za potrebe pri financiranju skupnih nalog s sosednjimi krajevnimi skupnostmi. 6. člen Udeleženci tega sporazuma bomo vsako leto posebej sporazumno razporedili sredstva posameznim krajevnim skupnostim in ob upoštevanju njihovih prioritetnih nalog, določenih na podlagi srednjeročnih in letnih planov. Hkrati bomo določali ustrezna sredstva za vzajemne in solidarnostne naloge skupaj za več ali posamezne krajevne skupnosti, ki zaostajajo v svojem razvoju, ker nimajo minimalnih lastnih virov sredstev. V ta namen bomo na podlagi tega sporazuma na prehodnem zbirnem računu v občini zbrana sredstva sporazumno delili v skladu s samoupravnim sporazumom, ki ga bodo med seboj sklenile krajevne skupnosti. 7. člen Udeleženci tega sporazuma bomo na podlagi medsebojno usklajenih sporazumov o temeljih svojih srednjeročnih planov oblikovali srednjeročne in letne plane. Krajevne skupnosti dostavijo svoje letne plane skupaj s poročilom o redizaciji plana (ocena realizacije) za tekoče leto, odboru podpisnikov tega sporazuma v občini najkasneje d.o 1. novembra. 8. člen Udeleženci sporazuma se dogovorimo za skupen organ, odbor podpisnikov sporazuma, ki bo spremljal njegovo izvajanje. Odbor podpisnikov ima 11 članov, in sicer: - 6 delegatov imenuje zbor krajevnih skupnosti skupščine občine po predhodnem soglasju skupščin krajevnih skupnosti, - 4 delegate imenuje zbor združenega dela skupščine občine, po prehodnem soglasju delavskih svetov ali zborov delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. - 1 delegata iz združenja obrtnikov v občini. Enotno listo kandidatov za člane odbora predlaga predsedstvo občinske konference SZDL. 9. člen Odbor podpisnikov samoupravnega sporazuma ima predvsem naslednje naloge: - na podlagi sprejetih planov krajevnih skupnosti za naslednje leto in poročila o izvajanju planov za tekoče leto pripravi pregled potreb vseh krajevnih skupnosti ter predlog prioritetnega programa pokrivanja potreb KS iz združenih sredstev najkasneje do 1. decembra in ga da v razpravo vsem udeležencem tega sporazuma; - skrbi za delitev skladno s programom in spremlja uporabo sredstev skladno s tem sporazumom ter o svojih ugotovitvah obvešča vse udeležence, daje predloge za urejanje spornih vprašanj, za morebitni postopek pred sodiščem združenega dela ali pred drugimi organi, ki so pristojni za ugotavljanje kršitev sporazuma in sprejemanje ustreznih ukrepov; - obvešča javnost o realizaciji določil tega sporazuma in opravlja tudi druge naloge, ki mu jih zaupajo udeleženci. 10. člen Administrativno tehnične naloge v zvezi z delom odbora podpisnikov opravlja upravni organ občine. 11. člen Pri pripravi predloga prioritetnega programa delitve sredstev mora odbor podpisnikov upoštevati, da so pogoji življenja delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih odvisni predvsem od rezultatov njihovega lastnega dela in s samoprispevki zbranih sredstev, ki jih zavestno in na samoupraven način koristijo v krajevni skupnosti, v kateri prebivajo. Pri pripravi prioritetnega programa delitve sredstev je odbor podpisnik ov dolžan sodelovati s krajevnimi skupnostmi. Po zaključni javni razpravi pripravi odbor podpisnikov dokončen predlog delitve sredstev in ga predloži v potrditev zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine, kot skupnemu organu podpisnikov sporazuma. Udeleženci tega sporazuma soglašamo, da zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine s skupnim zasedanejm predstavljata najvišji organ podpisnikov sporazuma. 12. člen Udeleženci sporazuma bomo vsako leto, najkasneje v oktobra vsak prek svojega najvišjega samoupravnega organa (skupščine KS, delavskega sveta oziroma zbora delavcev) ocenili izvajanje določil sporazuma hkrati z oceno izvajanja planskih dokumentov in na tej osnovi sprejeli ukrepe za prihodnje obdobje in predlagali ukrepe (opomin, odpoklic) organom in posameznikom, ki niso opravili svojih nalog za uresničevanje s tem sporazumom določenih obveznosti. 13. člen V postopku spremljanja izvajanja tega sporazuma se bomo udeleženci prek odbora podpisnikov najmanj enkrat na tri mesece medsebojno informirali o vseh ukrepih in predlogih za urejanje spornih vprašanj ter v ta namen predlagali skupno obravnavo v zbora KS in zbora združenega dela občinske skupščine. 14. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga pojavni razpravi v organizacijah SZDL in sindikatov sprejmejo skupščine krajevnih skupnosti in delavski sveti, oziroma zbori delavcev ter podpišejo njihovi pooblaščeni predstavniki. Sporazum velja za srednjeročno obdobje 1981—1985. Z dnem podpisa tega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za financiranje programa in planov krajevnih skupnosti iz leta 1975. 15. člen Sporazum se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: Datum: PODPISNIKI: Kako do 236 novih stanovanj v 5 letih? Na podlagi 2. in 113. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. 1. SRS št. 1/80) delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih z območja občine Ribnica kot uporabniki ter delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki izvajajo s tem samoupravnim sporazumom opredeljene naloge kot izvajalci, organizirani v samoupravno stanovanjsko skupnost občine Ribnice, sklepamo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ribnica za obdobje 1981 — 1985 1. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ribnica (v nadaljnjem besedilu: samo- upravni sporazum) opredeljujemo s tem samoupravnim sporazumom za uresničevanje ciljev, usmeritev in nalog razvoja stanovanjskega gospodarstva v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985, zlasti: - Obseg stanovanjske graditve v srednjeročnem obdobju po posameznih letih ter strukturo, vrsto in kvahteto stanovanj, - združevanje in zagotavljanje sredstev, ~ obseg, vrsto in način solidarnostnega in vzajemnega razreševanja stanovanjskih vprašanj, — osnovne kriterije za vzdrževanje in upravljanje z obstoječim stanovanjskim skladom, — naloge, ki jih uresničujemo v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije, — morebitne pravice in obveznosti v primeru odstopanja od sprejetih planskih aktov, 2. člen Pri načrtovanju temeljnih ciljev in nalog na področju stanovanjskega gospodarstva v obdobju 1981 — 1985 bomo udeleženci samoupravnega sporazuma upoštevali izhodišča za oblikovanje samoupravnega sporazuma, opredeljena v stališčih, sklepih in priporočilih Skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS št. 35/79). 3. člen Pri določanju osnov srednjeročnega plana upoštevamo udeleženci: — cilje in potrebe na stanovanjskem področju v občini in širšem migracijskem območju občine, — razvojne možnosti širše družbene skupnosti ter analize možnosti razvoja občine za obdobje 1981 - 1985, - temeljne usmeritve razmeščanja poselitve glede na razvoj mesta Ribnice in ostalih krajev v občini, - varstvo, razvoj in izboljšanje bivalnega okolja glede na ohranitev naravnih in z delom pridobljenih vrednot. — cilje in naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 4. člen Udeleženci bomo na osnovi navedenih ocen in pridobljenih 5. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma — izvajalci — bomo zagotavljali zmogljivosti za uresničevanje predvidenega obsega stanovanjske graditve, prenove stanovanj in vzdrževanja stanovanjskega sklada hiš in se zavzemali, da bo graditev potekala v smeri intenzivnejšega razvoja produktivnosti dela v gradbeni dejavnosti in sprejemanja ukrepov v smeri racionalizacije in nadaljnega razvoja tehnologije gradnje. 6. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma — izvajalci se zavezujemo, da bomo stanovanja gradili v taki kvaliteti, da bodo bistveno izboljšane možnosti vzdrževanja in da bodo upoštevani ukrepi kompleksnega varčevanja z energijo. 1. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma — izvajalci bomo pri uresničevanju programa stanovanjske graditve v največji možni meri upoštevali sprejete ukrepe za varstvo človekovega okolja in naloge in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 8. člen Pri oblikovanju cen stanovanjske graditve bomo udeleženci samoupravnega sporazuma — izvajalci upoštevali veljavni družbeni dogovor o oblikovanju cen stanovanjske graditve v SR Sloveniji ter tvorno sodelovali pri snovanju samoupravnih sporazumov v izgradnji stanovanjskih naselij oziroma stanovanjskih objektov v občini. 9. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo med seboj in tudi v drugih oblikah samoupravnega interesnega združevanja določili in uresničevali tako zemljiško politiko, ki bo ter usklajenih elementov med seboj ustvarjali pogoje in uresničevali dogovorjeni program stanovanjske graditve v obdobju 1981—1985 po sledeči strukturi, vrsti in kvaliteti: omogočila načrtovano stano-vanjsko izgradnjo za vse strukture, dinamiko in kvaliteto. Predvidena stanovanjska izgradnja bo usmerjena predvsem na površino, ki so neprimerne ali manj primerne za kmetijsko proizvodnjo. 10. člen Udeleženci načrtujemo, da bo potrebno za predvideni program stanovanjske izgradnje združiti v obdobju 1981 -1985 (po cenah za leto 1979): 11. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma združujemo sredstva iz dohodka v višini 2% na bruto osebne dohodke nepovratno v samoupravni stanovanjski skupnosti za naslednje namene: — reševanje stanovanjskih vprašanj občanov in družin z nizkimi dohodki, zlasti tistih z večjim številom otrok, — reševanje stanovanjskih vprašanj starejših občanov, — reševanje stanovanjskih vprašanj borcev, — reševanje stanovanjskih vprašanj invalidov, — reševanje stanovanjskih vpra- šanj občanov, ki so za delo nesposobni, — za delno nadomestitev stanarine, — za sofinanciranje poslovanja stanovanjske skupnosti, — za odplačilo anuitet in obresti za že najete kredite za nakup stanovanj, — za reševanje stanovanjskih vprašanj za mlade družine. Razmerja med sredstvi za posamezne namene solidarnosti v občini bodo opredeljena v srednjeročnem planu SSS in z letnimi plani. Udeleženci samoupravnega sporazuma soglašamo, da se tudi amortizacija od zgrajenih družbenih stanovanj združuje za namene solidarnosti v občini. Tako združeno amortizacijo bomo porabili za: — razširjeno reprodukcijo stanovanj, — vračilo vplačane lastne finančne udeležbe pridobitev „solidarnostnih“ stanovanj. 12. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma združujemo sredstva iz dohodka v višini 0,35 % na bruto osebne dohodke nepov-ratno v samoupravni stanovanjski skupnosti za naslednje namene solidarnosti na ravni re- publike, opredeljene s samoupravnimi sporazumi, sklenjenimi v okviru Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije: — stanovanjske probleme kadrov na manj razvitih in manj razvitih obmejnih območjih, — gradnjo domov za učence in študente, — bivalne pogoje udeležencev mladinskih delovnih akcij. 13. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma, ki v posameznem letu srednjeročnega obdobja nimamo potreb po pridobitvi družbenih stanovanj, se zavezujemo združiti del sredstev skla- da skupne sporabe začasno za namene vzajemnosti pri razreševanju stanovanjskih vprašanj in sicer: — za kreditiranje izgradnje družbenih najemnih stanovanj, — za kreditiranje nakupa etažnih stanovanj,. — za kreditiranje graditve individualnih stanovanjskih hiš. 14. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo začasno združevali za namene vzajemnosti iz prejšnjega člena samoupravnega spoorazuma del sredstev skladov skupne porabe v višini 1 % (varianta 0,60 %) za dobo 20 let in po obrestni meri 1 %. 15. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma se sporazumemo, da bodo razmerja med sredstvi, namenjenimi za gradnjo družbeno najemnih stanovanj in za kreditiranje nakupa etažnih stanovanj ter za kreditiranje graditve stanovanjskih hiš in stanovanj v lasti občanov, vsako leto določena s finančnim planom SSS. 16. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma združujemo sredstva iz sklada skupne porabe v višini 1,00 % na bruto osebne dohodke nepovratno v samoupravni komunalni skupnosti za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena, ki služijo individualni rabi v stanovanjskih soseskah. 17. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma združujemo sredstva iz sklada skupne porabe v višini 0,65 % na bruto osebne dohodke, nepovratno v samoupravni stanovanjski skupnosti za reševanje kadrovskih stanovanj v občini, in sicer: — deficitarnih kadrov s področja družbenih dejavnosti (zdravstva, šolstva, otroškega varstva, LM in drugi, če je to v širšem družbenem interesu), — v izjemnih primerih tudi za reševanje deficitarnih kadrov v OZD in DS, katere same kljub načrtnemu kadrovanju in štipendiranju niso uspele zagotoviti teh kadrov v zadnjih dveh letih. O dodelitvi&adrovskih stanovanj odloča Izvršni svet SO Ribnica v soglasju z OK SZDL Ribnica in IO SSS Ribnica. Pri dodeljevanju kadrovskih stanovanj bomo upoštevali veljavne normative glede na pripadajočo velikost stanovanja. 18. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo uveljavili ob- fltaaor. po sektorju 1981 1982 1983 1964 1969 grtre Iter. .2 Iter. a2 Itrr. a2 itev. .2 iter. ai Družbena (blokoma) - najemna JO 1597 25 15*5 52 l82o 55 176* 51 1697 - etažna (sasebaa) 2 112 2 112 2 112 2 112 2 112 Individualna (ind.etan.hiže) 15 15oo 15 15oo 15 1500 15 1500 15 15oo b ■- u p . j , *7 J2o9 *2 2957 *9 5352 50 J376 *8 55o9 Skup«;) 1981 - 1985i žtev. n2 - Družbena (blokoma) - najema 151 8825 - etažna (sasebna) 10 560 - Individualna (ind.etan.hiže) 75 7500 SKUPAJ j 256 16183 a) za predvideni program stanovanjske izgradnje b) za odplačilo anuitet za že najete kredite SKUPAJ : Načrtovana potrebna sredstva bomo združilii - Sredstva skladov skupne porabe OZD, in DS (po stopnji 6 > na BOD iz čistega dohodka in dohodka) - Dodatna izločena sredstva iz čistega dohodka (zaradi viSje stopnje od 6 >» na BOD) - Denarna sredstva delovnih ljudi, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z/ delovnimi sredstvi v lasti občanov - lastna sredstva, upodtevajoč tudi kredite na privarčevana sredstva - Sredstva SPIZ-a - Bančni krediti (na vezana sredstva OZD in DS) lo8,o53.ooo,oo din 9,993-ooo,oo " 118,o4€,ooo,oo din 83.586.000. 00 14.000. 000.00 3.000. 000.00 1.000. 000.00 10.845.000. 00 13.400.000. 00 SKUPAJ ; 125,831-ooo,oo vezno lastno udeležbo ob pridobitvi družbenega najemnegs stanovanja, solidarnostnega stanovanja, za nakup etažnega stanovanja in za graditev stanovanjske hiše. 19. člen Lastna udeležba za pridobitev družbenega najemnega stanovanja bo znašala od 5 — 20% vrednosti stanovanja, za pridobitev solidarnostnega stanovanja pa od 1 — 4 % vrednosti stanovanja, za nakup etažnega stanovanja in graditev v okviru zadružne gradnje najmanj 30 %, za graditev individualne stanovanjske hiše pa najmanj 35 % od predračunske vrednosti oziroma končne cene po kupoprodajni pogodbi. 20. člen Lastna udeležba za pridobitev družbenega stanovanja je vračljiva, višina lastne udeležbe pa je odvisna predvsem od ekonomskega in socialnega položaja občana in njegove družine. 21. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo podrobneje opredelili obveznost plačila lastne udeležbe v pravilniku samoupravne stanovanjske skupnosti in v pravilniku o razreševanju stanovanjskih vprašanj TOZD in DS. Do sprejetja splošnih aktov v stanovanjski skupnosti in v TOZD se uporabljajo za plačilo lastne udeležbe do sedaj sprejeti splošni akti in samoupravni sporazum o merilih in pogojih za pridobitev stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih v občini Ribnica. 22. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo kriterije za pridobivanje družbenih najemnih stanovanj, za pridobivanje stanovanjskih posojil, za pridobivanje solidarnostnih stanovanj in za delno nadomeščanje stanarin opredelili v pravilnikih samoupravne stanovanjske skupnosti in v pravilnikih TOZD in DS. 23. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo s postopnim prehodom na ekonomske stanarine : do leta 1985 uveljavili ekonomske stanarine v višini 3,05 % revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada v občini in tako zagotovili materialno osnovo za samoupravno dogovarjanje in odločanje pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo dinamiko (letne stopnje povišanj) in druge konkretne kriterije postopnega prehoda na ekonomske stanarine opredelili s planom samoupravne stanovanjske skupnosti za obdboje 1981 — 1985 v skladu s samoupravnim sporazumom o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonom- ske stanarine v občini Ribnica (Skupščinski Dol. list št. 25/79). 24. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo združevali del sredstev za stanovanjsko gradnjo OZD in DS za zagotavljanje študijske in raziskovalne dejavnosti na stanovanjskem področju s ciljem večjega kontinuiranega vključevanja dosežkov znanosti za to področje. 25. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo pri izvajanju plana stanovanjskega gospodarstva na področjih graditve, prenove in vzdrževanja upoštevali tudi potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 26. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma pooblaščamo samoupravno stanovanjsko skupnost za družbenega investitorja nalog in opravil pri družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi, ki lahko za strokovne posle v zvezi z investitorstvom pooblasti ustrezno OZD oziroma DS. 27. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma pooblaščamo samoupravno stanovanjsko skupnost za tekoče spremljanje izvajanja in uresničevanja ciljev in nalog, opredeljenih s tem samouprav- nim sporazumom in za povratno obveščanje udeležencev samoupravnega sporazuma. 28. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo v primem odstopanja od dogovorjenih obveznosti ravnali skladno z določili zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. L. SRS št. 1/80). Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo sporazumno sprejeli potrebne ukrepe za zagotovitev potrebnih sredstev in zmogljivosti izvajalcev, potrebnih za izvedbo minimalnega programa stanovanjske graditve, opredeljene tudi v družbenem planu občine. Udeleženci samoupravnega sporazuma soglašamo, da je za morebitne spore med udeleženci, izvirajoče iz tega sporazuma, pristojno sodišče združenega dela. 29. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo obveznosti in naloge, dogovorjene s tem samoupravnim sporazumom, uveljavili v svojih srednjeročnih in letnih planih in dmgrh samoupravnih splošnih aktih. 30. člen Ta samoupravni sporazum velja, ko ga podpiše 2/3 vseh udeležencev, objavi pa se v Skupščinskem Dolenjskem lis- Solidarnost tudi pri ljudski obrambi Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti iz območja občine Ribnica sklenejo po drugem odstavku 245. člena Zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS št. 23/ 76) in prvega odstavka 586. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev za nadomestila osebnega dohodka delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju ljudske obrambe. 1. člen Podpisnice tega sporazuma ugotavljajo, da je z 2. točko prvega odstavka 245. člena Zakona o ljudski obrambi (SRS) določeno, da financira nadomestila osebnega dohodka delavcem in funkciona-ijem, ki se v delovnem času izobražujejo, strokovno izpopoljnjujejo di urijo na področju ljudske obrambe, organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost, v kateri je delavec zaposlen ali opravlja funkcijo. Da bi ne bila posamezna organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost zaradi večjega števila delavcev, odtegnjenih z delovnih mest, preobremenjena s stroški nadomestila, podpisnice s tem sporazumom solidarno združujejo sredstva za navedena nadomestila. 2. člen Za izobraževanja, strokovno izpolnjevanje in urjenje na področju ljudske obrambe, milice, civilne zaščite, vojnih zvez, službe OJOA ter v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine. 3. člen Višina sredstev, ki jih vsako leto združuje vsaka od podpisnic, se določi glede na število zaposlenih delavcev v njej. Pri izračunu sredstev na enega delavca se upošteva višina vseh potrebnih sredstev za nadomestila osebnih dohodkov v občini in število vseh zaposlenih delavcev pri podpisnicah. Podpisnice morajo biti obveščene o višini sredstev, ki naj jih združijo v tekočem letu do 31. 12. preteklega leta. 4. člen Če se letno združi več sredstev, kot je bilo izplačanih nadomestil, se presežek sredstev prenese v naslednje leto. Če letno združena sredstva ne zadoščajo za izplačilo nadomestil, podpisnice dodatno združijo sredstva po merilih iz drugega odstavka 3. člena tega sporazuma. Za nadomestila osebnega dohodka delavcev, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju obrambe, je potrebno v obdobju v tisoč dinarjev — zneski po letih N.JjOGE Bkupaj 1981 1982 1985 1984 1985 1. Teritorialna obramba 1.950 400 250 400 650 250 2. Civilna zaščita 120 25 20 25 » 3. OJOA 80 20 20 10 10 20 Vojne zvezo 60 20 10 10 10 10 3» Obrambna vzgoja izvenšolske mladine 75 75 75 75 75 G K Ü P -i J : 2.585 540 580 520 765 380 5. člen Združena sredstva se zbirajo na posebnem računu (različica: v družbenem skladu na območju občine). Podpisnice nakazujejo sredstva na račun trimesečno. 6. člen Vsaka podpisnica, katere delavec ali funkcionar je upravičen do nadomestila, izplača nadomestilo neposredno delavcu ali zahteva povrnitev iz združenih sredstev. 7. člen Za izvajanje sporazuma skrbi odbor, ki ga izvolijo podpisnice (odbor podpisnic). Odbor podpisnic šteje 5 članov, ki se volijo za dve (različica: štiri) leta in so lahko ponovno voljeni. Odbor podpisnic veljavno odloča, če je na seji več kot dve tretini članov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje več kot polovica članov odbora podpisnic. 8. člen Naloge odbora podpisnic so zlasti: — ugotavlja letno višino potrebnih sredstev za nadomestila osebnih dohodkov ter ob upoštevanju števila zaposlenih pri podpisnicah določa višino sredstev, ki jih mora letno združiti posamezna podpisnica; — sprejme letni finančni načrt in zaključni račun združenih sredstev; — skrbi, da podpisnice redno plačujejo združena sredstva; — določa način in postopek pri uveljavljanju zahtev za povrnitev nadomestila iz združenih sredstev. 9. člen Strokovna in administrativna dela za odbor podpisnic in za izvajanje sporazuma opravlja oddelek za ljudsko obrambo občine. Knjigovodsko evidenco o združenih sredstvih vodi služba za občinski proračun, ki opravlja tudi druge finančne zadeve. 10. člen Ta sporazum začne veljati, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki podpisnic, uporablja pa se od 1.1.1981 dedje. PODPISNIKI: Skupne naloge pri ljudski obrambi in pri družbeni samozaščiti V skladu z ustavo, zakonom o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) ter na podlagi 241., 242. in 243. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS. št. 23/76) SKLENEJO SKUPŠČINA OBČINE RIBNICA TER SAMOUPRAVNE ORGANIZACIJE IN SKUPNOST OBČINE RIBNICA SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA SKUPNIH NALOG S PODROČJA LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE ZA OBDOBJE 1981 - 1985 I. 2 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem samoupravnim sporazumom samoupravne organizacije in skupnosti občine Ribnica in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, ki se ji ugotavlja dohodek in pri njih zaposlene delavce (v nadaljnjem besedilu: podpisniki) opredeljujejo skupne naloge in interese ter medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z uresničevanjem skupnih nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini Ribnica v obdobju 1981—1985. Določila tega samoupravnega sporazuma imajo osnovo v sprejetih „Usmeritvah za pripravo plana LO in DS za obdobje od 1981 do 1985 leta” in v „Elementih za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana LO in DS za obdobje 1981—1985”. 2. člen Skupne naloge, določene s tem samoupravnim sporazumom, predstavljajo tisti del obrambnih priprav v občini, ki se financira na podlagi samoupravnega združevanja sredstev podpisnikov in iz občinskega proračuna. 3. člen Izhajajoč iz ugotovitev o dosedanjem razvoju in stanju obrambnih priprav ter potreb po razvoju posameznih področij SLO in DS v občini, podpisniki soglašajo, da je potreben tak razvoj posameznih področij SLO in DS, da bodo v stanju učinkovito in sprotno obvladali vse naloge v primeru naravnih ali drugih hudih nesreč ali v vojni. 4. člen Skladno z določili 3. člena podpisniki soglašajo, daje potrebno pri razvoju obrambnih priprav v obdobju 1981 — 1985 dati posebno pozornost, skrb in poudarek: — opremljanju in usposabljanju občinskih specializiranih enot civilne zaščite, zlasti pa opremljanju in usposabljanju enot in štabov civilne zaščite v krajevnih skupnostih; — mobilizacijski pripravljenosti vseh struktur SLO; — usposabljanju narodne zaščite; — nabavi modeme oborožitve in opreme za enote teritorialne obrambe; — nabavi opreme in oborožitve za organe KS; — nabavi ustrezne opreme za upravne vojne zveze in sistem OOOA; — usposabljanju prebivalstva za obrambne in samozaščitne naloge; — podružbljanju obrambnih priprav. II. TEMELJNI CILJI RAZVOJA 5. člen Podpisniki so soglasni, da je potrebno na posameznih področjih obrambnih priprav doseči: — vključiti v enote in štabe civilne zaščite 16% prebivalstva občine; — enote in štabe civilne zaščite opremiti z 80% predvidene opreme po formaciji in tako, da bodo lahko užinkovito opravljale naloge v primem naravnih in drugih hudih nesreč ali v vojni; — tako mobilizacijsko pripravljenost vseh struktur SLO, da bodo v stanju takoj organizirano preiti iz mirnodobnih življenskih razmer v izredne ali vojne razmere in tako, da bo vsaka uspešno opravljala naloge iz svojega obrambnega načrta; — potrebno organiziranost in usposobljenost narodne zaščite za učinkovito opravljanje vseh nalog; — visoko stopnjo usposobljenosti in izurjenost ter sodobno opremljenost enot in štabov teritorialne obrambe; — tako opremljenost in usposobljenost enote za upravne vojne zveze in sistem OOA, da bosta v stanju učinkovito in v vseh razmerah opravljati predvidene naloge; — da bo obrambno usposabljanje zajelo vse prebivalstvo. 6. člen Podpisniki soglašajo, da je pri razvoju enot civilne zaščite potrebno ustanoviti splošne enote tudi po posameznih zaselkih v večjih krajevnih skupnostih in v strjenih stanovanjskih soseskah ter ulicah. 7. člen Podpisniki so soglasni, da je potrebno za uresničevanje vseh nalog s področja obrambnih priprav v občini nameniti najmanj 0,5 % ND občine. Za uresničevanje temeljnih ciljev razvoja iz 5. člena tega samoupravnega sporazuma pa so potrebna finančna sredstva, kijih združujemo: 40 % združevanja na podlagi samoupravnega sporazumevanja pospisnikov; 60 % iz občinskega proračuna. 8. člen Za razvoj in opremljanje enot in štabov civilne zaščite je potrebno v obdobju 1981—1985: v tisoč dinarjih zneski po letih n.JjOGE Skupaj % 1981 1982 1985 1984 1985 1. Opremljanje občinskih specializiranih enot in občinskega štaba. 1.658 59 529 527 527 525 550 2. Onreinl jan je enot in štabov v KS. 2.552 56 4?4 472 472 472 462 5. Rezervna materialna sredstva za enote in štabe. 210 5 42 42 42 42 42 SKUPAJ : 4.200 100 845 841 J 841 859 854 9„ člen Za razvoj, opremljanje in usposabljanje teritorialne obrambe je potrebno v obdobju 1981-1985: v tis#c dinarjev zneski po letih Ib-LOGE Skupaj % 1981 1982 1985 1984 1985 1. Opremljanje z : orožjem in voj. 2.520 • 29 400 508 412 400 600 opremo. 2. Opremljanje z i drugimi sredst-1 vi in opremo 400 5 200 - 50 146 4 j splošnega pomena. '5.Pouk in vzgoja i 1 obveznikov in re- zervnih vojaških inn starešin. : 1-1UU 4. Vzdrževanje iri 15,7 200 150 250 250 250 remont orožja , in vojaško 250 5,2 54 196 - - - opreme. 5. Obleka in nasta- nitev vojaških obveznikov. 200 2,5 - - 142 58 - 6. Drugv naloge i n redna dejavnost občinskega št at za TO. 5.750 1 46,6 746 746 746 746 746 skupaj : 8.000 100 1600 1600 1600 1600 ! 1600 | 10. člen Za razvoj, opremljanje in usposabljanje upravnih vojnih zvez in sistema GOA je potrebno v obdobju 1981-1985: v tisoč dinarjih i % znesek do letih TLZLOGE Skupaj 1981 1982 1985 1904 1985 ji. Opremljanje j centrov OOA. 285 60 58 57 56 56 56 b. Dograditev ob-1 jektov za GOA. 47 10 11 10 9 9 8 :5. šolanje in us-: posabljanje. 94 2o 2o 19 19 18 18 14. Vzdrževanje in remont tehničnih sredstev in oprer 1C. 47 ~ 10 11 10 8 9 9 S K U P J : i • 471 100 100 96 92 92 91 ji. Opremljanje centra zvez in j enote za vojne zveze. 227 65 47 45 45 45 45 12. Šolanje in usposabljanje. 55 15 12 11 10 10 10 !3. Vzdrževanje in j remont sredstev 1 in opreme. 70 20 15 14 14 15 b K U P J : 550 1 | 100 74 70 69 69 68 11. člen Za obrambno vzgojo in usposabljanje je potrebno v obdobju 1981-1985 : v tisoč dinarjih jK.JjOGE i Skupaj j c/o zneski po letih 1981 1982 1905 1984 1985 1. Usposabljanje j . pripadnikov enot! i in štabov CZ. j 130 ,29,2 27 26 .25 26 26 2. Izvonšolskn j mladino. ' 80 118,4 16 16 16 16 16 ;3. Usposabljanje VÄa"nih' 68 >5.6 14 15 15 14 14 i4o Obrambna vzgojia prebivalstva. 159 56,8 52 52 51 52 52 SKUPAJ : j 437 100 89 87 85 88 88 12. člen Za naborne in mobilizacijske- zadeve ter obrambne načrte, jo ■o-^trobno v obdobju 1981-1985: v tisoč dinarjih zneski po letih N,ZLOGE Skupaj % 1981 1982 1985 1984 1985 1. Naborne in mobilizacijske zadeve - obrambni načrti. 87 0,5 17,5 17,5 17,5 17,5 17 15.člen Za oborožitev in opremo organov in krajevnih skupnosti je vtrobno v obdobju 1981-1985= v tisog din,?.rjih zneski po letih N. iLOGE Skupaj % 1981 1982 1985 j 1984 1985 1. Za oborožitev in opremo organov v KS. 105 0,6 21 21 21 20 22 14. člen Za sofinanciranje Pokrajinskega odbora in Pokrajinskega štaba TO, je potrebno v obdobju 1981-1985 : v tisoč dinarjih N.JjOGE zneski po"letih Skupaj % 1981 1982 1985 | 1984 1985 Pokrajinski odbor in Pokrajinski štab TO. 5.801 629 692 800 j 856 845 15. člen V. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE Združena sredstva se delijo : v tisoč dinarjih ■-I.XOGE iSkupaj ; % zneski po letih 1981 1982 1983 1984 1985 1. Pokrajinski odbor in štabnT0:8ki 1 5-800 j 21,7 629 692 800 837 842 Teritorialna obramb'x. 8.050 j 46 1.600 1.600 1.600 1.600 1.650 Civilna zaščita | 4.200 ] 24 845 041 841 839 834 4. 0J0.. 4?1 j 2,7 100 f 96 92 92 91 5. Vojno zvezo j 55° ! 2 74 70 69 69 68 6.Obrambna vzgoja 437 2,5 89 87 85 88 08 i 7. Za oboroži- tov in opremo inc- n c organov KS. j u’b 21 21 21 20 22 o. Naborne in mobilizacijsko 17,5 zadeve. 87 ; 0,5 17,5 17,5 17,5 17 r. K U P .. J : : 17.500 ! 100 3575,5 3424,5 3525,5 3562,5 3612 22. člen Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito pripravi ob zaključku vsakega leta poročilo o uresničevanju letnega programa skupnih nalog ljudske obrambe in ga posreduje v obravnavo skupščini občine. 23. člen Prispevna stopnja iz 16. člena tega samoupravnega sporazuma velja, ko jo sprejme večina podpisnikov, ki predstavljajo več kot dve tretinji zaposlenih delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih občine Ribnica. 24. člen Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga sprejme večina podpisnikov, ki predstavljajo več kot dve tretjini delavcev v temeljnih in drugih organizacijah in skupnostih občine Ribnica in se ga uporablja od 1.1.1981 dalje. Ribnica, dne PODPISNIKI: 16. člen Podpisniki se sporazumejo, daje za uresničevanje nalog od 8. do 13. člena tega samoupravnega sporazuma potrebno: - združevati sredstva po 0,26 prispevni stopnji od doseženega dohodka za tekoče leto, da bo združenih 40, % potrebnih sredstev, in - 60 % potrebnih sredstev nameniti iz občinskega proračuna. Prispevek za financiranje skupnih nalog ljudske obrambe se obračunava v odstotku od doseženega dohodka za tekoče leto. Za odstotek se sporazumejo in ga določijo za vsako leto posebej v višini, ki je potrebna za uresničitev dogovorjenega programa skupnih in splošnih potreb splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Prispevek se akontira iz tekočega dohodka. Med letom plačujejo podpisniki mesečne akontacije v višini ene dvanajstine obveznosti, izračunane na osnovi doseženega dohodka v preteklem letu in sprejete stopnje za tekoče leto. 17. člen Sredstva iz občinskega proračuna se bodo nakazovala na posebni račun sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v mesečnih akontacijah. 18. člen Sredstva, združena po določilih 16. člena tega samoupravnega sporazuma v višini letnega finančnega programa, ki ne bodo porabljena v letu, v katerem se bodo združila, se prenesejo z enakim namenom v naslednje leto. 19. člen Podpisniki soglašajo, da se na podlagi tega samoupravnega sporazuma in upoštevaje njegova določila sprejmejo za vsako leto planskega obdobja 1981—1985 letni programi, v katerih se določi naloge in obveznosti za vsako leto posebej. 20. člen Sredstva, ki jih podpisniki tega samoupravnega sporazuma združujejo za financiranje skupnih nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, se stekajo v sklad za ljudsko obrambo SO Ribničana tekoči račun štev. 51310-842-045-6420. Zbrana sredstva se lahko trošijo le za izvršitev nalog iz 8. do 14. člena tega sporazuma do višine dejansko zbranih sredstev. 21. člen Z združenimi finančnimi sredstvi upravlja svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v skladu s tem sporazumom, letnimi programi in upoštevaje možnosti uresničevanja letnih programov. Svet za ljudsko obrambo lahko na podlagi ostalih določil tega samoupravnega sporazuma sprejme sklep o prelivanju sredstev med posameznimi dejavnostmi, če bi se tako sredstva lahko bolj smotrno koristila glede na možnost nabave opreme ali izvajanja dejavnosti. REŠETO Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Ribnica — Izhaja enkrat na mesec v nakladi 3500 izvodov — Ureja uredniški odbor v sestavi: France Grhzec (glavni - in odgovorni urednik), Stane Kromar, Karel Oražem, Ivan Petrič, Viktor Pogorelc, Alojzija Zakrajšek in France Železnik (tehnični urednik) — Uredništvo: SO Ribnica, 61310 Ribnica (tal. 861-090, 861-091) - Grafična priprava; DITC Novo mesto; TOZD Dolenjski list, tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto.