Iskra m. GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ ŠTEVILKA 11. — LETO XII. 24. MARCA 1973 Iskrin poslovni center — zahteva hitrega razvoja podjetja • Zdaj za najemnine in vzdrževanje najetih tujih poslovnih prostorov skoraj 9 milijonov dinarjev letno ® Razvoj Iskre je zlasti zadnja leta izredno hiter, skokovit in vsestranski. Tudi prihodnji razvoj predvideva nadaljnjo rast naše firme v vseh smereh. Ta rast mora biti trajna, skladna in organizirana. Upoštevati mora potrebe razvoja in raziskovanja, proizvodnje in prodaje, kakor tudi potrebe poslovnega, organizacijskega in upravnega značaja. Prav tal?o pa mora biti ta razvoj ekonomičen, t. j. učinkovit, sodoben in cenen. Med te zadnje pogoje sodi tudi odločitev delavskega sveta združenega podjetja Iskra v decembru leta 1970, ko se je po vsestranski oceni možnosti in prednosti odločil za odkup in dograditev stolpnice B na Trgu revolucije v Ljubljani, kot svojega projektivno-poslov-nega centra, v katerem bodo našle možnost za še boljše in učinkovitejše delo vse tiste službe in dejavnosti ZP Iskra, ki so odgovorne za poslovno dejavnost ZP. Doslej so bile in so razne dejavnosti Iskre dobesedno razmetane na 35 različnih lokacijah in je povsem razumljivo, da vse to ne pogojuje zadostne in potrebne učinkovitosti ter medsebojne povezanosti, razen tega pa je cena te razdrobljenosti občutno visoka. Naj bo vsakomur v premislek podatek, da nas sedaj najemnine za poslovne prostore na teh 35 lokacijah, pa stroški telefona in kurirjev zaradi oddaljenosti vseh teh služb, kakor tudi stroški čiščenja, stroški za varnost in vzdrževanje teh prostorov letno stanejo blizu 9 milijonov din (novih!). Upoštevajoč to številko, lahko rečemo, da se bo 'naša stolpnica na Trgu revolucije takorekoč izplačala sama v sorazmerno kratkem času, v prihodnjih nekaj letih. Vse od sklepa delavskega sveta ZP Iskra naprej, tečejo pospešena dela na tej naši stolpnici po programu in, če bo temu ustrezno pritekal tudi denar, ki je potreben za izgradnjo tega našega centra, potem lahko računamo, da bo na pomlad prihodnjega leta stolpnica povsem usposobljena za vselitev, torej za opravljanje svojega namena in funkcije. V zgodovini tako velikih firm, kamor sc v svetu že lahko prišteva Iskra, take poslovne objekte gradijo samo enkrat in v njih mora biti izražena preteklost in prihodnost firme. Glede na pogoje, ki so se nudili Iskri z odkupom omenjene stolpnice in če upoštevamo nujnost in obsežne ambicije za nadaljnji razvoj celotne Iskre, so čas, in pogojij v katerih prihaja Iskra do lastne, osrednje in skupne poslovne hiše, najprimernejši in najbolj ekonomični. Prav zdaj pa so nam tudi najbolj potrebni skupni, funkcionalni in sodobno urejeni delovni prostori. Korist od tega bo imela celotna združena Iskra in zato razni dvomi, zaskrbljenost, očitki in podobno s strani nepoučenih, ali enostransko informiranih ter pritiski, ki se pojavljajo tu in tam, ne morejo koristiti nikomur in ničemur, najmanj pa združeni Iskri sami. Skritih računov tu ni, karte so odprte za vse in o vsem. In prav zato ter na tej osnovi, je potrebna zavest in tudi ponos vseh delavcev v tovarnah in obratih Iskre, da zavestno gradimo nekaj, kar potrebujemo, kar bo naše in kar bo še bolj začrtalo in utrdilo Iskro v domačem in tujem poslovnem svetu, še stopnjevalo njen ugled, moč in procvit. Do konca izgradnje nas loči še dobro leto dni. V tem času pa ne bodo zadoščali le omenjena zavest, moralna podpora in želje, da bi poslovni center čim prej izgradili, pač pa bo potrebno tudi razumevanje za materialne potrebe pri izgradnji tega centra pri vseh tistih, ki jih resnično druži in povezuje d ’!o v ZP Iskra in ki si želijo nadaljnjo rast našega podjetja. F. M. Problem terja hitro in učinkovito rešitev V Iskrini delovni organizaciji EMO — Celje je v zadnjem obdobju prišlo do nevzdržnega stanja v proizvodnji pločevinastih sanitarnih izdelkov (obrat v Kru-ševcu). Vodstvo tovarne je še pred združitvijo z ZP ISKRA po vseh razpoložljivih upravnih poteh skušalo stanje odpraviti, vendar lyez uspeha. (Podrobnosti - okrog te problematike objavljamo v samostojnem zapisu o poslovanju EMO — Celje v 1. 1972 — na str. 5). S tem v zvezi je sindikalni odbor ZP Iskra, skupno z ostalimi prizadetimi proizvajalci sanitarnih pločevinastih izdelko'- začel akcijo prek sveta zveze sindikatov ■Tugoslavje, ker kritični položaj na tem področju neodložljivo terja učinkovite ukrepe. O poteku akcije sindikata ZP bomo še poročali. Vsebina pisma je naslednja: Prva konferenca sindikalne organizacije ZP Iskra, ki združuje 22.000 Iskrinih de. lavcev — članov sindikata je na svojem celodnevnem zasedanju dne 27. II. 1973 med drugim razpravljala na incia-tivo delegatov konference, o nevzdržnem položaju proizvajalcev pločevinastih sanitarnih proizvodov, zaradi nerazumljivega stališča Zveznega zavoda za cene. Pri tem je konferenca ugotovila, da je to vprašanje, ki življenjsko zaideva interese Iskrinega kolektiva, še pose-'bej delavcev Iskrine organizacije EMO Celje in njenega obrata v Kruševcu. Delavci obrata v Kruševcu zaradi nerazumljivega stališča pristojnih organov že pd marca 1972 ne delajo in prejemajo minimalni osebni dohodek, ki se je v tem obdobju gibal med 600,00 in 900,00 din. Vsi zaradi tega nastali stroški pa bremenijo celotni delovni kolektiv EMO Celje. To stanje pa povzroča tudi resne družbeno politične probleme, saj gre za medrepubliško proizvodno sodelovanje SR Srbija — SR Slovenija in ima zelo negativne posledice pri integracijskih procesih, še posebej sedaj ob uveljavljanju ustavnih amandmajev in ne nazadnje pri utrjevanju bratstva in enotnosti med našimi narodi. Konferenca je ugotovila, da ta konkretni primer ni samo problem enakega kolektiva, temveč problem vseli proiz- Seja poslovnega odbora ZP Poslovni odbor ZP Iskra je imel svojo 17. redno sejo 16. marca v Trbovljah. Osrednja razprava je bila ob tej priložnosti posvečena predlogu gospodarskega načrta ZP Iskra za letošnje leto, nadalje pa vprašanju koriščenja sredstev GDK in pripravam na razgovore med Iskro in Ljubljansko banko. Spričo, obsežnejšega zapisa o seji PO ZP smo le-tega odložili za prihodnjo številko Iskre. TV oddaja »Mi med seboj« o Bskra-IEZE Ljubljanska televizija je v torek, 20. marca zvečer imela na sporedu že dodobra udomačeno oddajo »Mi med seboj«, katero je njena ekipa posnela v novi proizvodni hali tovarne IEZE — TOZD Avtomatika na Pržanu, v sodelovanju s slovensko izdajo tednika »Komunist« in občinskega komiteja ZKS Ljubljana — šiška ter družbeno-po-litičnih organizacij IEZE. Organizatorji oddaje so Iskra — IEZE izbrali spričo tega, ker je tu uveljavljanje ustavnih dopolnil najdlje, saj so, na osnovi temeljnih analiz in razdelitve sredstev po TOZD dosegli ugodne pogoje za samoupravno povezovanje TOZD v branžno organiza-cijjo. Osnovni namen te oddaje naj bi bil pogled na sedanjo raven uveljavljanja ustavnih dopolnil v bivših tovarnah ZP Iskra — Elementi in Avtomatika, kjer so z letošnjim letom zaživele temeljne organizacije združenega: dola in se med seboj samoupravno poveznile v prvo od predvidenih petih, aiti šestih branžnih organizacij v ZP Iskra. Razumljivo — uro in četrt trajajoča oddaja nj zajemala zgolj vprašanj o novih oblikah samoupravna organiziranosti . v tej naši tovarni, 'pač pa so številni razpravljavci iz vrst delavcev 9 teme3|j-nih organizacij združenega dela IEZE to priložnost izrabili v dobršni meri za dokaj (Dalje na 5. str.) vajalcev te opreme v SFRJ. Nerazumljivo je Mo delegatom konference dejstvo, da je tovrstna proizvodnja v SFRJ zamrla, iste proizvode pa na veliko uvažamo, čeprav bi lastna proizvodnja po že sklenjenem sporazumu vseh proizvajalcev te opreme v SFRJ pokrivala potrebe našega tržišča ob isti kvalitetn izdelkov in z nižjimi cenami od uvoženih. Ob ugptovitvah, da cene samo za pločevinaste kopalne kadi niso 'bile usklajene od leta 1966 dalje in da je sedanj a uradna cena med 250 do 300 din, cena istovrstnih uvoženih kopalnih kadi pa preko 1000 din in da veljavna cena nc dosega niti su-rovca (surovine) pa se tako negativno stališče pristojnega organa do naših upravičenih predlogov, zdi milo povedano vsaj, nerazumljivo in neodgovorno. Zato menimo, da takšna politika ni v skladu s prizadevanj i za stabilizacijo našega gospodarstva in da -je prav tako v nasprotiu s politiko gradnje cenenih stanovanjskih kapacitet. Konferenca je ugotovila, da so odgovorni organi Iskra EMO Celje storili' vse, kar je možno v okviru zakonskih predpisov storiti, da se doseže rešitev tega problema, ki je po našem globokem prepričanju tako v interesu naše samoupravne družbe, kot neposrednih proizvajalcev, Ta prizadevanja kolektiva ISKRA — EMO Celje so trajale 2 leti in kljub dobljenim soglasjem vseh upravičenih in zainteresiranih niso bila uspešna. Ker delavci Iskre in ostalih proizvajalcev te opreme nimamo več rednih možnosti se neposredno obračamo na svoj sindikat, da z vso odgovornostjo prouči problem in nemudoma prevzame vse 'možne ukrepe. Še posebej konferenca opozarja na nevzdržnost in akut-nost situacije, ki bo ob ne-rešitvi zadeve imela izredno hude politične in gospodarske posledice. Svet Zveze sindikata Jugoslavije seznanjamo tudi z vlogo naše delovne organizacije ISKRA — EMO Celje na Zvezni izvršni svet z dne 12. 2. 1973, v kateri je kompleksno obdelana problematika proizvodnje pločevinastih sanitarnih proizvodov in tudi podan historiat prizadevanja ISKRA — EMO Celje, da bi zadevo uredili. Pripominjamo, da na to vlogo še nismo dobili nikakršnega odziva. Iz teh razlogov je konferenca sindikata Iskre soglasno sklenila, da se o tem obvesti Zveza sindikatov SFRJ in prosi za takojšnje ukrepanje v izogib negativnim ekscesom ki so že na obzorju. ^Samoupravni profili našega marketinga Samoupravna prerazvrščanja v Iskra Commerce so rezultirala v izoblikovanje petih temeljnih organizacij združenega dela — štiri operativne in peta kot TOZD skupnih služb. Po čudnem naključju je bila dejavnost s še bolj čudnim imenom — Sektor servisnih služb marketinga — pridružen TOZD branžne prodaje (bivše veleprodajne direkcije). Takšna rešitev, upajmo, ne zmanjšuje obveznosti marketinškega sektorja do drugih organizacijskih enot združene Iskre. kazov, da je temu tako, je dejstvo, da je skoraj polovica namenskih sredstev predvidena za gospodarsko precej amorfno »institucionalno propagando«, ki pomeni toliko kot nič, če za njo ni ostro zastavljenih poslovnih ciljev. V februarju še vedno zaostanek za proizvodnim načrtom SERVISIRATI POMENI OHRANJATI OBSTOJEČE STANJE V dosedanji centralizirani organizacijski strukturi Iskra Commerce je bila marketingu odmerjena »servisna« vloga, ne da bi bila pri tem točneje opredeljena poslovna razmerja med njim in drugimi organizacijskimi enotami združenega podjetja. Dejavnost sektorja je bila usmerjena na področje ekonomske propagande, tržnih raziskav in industrijskega oblikovanja. Obstoječi repertoar marketinških storitev ni mogel sproti zadovoljevati naraščajočih potreb proizvodnih in komercialnih organizacij združenega podjetja in ne nuditi zanesljivih kompleksnih napotkov za oblikovanje poslovne politike in strategije kot je to predvideno v Statutu podjetja. Na (ne)srečo pa tudi ni bilo takšnih izrazitih zahtev: ne s strani podjetja kot celote in ne s strani njegovih organizacijskih enot. Kajti tržna usmerjenost še ni postala vedno in povsod osnovno vodilo naših -gospodarskih in poslovnih snovanj. Kot eden izmed do- Takšnemu stanju gre na roko tudi proračunski način alimentiranja marketinške dejavnosti, ki po drugi strani pogojuje njen »servisni« položaj. Relativno »udobje« je sektor tudi dosedaj plačeval z neprijetnim občutkom, da je potreben- »vsem in nikomur« in da je bil nenehna tarča očitkov, da na njegovem področju ni storjenega ničesar, kar bi dalo podjetju ustrezno tržno prodimost Vprav odsotnost tržnega vrednotenja marketinških storitev' (zakon ponudbe in povpraševanja) in kontrole doseženih rezultatov je botrovala sprotnemu razvrednotenju opravljenega dela in nenačrt-nosti v izrabi proračunskih sredstev — stanje, ki ga v bodoče ne bo mogoče vskla-jevati s pravili samoupravnega obnašanja. čeravno »izgubljen v vesolju« komercialnih in gospodarskih po- (Dalje na 6. strani) V mesecu februarju nismo izpolnili predvidenega dinamičnega načrta proizvodnje, saj so bile sprejete naloge v odnosu na celotni obseg dosežene le' s kazalnikom 88,69. Pri tem ugotovljamo, prav tako kot v januarju, boljši uspeh v proizvodnji, ki je bila namenjena za potrebe domačega trga in, kjer smo izdelali 89,72 % načrtovanih izdelkov, dočim smo izvozno nalogo opravili le za 84,60%. S tem je obstala kumulativa skupne proizvodnje za januar — februar na kazalniku 83,08, pri tem pa je bil del načrta za domače kupce izpolnjen za 87,42 % in drugi del za izvoz le za 64,60 %. Tako slabemu startu v letošnjem letu botrujejo predvsem štirje elementi, ki jih nismo dovolj ali pa pravilno upoštevali pri sestavljanju letnega proizvodnega načrta, oz. pn načrtovanju mesečne dinamike. Kot prvo moramo ugotoviti, da je bil že sam trend rasti proizvodnje predviden za začetno obdobje, postavljen s prevelikim optimizmom in zato tudi preveč strmo. To nam najlepše ilustrirajo podatki, da je bila proizvodnja v februarju za 22,9 % višja kot v predhodnem mesecu, da je bila po svoji ravni doslej naj višja in je že skoraj Proizvodnja ZP v februarju 1973 Organizacije ( Elektromehanika JEZE (Sprejemniki Aparati {Avtoelektrika (Elektromotorji Naprave Elektronika Kondenzatorji Instrumenti Polprevodniki Usmerniki Gospodinjski aparati Industrijska oprema Antene I-II/72 IZPOLNITEV MI/73 v 000 mesečna odnos do mes. plana ODNOSI I—TI/73 let. plan v °/a MI/73 MI/72 2 3 4 5 6 7 81.153 99.489 50.895 107,8 17,2 122,6 51.173 60.195 30.411 82,5 12,7 117,6 12.370 13.360 6.395 75,9 12,1 108,0 26.620 31.086 17.555 93,6 14,9 116,8 29.608 32.404 17.611 101,1 15,1 109,4 19.341 21.002 11.745 83,6 12,0 108,6 3.551 8.596 4.557 793 11,0 242,1 3.574 3.024 1.614 125,5 7,9 84,6 9.447 13.400 6.203 91,0 16,0 141,8 6.617 7.159 3.661 98,9 15,5’ 108,2 4.201 9.432 5.202 72,3 7,0 224,5 4.821 3.702 2.775 107,8 12,0 76,8 10.222 24378 11.486 106,7 202 238,5 1.448 1.854 727 67,3 10,8 128,0 1.200 1.392 750 94,1 11,1 116,0 866 1267 499 37,2 8,7 146,3 TOVARNE SKUPAJ 266212 331.740 172.086 93,5 14,2 124,6 ZZA 8.919 11.374 6.142 106,8 13,9 127,5 Commerce — proizv. dej. 8:i30 9.747 5.308 963 133 119,9 Commerce — inženiring 42.830 40.259 23.591 97,4 11,6 94,0 CAOP 500 630 330 110,0 14,9 126,0 SKUPNE SLUŽBE SKUPAJ 60.379 62.010 35.371 98,8 123 102,7 ZDRUŽENO PODJETJE 326.591 393.750 207.457 94,4 13,8 120,6 EMO 55.783 64.192 34307 94,5 14,1 115,1 ZRUŽENO PODJETJE z EMO 382.374 457.942 241.764 94,4 13,9 119,8 doseženo enakomerno mesečno povprečje za leto 1973, da pa kljub temu za 11,31 % zaostajamo za dinamičnim načrtom. Tudi produktivnost na enega zaposlenega je v ugodnem porastu, kar spet kaže, da je vzrok neizpolnjevanja načrta v ugotovljenem in omenjenem dejstvu, ne pa v slabši organizaciji operativnega dela in manjših delovnih naporih kolektiva. Drugi element, ki je negativno vplival na izpolnjevanje načrta, pa je pomanjkanje definitivnih naročil, predvsem za izvoz. Za načrtovano proizvodnjo relejev za ZSSR še ni podpisana ustrezna pogodba, čeprav smo ocenjevali, da bomo v lanskem letu začeli posel nadaljevali tekoče tudi letos, kar je kupec nakffzoval, ne pa tudi realiziral. Ta izpad je bil predvsem na začetku zelo občuten, saj je bila ta proizvodnja zares velikoserij-. ska in smo jo lahko zelo uspešno realizirali. Pomanjkanje definitivnih naročil, posebno v odnosu na načrtovano strukturo, se kaže tudi na nekaterih drugih področjih in je prav tako vplival na nižje izpolnjevanje načrta v začetnem obdobju. Vendar smo tu laže vsaj delno zapolnili vrzeli in z dobrim posluhom za potrebe trga skoraj v celoti izločiti negativni vpliv teh odstopanj. Tretji element, ki nam je zelo zaviralno deloval pri izpolnjevanju načrta, je bila nezadostna, neusklajena in prepočasna dobava reprodukcijskega gradiva ter dedno tudi lastnih polizdelkov, kar pa je na začetku leta pri statističnem načinu načrtovanja v celotnem našem gospodarstvu značilna hiba. Vendar bi morali navkljub tej hibi zaostriti, boilj kot doslej, notranjo odgovoimost, saj nam praksa potrjuje, da lahko skoraj vse težave rešimo na »intervencije od zgoraj«, medtem ko jih v rednem delu ne moremo ali ne znamo. Zavedati pa se moramo, da sledijo takšne intervencije navadno šele tedaj, ko voda že teče v grlo in, ko je zastoj že tu. Posebno kritično je stanje te. daj, če je gradivo namenjeno za lastne polizdelke, ali začetne faze montaže, kjer'moramo računati na dodatne težave v proizvodnem ciklu, ki . je bil z zakasnitvijo začetka bistveno moten. Kot četrti zaviralni element, katerega smo pač v načrtu premalu upoštevali, je kopica tehnično — tehnoloških težav, ki so se pojavljale že v zadnjem obdobju preteklega teta, pomnožilo pa jih je zaposlovanje in uvajanje novih kadrov v proizvodnjo. Prvi del problematike v proizvodnem načrtu ni mogel biti zajet, drugi del pa je bil upoštevan le v poprečnem letnem presegu norm, ne pa dovolj dinamično prav v uvajalnem obdobju, ki se je iz konca lanskega leta vleklo tudi v začetek letošnjega. Tako je bila načrtovana še večja storilnost, kot pa smo jo dejansko uspeli doseči in je pri .celotnem spletu proizvodnih težav, ki smo jih predhodno omenili, pravzaprav odlična. Vseh naštetih bistvenih vzrokov, ki vplivajo na razkorak med dinamičnim načrtom in realizacijo, sicer ne bomo mogli takoj odstraniti in nam bodo šele tudi v na» slednjih mesecih povzročali težave. Vendar s tem, da jih poznamo in, da jih bomo še podrobneje razčlenili, vsak na svojem področju, bomo lahko uspešno pristopili k njihovemu odstranjevanju, oz. k zmanjševanju njihovega vpliva na izpolnjevanje načrta. To je operativna in dnevna naloga — posebej za vse organizatorje, . oskrbovalce in pripravlijalce proizvodnje. Po posameznih skupinah izdelkov je bil načrt v februarju (s kumulativo) izpolnjen takole: kazalnik za mesec v % izpolnit, kumul. v % A. Domači trg — stikalni aparati 27,79 79,41 — industr. elektronske naprave 79,15 ‘ 88,20 — zaščitni relezi, elementi avtomatike in signalne naprave 93,95 85,06 — rezervni deli in usluge 102,95 100,50 B. Izvoz — industr. elektronske naprave — zaščitni releji, elementi 138,72 77,15 avtomat, in signal, naprave 69,20 60,01 Tudi ti podatki, ki kažejo na zelo enakomerno izpolnjevanje načrta po posameznih skupinah, dajejo določeno gradivo, ki naj služi za razčle- nitev vzrokov za zaostanke in za definiranje operativnih planskih. nalog za tekoče obdobje, ki je neposredno pred nami. —L— S sindikalnega občnega zbora kranjske tovarne Razprava ni posegla v globino problemov l¥ifecii ^ Z ustanovitvijo branžne organizacije IEZE (industrije elementov in zabavne elektronike) so tudi mladi v bivših delovni h organizacij ah Elementi in Avtomatika postavljeni pred nove organizacijske in delovne naloge. Kako so se lotili reševanja teh na>-iog in v koliki meri se zavedajo zahtevnosti sedanjega poltičnega. trenutka bomo ■poskušali prikazati v pričujočem sestavku. Kljub temu, da organizacijska shema na ravni branže še ni dodelana mladi v IEZE ne drže križem čok, nasprotno njihova aktivnost bi lahko bila mnogim drugim mladinskim organizacijam za vzor. Veliko težav jim pri usklajevanju akoij med ■ posameznimi mladinskimi konferencami pod TOZD povzroča ravno velika medsebojna odda-'lljenost teh TOZD. Da pa nebi akcije zaradi tega problema do njegove primerne rešitve (to bo rešeno na branž-ni korTerenci mladine) zamrle, so mladinci iz TOZD ljubljanskega območja uskladili svoje akcije prek začasnega koordinativnega organa SLR (svet ljubljanske regije). Kot začasni izhod je bila ustanovitev SLR gotovo ena najpri- Kranj, 13. marca — Na občnem zboru sindikalne organizacije v tovarni Elektromeha-nika Kranj se je zbralo od 120 vabljenih 96 delegatov ter dokaj gostov. Referat o delu sindikalne organizacije je podal predsednik Vinko Šarabon, ki je med drugim dejal: »Preteklo mandatno obdobje je bilo v političnem in gospodarskem pomenu izredno razgibano. Pobude so nosile politične organizacije, njihova odločnost nas je privedla do ■ odločilnih sprememb na področju pojmovanja samoupravljanja in gospodarjenja, ter si s tem ponovno pridobile zaupanje delovnih ljudi. Naša organizacija v zadnjih dveh letih ni doživela nobenih organizacijskih sprememb po svojem sestavu niti v funkcionalnem smislu, že sedaj pa moramo skrbeti, da bomo organizirani v smislu koncepcij, izraženih na skupni seji sekretariata ZKS in republiškega sveta ZSS 19. februarja letos, organiziranost sindikata pa bo še natančneje mernejših rešitev, kar dokazuje tudi več uspešno izvedenih alkaiij v času dveh mesecev. Seveda je takšno področno delovanje, kot smo že omenili, lahko le začasna rešitev in bo morala branžna konferenca, ki bo izvedena v aprilu, podati rešitev za učinkovito sodelovanje tudi ostalih dve mladinskih konferenc v TOZD na Dolenjskem. Ena prvih akcij novoustanovljenega SLR je bila izvedba obširne ankete med mladimi IEZE. Vprašanja ankete so zajemala področje družabnega življenja, izobraževanja, športa, socialno ter družbeno-politično problematiko. Rezultati ankete bodo v veliko oporo pri nadaljnjem opredeljena na bližnjem 8. kongresu ZŠS. V času kadrovskih in drugih priprav na kongres naj bi se delavci bolj množično vključevali v aktivnost, v vodstva sindikatov na vseh ravneh pa naj se zbere čimveč delavcev iz neposredne proizvodnje. Samoupravni organi tovarne delujejo dobro morda jim manjka še malo več zavestne odločnosti in koordinacije. Tak primer so norme. Mi vemo, da je to izredno zahtevno in občutljivo področje, in prav zato moramo imeti to urejeno, saj vpliva na nagrajevanje, produktivnost in vrednotenje izdelave. Šibko je tudi programiranje delovne sile in poraba posameznih vrst sredstev v okviru celotne konstrukcije možnega oblikovanja in delitev sredstev. V zdajšnjih pogojih se moramo pripravljati na izboljša1-nje neposrednega upravljanja po obratih in področjih — bodočih TOZD. Ce bo taka organiziranost dražja, bo moral biti tudi učinek take organizacije brez dvoma boljši. delovanju ne samo mladinske organizacije temveč tudi drugih družbenopolitičnih organi-nizacij ali strokovnih služb. Ker menimo, da je rezultate ankete mogoče posplošiti in prilagoditi potrebam irt razmeram v ostalih Iskrinih tovarnah, ki bi se talko lahko neposredno okoristile z njimi in si prihranile zamudno in težarvno delo ob pripravi in izvedbi ankete, bomo objavili v eni priodnjih številk Iskre. Po uspešno izvedeni anketi je bilo delovanje SLR usmerjeno k pripravam in izvajanju mladinskih konferenc po TOZD. Konferenca in volitve v MK so bile dosedaj že izvedene v TOZD žarnice in Av-(Dalje na 6. strani) Z večjo neposrednostjo bomo povečali tudi interes delavcev za sodelovanje v raznih organih. \ Informiranje v naši tovarni ni povsem zadovoljivo. Kakšna sredstva in načine informiranja imamo, ne bi ponavljal, mislim celo, da jd to dovolj dobro organizirano, vendar nismo zadovoljni. V zadnjem času smo bolj razvili informiranje z živo besedo na raznih sestankih in zborih.. Z udeležbo nismo bili vedno zadovoljni, zato bomo spremenili čas. organiziranja takih sestankov. Na zborih, sestankih in raznih zasedanjih dobljene’informacije bi bilo treba prenašati tudi na druge sodelavce. Okrepiti bo treba še pismeno obliko informiranja o vsem, kar je potrebno in kar zanima člane kolektiva in to v njim ustrezni obliki in jeziku. Institucija samoupravnega sporazumevanja je po našem mišljenju v sedanji fazi še premalo in včasih neustrezno izrabljena. Z nekoliko manj tehnokratizma in birokracije bi tudi samoupravno sporazumevanje lahko pridobilo na veljavi. Dokaj takih sporazumov ima značaj ukrepov za stabilizacijo gospodarstva. Delitev dohodka na rovaš obnavljanja in širitve proizvodnje je prav gotovo škodljiva. Neusklajena potrošnja, večanje življenjskih stroškov itd., prav gotovo zahteva korenite spremembe v obnašanju in ravnanju posameznih subjekt-’ tov (gospodarski odnosi), ker, tudi sindikat ne more vstra-jati samo na eni poziciji,! marveč je treba jemati go j spodarsko stabilizacijo kom-, pleksno, v katero morajo biti, enako zainteresirano vključo; ni vsi dejavniki gospodarstva in negospodarstva. Tudi in s ti-’ tucija samoupravne kontrole je premalo izkoriščena. ij Pri programiranju kadrov smo nekoliko preveč usmerjeni v ekstenzivnost, v preti^ rano zahtevnost delovnih mesi in neselektivno razporejanje glede na potrebe ter sposo!> nosti posameznikov, zato nam tudi razna strokovnost ne daje toliko kot od nje pričam kujemo. |’ Včasih smo tudi neenotni v ocenah pravilnosti nagrajevanja glede na ocene zahtevnosti delovnih mest in nato na ocene delovnih učinkov. Delovni pogoji pri nas se izboljšujejo z zboljšanjem tehnologije in prostorov, veliko truda pa bo ob taki širitvi proizvodnje treba vložiti tudi . v enakomernost dela z manj nadurami; zlasti ob prostih sobotah. Izgube delovnega časa zaradi bolezni so v zatS njih letih narasle tudi relativno. Zavedati se moramo, "da imamo od celokupnega števil la zaposlenih več kot 58 'Jf’ (Dalje na 6. strani) »Avtomatika« Ljubljana Dokaj uspešno posSovasije v Setu 1972 Gospodarjenje v letu 1972 je bilo dokaj uspešno, kljub težavam, ki so se pokazale v nestabilnosti gospodarstva, nelikvidnosti in zamrzovanju cen. Tovarna se je . borila z njimi tako, da smo se poskusili .prilagoditi zahtevam in situaciji, seveda ne vedno uspešno. Pri vseh artiklih so nastajali zastoji, ponekod krajši, drugje spet daljši. Zato so nastala določena odstopanja od planiranih postavk, manj v proizvodnji in več v stroških. Kljub temu pa je bilo proizvedeno več kot leto poprej in končni rezultati so bili boljši. V letu 1972 je obdržan celotni proizvodni program, ki vsebuje pet različnih artiklov iz programa zabavne elek-trorrT.ve. Novih artiklov nit bilo. Izvršene so izboljšave starih. Tafto je na trg poslan nov tip televizijskega sprejemnika (ARIES). Že pri planiranju proizvodnje v letu 1972 smo izhajali iz realnih možnosti, ne obstoječih proizvodnih kapacitet, temveč razpoložljivih obratnih sredstev. Tako je bilo planirano le 3% povečanje proizvodnje v letu 1972. Realizacija tega plana, ki je dosežena s 101 % kaže, da je previdno planiranje bilo upravičeno. Srečali smo se z nerešljivimi problemi okrog nabave reprom ateriaia, zaradi nelikvidnosti, v proizvodnji električnih brivnikov pa zaradi zapoznele dobave brivskih kaset. Planirali smo 129,009.030 din Realizirali 117,320.000 din Struktura proizvodnje se iz leta v leto menja v korist elektronike. Tako proizvodnja TV sprejemnikov znaša že 46% celotne produkcije tovarne in kaže tedensko naraščanje. V talko nestabilnem obdobju za gospodarstvo nam je uspelo obdržati stroške na IjJanirani ravni s tem, da so nekateri stroški bili previso- ki, drugi spet ni^ji. Spričo zastarane opreme so najbolj narasli stroški vzdrževanja in popravil, medtem ko so stroški za izdelavni material, reprezentanco in potne stroške bili nižji od planiranih. Investicijska sredstva so bila uporabljena pretežno za modernizacijo proizvodnje tako, da novih kapacitet nismo gradili. Za modernizacijo režijskega poslovanja, investicije so bile uporabljene le v skromnem znesku. Modernizacija proizvodnje se izvaja postopoma z uvajanjem tipiziranih strojev za obstoječo proizvodnjo. V letu 1972 so to bili brizgalni stroji. Modernizacija režije poteka z uvedbo mehanografske obdelave podatkov. V letu 1972 smo prešli na krmiljenje proizvodnje preko računalnika, tako da jc odpadlo veliko administrativnega dela. Osebni dohodki so izplače-vani v 100 % višini in so se zelo približali višini določeni s samoupravnim sporazumom. Za polni delovni čas so znašali 1.631 din poprečno mesečno na zaposlenega, kar pomeni za 331 din več kot v letu 1971. Tudi struktura se je izboljšala, tako da so bili zelo redki delavci, ki so iz objektivnih razlogov prejemali manj kot 1000 din mesečnega osebnega dohodka. Če rekapituliramo, vidimo, da je tovarna Avtomatika v letu 1972 poslovala uspešno, mogoče ne tako uspešno kot smo pričakovali, vendar za nestabilno gospodarsko situacijo, v kateri se nahajamo še kar dobro. Ustvarjeno je bilo: Celotnega dohodka za 124,273.000 din ali za 5 % več kot je planirano. Dohodek je bil presežen za 8%, dosežen je v višini 30,243.000 din. Dobiček je znašal 5,430.721 din. Od tega je izločeno za rezervni sklad 606.873 din za sklad skupne - porabe 2,000.000 din in za poslovni sklad 2,823.848 din. - VIDAN Marin Q Osebni dohodki so v Elektromehaniki dosegli ustrezno raven v primerjavi z drugimi grupacijami, vendar ta uspeh zmanjšujejo povečani življenjski stroški © Investiranje ne sme negativno vplivati na normalno rast osebnih dohodkov © » Elektromotorji« Železniki Sodelovanje z Elekfro-kovinarjem iz Ptuja Ker pri prodaji motorjev mora podjetje slediti povpraševanju kupcev in, ker so v •tovarni »Elektromotorji« proizvodne zmoglijvosti manj še od povpraševanja, je bil sklenjen poslovni dogovor o sodelovanju s podjetjem »Elektro-kovinar« Ptuj. Poslovni partner bo po pogodbi sestavil v letošnjem letu okoli 6.500 mo. torjev. Osnovni material bo nabavljal sam, ostali in polizdelke pa bo kupoval od naročnika. Motorji bodo izdelani po Iskrini tehnološki in ■konstrukcijski dokumentaciji. Poslovni partner mora vse izdelane motorje prodati tovarni po cenah, ki so določene s pogodbo. Le ta je veljavna za dobo enega leta, ki Pa jo je mogoče podaljšati ali razveljaviti po predpisih splošnih uzanc. »Elektromotorji« Železniki Z veseljem po snežnih Maks Jelenc, orodjar v tovarni »Elektromotrji« Železniki je nasmejan, miren enaindvajsetletni fant, ki maJo govori, pa veliko pove. Je pač doma iz Dražgoš, kjer so doma kleni možje dejanj. Prosil sem ga za razgovor, pa je bil takoj »za«. »Maks, kako ste zaceli s smučarskimi teki?« »Doma sem v Dražgošah, pod legendarno Jelovico, kjer je vsakoletni biatlon. Od daleč sem občudoval smučarske tekače s puškami, ki so se poganjali v zimsko lepoto. Smučal sem že v otroških letih. Nastopil pa sem prvič na šolskem prvenstvu v Železnikih, ko sem bil star 13 let. Isto leto sem se vpisal tudi v kranjski smučarski klub »Triglav« in tam sem še danes.« »Vaš prvi večji uspeh?« »Dober plasma sem prvič dosegel na vidnejši smučarski prireditvi ob srečanju pionirjev Zagreba in Triglava. Vmes pa sem že kot pionir nastopal za klub in bil prvi.« »Kdaj ste prišli v državno reprezentanco?« poljanah »Pred petimi leti, ko sem nastopil v jugoslovanski mladinski reprezentanci na Švedskem.« »Zakaj ste se odločili prav za smučarske teke?« »To je kar tako prišlo. Veste,- pa mi ni žal. Alpski smučarji .visijo ko salame' po pol ure in več pred žičnico, potem pa smučajo dorih pet minut, tekači pa smo ves čas v akciji in sredi lepot. Čeprav sem bil na šolskem pionirskem prvenstvu prvi v skokih na 20-metrski skakalnici, pozneje ni bilo prilike za resnejše treniranje. »Kaj menite o smučanju pri nas?« »Ja — to vzame precej časa in zahteva precej napora. Pri nas še ni tako velikih potreb po svežem zraku in nedotaknjeni naravi kakor v asfaltni džungli zahodne Evrope. Primer: V Bohinj nas je prišlo gledat 100, v Švici pa smo nastopili pred 3000 gledalci. Čas bo prinesel potrebe, le-te pa tradicijo.« »Kako preživljate letošnjo zimo?« »Zelo živahno je. Veliko tekmujem doma in v inozemstvu.« »Kako pa na vaše .potepanje' po svetu gledajo v »Elektromotorjih?« »Veliko razumevanja imajo zame in za šport. V tovarni je mnogo zanimanja za nastope in uspehe. Fantje v oddelku se redno zanimajo /kako je kau šlo'. Redno tudi spremljajo uspehe v dnevnem časopisu. Tovarna mi pomaga z izrednimi dopusti, da lako nastopam.« »Kaj ste našli v smučarskih tekih?« »Mir, lepoto in ljudi, ki imajo vse to radi kakor jaz!« K. F. » Eiektromehanika « Kranj Ob rob ©benemo zboru sindikata Zadnji občni zbor sindikata Eiektromehanika Kranj kot tribuna članov sindikalne organizacije ni izrazi! hotenja članov sindikata in to zaradi napak, ki jih v bodoče ne smemo ponoviti. Katere so tiste stvari, ki bi jim morali dati več pozornosti: — Za občni zbor je bilo izvoljenih samo 120 delegatov (2%), kar je vsekakor premalo, da bi lahko prišlo do izraza mišljene večine; — Sestav delegatov so predstavljali delavci, ki delajo na odgovornejših delovnih me- stih in malo je bilo Tjudi iz neposredne proizvodnje, ki bi verjetno povedali več o problemih, kot je bilo povedano; — Na zboru v razpravi ni bilo govora o gospodarski problematiki in samouprav-Ijanju, kar je verjetno treba pripisati temu, da so bili ma>-teriali za občni zbor prepozno razdelijeni. Želimo, da bo v bodoče občni zbor sindikata zares tribuna članov, katerega zaključki naj imajo pomemben učinek. —lin Klub štipendistov ZP Iskra Veliko problemov, malo rešitev Že več kot eno leto imamo družbeni dogovor o štipendiranju in kreditiranju, kj naj hi uredil kadrovsko politiko pri nas, vendar moramo ugotoviti, da se v praksi še vedno srečujemo s problemi, ki nas prepričujejo, da na tem področju družbenega razvoja še ni vse tako kot bi moralo biti. Tudi v ZP Iskra je bilo delo z bodočimi kadri nekako v senci ostalih problemov in da študentom in dijakom štipendistom nismo posvečali dovolj pozornosti. Vsi ti odnosi so pottikaili po zastarelih pravilnikih, pa še teh se največkrat ni spoštovalo. V zadnjem času so se stvari sicer obrnile na bolje, vendar problemi še vedno obstajajo. Nerešeni odnosi med štipenditorjem' in štipendisti preprečujejo tesnejše povezovanje v delovnih organizacijah, s tem pa tudi enakopravno ustvarjanje samoupravni odnosvo v teh organizacijah. Višine štipendij tudi niso na zavidljivi višini, če jih primerjamo s štipendijami, ki jih razpisujejo druge gospodarske organizacije. Prav tako nastajajo problema s sedanjo obliko počitniške pralkse. Ker menimo, da bi boljša obveščenost kolektiva doprinesla k hitrejši rešitvi nakazanih problemov bomo predstavili klub štipendistov Iskre, ki je tudi eden izmed akterjev za reševanje problemov, njegovo delovanje in širšo družbeno vlogo. KLUB ŠTIPENDISTOV ZP ISKRA (KŠI) je v okviru ZSJ organizacija vseh slušateljev visokih in višjih šol ter dijakov strokovnih srednjih šol, ki jih štipendira ZP Iskra. Najviišji organ kluba je skupščina kluba, ki še sestaja ob začetku vsakega študijskega teta, izredno pa po potrebi. Skupščina voli im razrešuje izvršni odbor, ki skrbi za reševanje delovnega načrta kluba in odloča o zadevah, za katere ga skupščina pooblasti. Izvršni odbor KŠI je ustanovil tudi ožjo organizacijsko skupino (pododbor), ki deluje na Poklicni šoli Iskra v Kranju z namenom, da rešuje problematiko štipendistov na tej šoli. Splošne naloge kluba vsebujejo seznanjanje ž matičnim podjetjem, s prakso samoupravljanja v podjetju in s problematiko na področju za katerega se štipendist usposablja. KŠI organizira medsebojno spoznavanje članov kot bodočih delavcev v ZP Iskra, enakopravno sodeluje s komisijo za štipendije pri reševanju problemov štipendiranja na osnovi dogovarjanja. Organizira tudi strokovno izpopolnjevanje članov izven rednega študija in opravlja druge ustrezne ddlž-nosti na iniciativo svojih članov in podjetja Iskra. 10 KŠI trenutno amaUMria študijske probleme na posameznih fakultetah in srednjih šolah, kjer se šolajo njihovi člani. Problemov ni malo, med njimi je tudi pomanjkanje pisalnih strojev na administrativnih šolah, ki so potrebni za delo bodočih Iskrinih administratork. KŠI prosi vse organizacije v ZP Iskra, ki imajo ekonomsko odpisane, vendar še uporabne pisalne stroje, naj to sporočijo, da bi jih odkupili. Druga točka1, ki je redno na dnevnem redu sej 10 KŠI, je pravilnik o štipendijah. PiraMematičen je predvsem način stimuliranja študentov, kjer obstajata dve možnosti, tki pa imata svoje dobre, pa PROIZVODNJA V FEBRUARJU Februarski plan eksterne proizvodnje je presežen za 8,5 odst. Po dveh mesecih presegamo planirano vrednost za 8e/o, kar predstavlja 3,3 dnevno rezervo pri letošnji povprečni dnevni proizvodnji. Razen »Mehanizmov« so vsi obrati presegli mesečno plansko zadolžitev. Povprečna dnevna proizvodnja je letos za 35,5% večja od lanske. Stopnja povečanja se seveda nanaša na povečanje vrednostnega obsega, fizični obseg, vrednostni s stalnimi planskimi cenami pa je nekaj manjši. PROIZVODNJA V FEBRUARJU DE "/o El. ročno orodje 116.4 Števoi 105.7 Stikala - 103,8 Telefonija 103,8 Mehanizmi 91.3 Proizvodne storitve 131,1 SKUPAJ 106,4 Perles — kooperacije 159,9 VSE SKUPAJ 108,5 Obrat električnega ročnega orodja je februarsko eksterno proizvodnjo, ki jo je dosegel z lastno proizvodnjo, presegel za 16,4%, vrednost izdelkov iz kooperacije s Per-lesom pa je znašala 3,997.720 dinarjev. Zaradi nekaterih izpadov je bilo izdelanih več drugih izdelkov iz asortimenta električnega ročnega orodja. Obrat števcev je planirano proizvodnjo presegel za 5,7 %. Obseg proizvodnje trifaznih števcev je pri enotarifni izvedbi presežen za eca 20%, pri dvotarifni izvedbi je plan dosežen 100%. Enofazni, števec pri enotarifni izvedbi je plan proizvodnje dosegel, pri dvotarifni pa je presežen za cca 20%. Plan proizvodnje stikalnih ur je realiziran 94 odst. zaradi pomanjkanja sestavnih delov. Sinhroni motor je tudi v februarju izpadel iz proizvodnje, ker s strani IC ni naročil. Planske količine pa so tako majhne, da tudi slabe lastnosti; stimulacij a po hitrosti opravljanja izpitov im stimulacija po kvar liteti (oceni) opravljenih izpitov. Novi IO KŠI je s svojim delom jasno dokazal, da ni njegova naloga izvleči čimveč koristi za njih same, pač pa njihovo delovanje teži predvsem v smeri zavzemanja za takšno reformo študija in odnosov z matičnim podjetjem, katerih rezultat bodo res dobri strokovnjaki. Takim težnjam in prizadevanjem pa je potrebno z vso resnostjo in zavzetostjo posvetiti več pozornosti. Jože Poglajen ima to nepomemben vpliv na vrednost proizvodnje. Obrat stikal je februarski plan presegel za 3,8%. Vrednost dosežene proizvodnje v februarju ni bila tako ugodna, kot je bilo to v preteklih mesecih. Zmanjšanje gre predvsem na račun povečanja domače proizvodnje in zmanjšanje uvoženega blaga. Težave se še vedno pojavljajo zaradi pomanjkanja repromate-riala in sestavnih delov — predvsem odlitkov. Vse te po. manjkljlvosti se odražajo predvsem v neizpolnjevanju asortimenta. Obrat telefonije je mesečni plan presegel za 3,8 %. Večji izpad pri nekaterih izdelkih je posledica prepozno do. speiega materiala. Po vrednosti je bilo to nadoknadeno z večjim številom PTI ter dodelavo zaostankov na javnem in zasebnem sistemu. Obrat mehanizmov se je ze-lo približal predvideni vrednosti, ki je zelo visoka. Majhno razliko je povzročil izpad pri električnih stenskih urah. DVOMESEČNA PROIZVODNJA DE % El. ročno orodje 112,6 Števci 105,9 Stikalaj 107,9 Telefonija 107.5 Mehanizmi 101,5 Proizvodne storitve 112,3 SKUPAJ 108,0 Perles — kooperacije 99,9 VSE SKUPAJ 108,0 V kumulativi vsi obrati presegajo planirane vrednosti za prva dva meseca. PRIMERJAVA Z LANSKO DVOMESEČNO PROIZVODNJO DE % El, ročno orodje 130,5 števci 118,6 Stikala 120,0 Telefonija 140,4 Mehanizmi 192,0 Ostale storitve 86,5 Proizvodne storitve 60,4 SKUPAJ 135,0 Uspešna proizvodnja v Elektromehanilci ISKRA-EMO Celje Težavam primeren uspeh v letu Delavski svet EMO je na eni zadnjih sej potrdil zaključni račun za leto 1972. To je sicer vsakoletna obveznost organa upravljanja, vendar nam zaključni račun po skrbni analizi pokaže marsikaj, zlasti pa podatke po katerih se da sklepati, zakaj je bil dosežen uspeh ali neuspeh v poslovanju v preteklem letu. Kot je bilo pričakovati, letošnja bilanca za leto 1972 ni nič kaj razveseljiva, saj ni ostalo za sklade skoraj nič, podjetje pa je potrebno obnove, če hoče doseči tisto stopnjo rentabilnosti, ki je potrebna za njegovo konkurenčno sposobnost na domačem in tujem tržišču. Če pogledamo nekoliko globlje v dogajanja preteklega leta, boljšega uspeha ni bilo pričakovati. Posebej je treba omeniti kritično stanje v nabavi materiala, zlasti v obratu za izdelavo posode. Temu obratu je več mesecev primanjkovalo pločevine in plana zaradi tega ni mogel doseči tako kot ■ je bilo predvideno. Značilna je zelo visoka fluktuacija delovne sile V letu 1972, ki je močno vplivala na slabšanje poslovanja podjetja. Delavci iz neposredne proizvodnje 'so skoraj množično odhajali iz podjetja, nova delovna sila pa ni bila sposobna obvladati dela na zahtevnih delovnih mestih v proizvodnji. Njihov odhod so povzročili nizki osebni dohodki, pa tudi nezaupanje v nadaljnjo perspektivo podjetja. Za obrat v Kruševcu, kjer izdelujejo kopalne kadi je znano, da ni obratoval skoraj vse leto. Zaradi nizkih cen kopalnih kadi, je delavski svet sklenil ustaviti njegovo obratovanje, dokler se te cene ne uredijo. Problematika cen kopalnih kadi in drugih sanitarnih izdelkov je po svoje dokaj zanimiva, pa tudi nerazumljiva glede na stališče nekaterih organov, ki o tem odločajo. Proizvajalci kopalnih kadi in drugih sanitarnih izdelkov so si mnogo prizadevali, da bi se cene tem izdelkom primerno uredile, vendar, kot bomo videli iz naslednjih podatkov, brezuspešno. Naša domača industrija je doslej proizvajala razne sanitarne izdelke iz pločevine, emajlirane z emajli odlične kakovosti. V tej proizvodnji imajo nekatera naša podjetja že več kot petdesetletne izkušnje, njihovi izdelki pa slove po dobri kakovosti in lepi obliki ter kot taki uspešno konkurirajo tovrstnim ino- TV oddaja »IVli med seboj« o iskra-1EZE «Elektromehanika(( Kranj Več sredstev za dopolnilno izobraževanje kot lani Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja predsednik mladinske organizacije v Elektromehaniki — JOŽE PERKO. (Nadaljevanje s 1. strani) kritično obravnavo vrste drugih vpraišanj, za katera menijo, da bi jih morali v novi samoupravni organiziranosti čimprej rešiti. Za uvod v razpravo je glavni direktor JEZE Vladimir Klavs predstavil tovarno im TOZD v njej, delovni kolektiv in njegove proizvodne naloge, ter zlasti pomembna prizadevanja za nadatjni prodor njihovih izdelkov na tuja tržišča, kjer se Iskra, ramo ob rami s svetovnimi proizvajalci elektronike, vse odločneje uveljavlja. Njegovim besedam so sledila izvajanja številnih delavcev] ki so razpravljala o prenizkih osebnih dohodkih, o prelivanju sredstev iz ustvarjenega dohodka, o potrebi po ukinitvi napornega nočnega dela za žene, o potrebi po naporih vseh za boljše gospodarjenje, o varstvu otrok in perečih stanovanjskih problemih zlasti mladih delavcev z nižjimi prejemki, o nujni rešitvi problemov obrata TOZD — Avtomatika v Mokronogu, pa o solidarnosti, delavski kontroli. Izraj-zito kritične pripombe so nekateri imeli do Iskra Commerce k n*i h; ob prodaji dopolnilnega asortimana drugih proizvajalcev zanemarjal skrb za plasman Iskrinih izdelkov, se lotpvail celo proizvodnje ati uvoza konkurenčni izdelkov in podobno. Iz razprav o delitvi ostanka dohodka in jz kritičnih pripomb o Iskra Commerce pa je vela neinformiranost razpravijai-cev, ki je ta vprašanja osvoti-Ja prav gotovo drugače, kot pa dejansko zaslužijo. Nadalje je bilo govora še o solidarnosti med TOZD znotraj bratnžne organizacije, o delavski kontroli, o organiziranosti družbeno-političnih orgamzaclj' znotraj branžne organizacije, o potrebi po samoupravnem izobraževanju delavcev da bodo v organih upravljanja lažje sodelovali in odločali in o podobnem. V razpravo delavcev IEZE so pa posegli tudi Mitja Švab — predsednik komisije RS ZSS za samoupravljanje, Peter Toš predsednik komisije za samoupravljanje pri CK ZKS, Vinko Hafner — sekretar mestne konference ZKS Ljubljana, sekretar ZK ZP Marjan Vrabec ter sekretar Ob K ZKS Ljubljana — šiška Leopold Krebelj in sekretar Ob K ZKS Novo mesto — Franc Šali. zemskim proizvodom doma in v tujini. Zadnja leta, zlasti v 1. 1972 ter v prvih mesecih tekočega leta pa je domača proizvodnja teh izdelkov močno nazadovala in bo sodeč po kritičnem stanju, ki traja že dve leti docela ustavljena, če ne bo dosežen sporazum 6 primernih cenah za tovrstne izdelke. Danes potrošniki zaman iščejo domačo pločevinasto emajlirano kopalno kad, ki so jo še pred nedavnim lahko kupili za 250 do 300 din, do-čim stane uvožena kad enake kakovosti nič manj kot prefe 1000 dinarjev. Sanitarne izdelke, zlasti kopalne kadi, uvažamo iz Italije, Avstrije in Češkoslovaške.. Na Češkoslovaškem baje primanjkuje kopalnih kadi zaradi uvoza v našo državo?!? Naši domači potrošniki pa vedno bolj povrašujejo po domačih sanitarnih izdelkih. Ker niso informirani o dejanskem stanju naše proizvodnje tovrstnih izdelkov, izrečejo marsikatero pikro pripombo na njen račun. V naši državi so naj večji proizvajalci pločevinastih emajliranih kopalnih kadi in drugih sonitarnih izdelkov te vrste EMO — Celje, Energo-invest — Metal emajl v Bosanskem brodu in Deligrad v Nišu. Vsi ti proizvajalci do sedaj tovrstne izdelke delajo z veliko izgubo. Cene teh izdelkov so ostale nespremenjene od leta 1966, od takrat pa sta bili že dve devalvaciji dinarja, ki sta močno vplivali na podražitev pločevine za izdelavo emajliranih kopalnih kadi in drugih sanitarnih izdelkov. Sedaj veljavna cena ne zadostuje niti za kritje stroškov materiala in tovrstnih uslug, ob njej pa so proizvajalci v zadnjih dveh letih utrpeli velike izgube. Proizvajalci so že leta ‘1971 dosegli sporazum o povišanju cen kopalnim kadem in drugim sanitarnim izdelkom in ga januarja letos predložili zveznemu zavodu za cene. Ta jim je odgovoril, da ni bila dostavljena potrebna dokumentacija, ki bi lahko opravičila zahtevo po zvišanju cen, pa tudi sicer, da predlagani odstotek povišanja ni v skladu z določili zakona. Proizvajalci so zveznemu zavodu za cene dostavili zahtevano dokumentacijo, nakar je bil ta pripravljen dati svoj pristanek za zvišanje cen v določenem odstotku, vendar je spet zahteval od proizvajalcev, naj mu dostavijo medsebojno soglasje. Tudi tega so mu zopet dostavili. Po krajšem prestanku je zvezni zavod za cene zopet zahteval od proizvajalcev, naj dostavijo dopolnitev k sporazumu, v smislu odstotka ude-(Dalje na 7. strani) Vprašanje: Kaj smatrate, da je konferenca mladine posebno poudarila? Odgovor: Na redni letni konferenci je bil poseben poudarek na odnosu mojster — mladinec. Naivzoči smo si. bili edini v tem, da je pogosto potrebno dati mlademu delavcu moralno podporo oz. pohvalo za dobro opravljeno delo. Ni smoter v tem, da bi nas »gladili samo navzdol«, to ne! Če zaslužimo kritiko, naj nas grajajo, če pa pohvalo, naj nas pohvalijo. Govora je bilo tudi o delovni disciplini, ki ravno pri mladih ni najboljša. Z zadovoljstvom opažam, da je jesenska problemska konferenca opravičila svoje poslanstvo in je tovarna namenila veliko več sredstev za dopolnilno izobraževanje kot lani. Vprašanje: Al; menite, da bo možno realizirati zaključke konference? Odgovor: Mislim, da je možnost in upam, da bodo zključki konference v celoti realizirani, potrebno pa je le malo dobre volje in truda. Vprašanje: Kaj menite o izobraževanju mladih v delovnem odnosu? Odgovor: Tovarna veliko sredstev izdvaja za dopolnilno izobraževanje. Tako ima vsak mladinec možnost, da dokonča osnovno šolo. Omogoči se mu, da dela samo eno izmeno, če je to potrebno. Kar se tiče šolanja kadrov za SS izobrazbo pa je problem v tem, da tovarna da šolnine le za tisto število in profile kadrov, ki jiih potrebuje. Tem slušateljem da seveda tudi ustrezno število dni plačanega dopusta za opravljanje izpitov itd. Ker pa je število šolnin precej manjše kot število prosilcev, je jasno, da ne more ustreči vsem in taki si morajo pač sami pomagati. Vendar jim tovarna — če je'le mogo-če -— najde delovno mesto, kjer se dela le v dopoldanskem času. Podobno je s šolanjem na višjih in visokih šolah. Vsako leto pošlje tovarna tudi določeno število ljudi v .družbeno-politične šole. ' Vprašanje: Koliko mladih sodeluje v aktivu ZK neposrednih proizvajalcev? Odgovor: V ta aktiv so vključeni vsi člani ZK, ki niso nikomur nadrejeni. Kdor postane npr. brigadir, ne more biti več član. Mladih komunistov ni mnogo, nasprotno zelo malo ji je in treba bo pristopiti k akciji angažiranja mladih v ZK. Vprašanje: Kako gleda vodstvo tovarne in obrata nai vas,, mlade? Odgovor: Poudariti moram, da ima tako vodstvo obrata kot tovarne veliko posluha za delovanje mladine. Pomaga nam moralno in materialno. Tudi druge družbeno-politične organizacije z nami tesno sodelujejo. Tako sodelavatye si ždimo tudi vnaprej. ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ razglaša prosto delovno mesto VODJA KONTROLE v obratu Mehanizmov — Lipnica Pogoji: kandidat mora imeti visoko šolsko izobrazbo strojne smeri ter 3-letno prakso; zaželeno je tudi znanje enega tujega jezika. Pismene prijave pošljite do 1. aprila 1973 v kadrovski oddelek naše tovarne. globino problemov Razprava ni (Nadaljevanje s 3. strani) žensk. Tem možnostim in razmeram ustrezno mora biti organizirana delitev in razpored dela. Medtem ko imamo še kar dobro organizirano prehrano in prevoz na delo pa je slabo organizirano otroško varstvo in letovanje. Oboje ne zadošča za tako stopnjo zaposlitve in tako strukturo zaposlenih. Za zboljšanje možnosti letovanja se bomo morali v kratkem za nekaj odločiti. Taka neodločnost traja namreč že predolgo. Za izgradnjo otroškega varstva in ustanov pa smo se (Nadaljevanje z 2. strani) treb združenega podjetja, marketinški ansambel ne bo mogel dalj časa vztrajati v svoji servisni vlogi: zlasti ne potem, ko bodo novo izoblikovane samoupravne enote Iskre potrebovale izdatnejšo marketinško podporo kot v časih, ko je celotno ekonomiko podjetja pokrival široki »dežnik« Iskra Commerce. MARKETING V FAZI SAMOUPRAVNIH PRERAZVRŠČANJ V podjetju, ki si prizadeva najti svojo tržno fiziognomijo — tokrat v smislu ustavnih dopolnil — so novo izoblikovane TOZD nedvomno upravičene povabiti k sodelovanju proizvodne enote ZP Iskra, čeravno obraten proces ni nič nemogočega. ) Z ustavnimi dopolnili pospešeno samoupravno preraz-vrščanje je pozitivno vplivalo na razvoj samoupravne zave-'sti v Iskra Commerce. Pustilo pa je za seboj precej praznine in poslovne nedorečeno, 'sti, ki naj jih čimpreje zapolnijo samoupravni dogovori s proizvodnimi TOZD združenega podjetja. V tej ihaglici je sektor marketinga »pristal« na dokaj nizkih in neprimernih terenih, v TOZD branžne prodaje, ki v per- (Nadaljevanje s 3. strani) tomatika v kratkem pa bo izvedena tudi v Fecitih in Keramiki. i Na osnovi rezultatov ankete je bil za mladino organiziran tudi plesni tečaj s samo polovično šolnino. Ta akcija je bila nedvomno potrebna, saj družbenega življenja med mladimi po TOZD sploh ni bilo in bo tako tudi ta akcija koristila spoznavanju mladih med seboj, kar je gotovo osnova vsakega druženja id scdalavamja. Ni pa za zanemarjati tudi vzgojno-rekrea-tivnega pomena plesa. Posebno je opazna aktivnost mladih v družbeno-poli-tičnih organizacijah, kjer so največkrat ravno mladi ini-ciatorji raznih akcij, i Ena najpomembnejših akcij, ki je trenutno v teku pa je izdajanje lastnega glasila posegla v že odločili; združujemo sredstva ter pospešeno gradimo objekte tam, kjer ljudje živijo. V izobraževanje in otroško varstvo dajemo v vseh oblikah skoraj 5 °/o v primerjavi z osebnimi dohodki. V to pa niso všteti funkcionalni stroški šolstva, ki ga financira družbena skupnost iz družbene akumulacije. Investiranje v izobraževanje moramo vedno gledati 'kot dolgoročno. V zadnjem času govorimo, da je strokovno šolstvo zapostavljeno, da se odvija v neprimernih prostorih, da še nismo izoblikovali našim razmeram in potrebam ustreznih kadrovskih profilov. Po našem mnenju izgubljamo preveč časa v formalnostih in iskanju nečesa popolnega, premalo pa v funkcionalnosti pridobivanja in priznanja znanja, ki bi bilo smotrno na celotni liniji človek — delo — izobraževanje (šola) in obratno. Politične organizacije so v skladu s svojimi tekočimi zadolžitvami sprejele program socialne politike, ki ga je narekovala politična usmeritev za odpravo neupravičenega status TOZD. S tem pa se bo moral sektor marketinških dejavnosti odpovedati proračunskemu alimentiranju — da bi bila končno izpolnjena želja delavcev tega pomembnega sektorja, ki stremijo za objektivnim vrednotenjem svojega dela. ČASOVNA STISKA Nič posebno preroškega ■ nimajo v sebi predvidevanja, da bodo obstoječe in bodoče TOZD združenega podjetja kaj kmalu začutile potrebo po načrtnih in resnično učinkovitih posegih na domačem in tujih trgih in da bo marketinškim storitvam »zrasla cena«. Najbrže veliko nad vsoto, ki jim je prisojena z letošnjim provizoričnim proračunom. Obraten primer bi bil dokaz, da so bile samoupravne integracije izforsira-ne ad hoc in ne na podlagi interesne, gospodarsko pogojene »privlačnosti« ter kolikor mogoče jasno definirane poslovne politike podjetja doma in v inozemstvu. Takšno možnost seveda izključujejo ustavni amandmaji, ki sproti režejo korenine poslovni negibnosti ter birokratskim, tržno neutemeljenim »samoupravno pobarvanim« tvorbam. S te strani je nevarnost skorajda izključena. Več zaskrbljenosti lahko povzroči tržna stagnacija, ki bi jo lahko povzročila predolga samoupravna omahovanja in odsotnost tržno opredeljenih ciljev, tempiranih na daljši rok. Marketing je eden od učinkovitih pripomočkov, da do te stagnacije ne pride. Zato bi se kazalo po kratkem postopku dogovoriti o njegovi samoupravni podobi in konkretnih obveznostih, ki naj omogoči njegovo konstruktivno uveljavljanje v prid celotnega združenega podjetja. Istočasno pa tudi učinkovitejšo kontrolo nad izrabo finančnih sredstev ter tržnimi učinki. S tem bodo postale brezpredmetne razprave o njegovi »pravšni lokaciji« in o virih finansiranja dejavnosti, ki ima v gospodarsko razvitejših deželah status tržnega inženiringa ter pomembno vlogo v ekonomskih načrtovanjih podjetij. Mirko Ljubič socialnega razlikovanja in definiranje socialne politike v neki delovni organizaciji. Tovarniški program ima namen, da se združeno obravnava zadeve vseh področij. Mi smo definirali socialno politiko kot del poslovne politike, ki je po delih obravnavana v okviru gospodarske oz. kadrovske politike. Socialna politika je zelo obširno področje (osebni dohodki, izobraževanje, otroško varstvo, stanovanjska politika, prehrana, letovanje, varnost pri delu, zdravstveno varstvo, socialna pomoč itd.). Osnovno vodilo je, da si delovni ljudje s svojim delom in samoupravnimi odločitvami izoblikujejo svoj socialni položaj. Že letos so nastale pomembnejše spremembe v razponih OD, v višini regresa za prehrano, povečanje štipendij itd., posebno pa še s povečano stopnjo stanovanjskega prispevka od 4 na 6 %. Celotna ptilitika financiranja stanovanjske izgradnje je naravnana v družbeno usmerjeno gradnjo s poudarkom na izgradnji najemniških stanovanj. Večkrat načeto vprašanje je evidenca težjih socialnih primerov in dodeljevanje socialnih pomoči v denarni obliki tor organiziranje dopustov z delnim financiranjem s strani sindikata. Sindikat se zavzema, da bi v tako toliki delovni organizaciji kot je naša, morala imeti socialna služba stalno evidenco socialnih primerov. Gospodarski položaj tovarne je takle: leta 1971 in 1972 smo natančno načrtovali naš srednjeročni razvoj. Vrednost proizvodnje se bo v petih letih približno potrojila. Nekaj vpliva na tako povečanje ima tudi povečanje cen, vendar se večji del nanaša na širitev obsega proizvodnje, zlasti na telefonijo. Ena izmed bistveno političnih ugotovitev za našo organizacijo je, da ljudje lahko za daljše obdobje računajo na stalnost dela in na svojo socialno varnost. V petih letih bomo v razširitev in obnovo poslovnih sredstev investirali okrog 300 milijonov din. Osnovna poanta razvoja v tem obdobju je na telefoniji. Naše stališče je, da intenzivnost investiranja ne sme negativno vplivati na pogoj normalnega večanja osebnih dohodkov, obenem pa moramo skrbeti tudi za primeren razvoj drugih panog proizvodnje. Posebno pozornost je treba posvečati stroškom in cenam. Letos bo zaključena investicija za elektronsko telefonijo, stekla bo proizvodnja telefonskih central, izboljšan bo asortiment in osvojene nove kvalitete pri stikalih, števcih in električnem ročnem orodju. Osebni dohodki so dosegli primerno raven v primerjavi z drugimi grupacijami, čeprav so nam precejšen del tega pobrali povečani življenjski stroški, zato ne moremo govoriti o kakšnih izjemnih dosežkih. Ob koncu je treba povedati tudi to, da bodo morali po- Samoupravni profili našega marketinga Mladi v IEZE Panorama. Kot sredstvo informacij bo to glasilo, seveda ob pravilnem izpolnjevanju svojega namena, v vdilko korist pri nadaljnjem delovanju mladinske organizacije, kamor med drugim spada tudi vzgoja mladih v moralno in politično zrele osebnosti ter prave samcupravlljaice. Večkrat ugotaivfBjamo, da je bilo v pretdMosti (pri vzgoji mlade generacije marsikaj zgrešenega in zamujenega. Vendar na srečo, lahko mnogokrat ugotovimo tudi, da je to generacija, ki se zna tudi sama vzgajati, Tudi za mlade v IEZE smo prepričani, da vedo kaj hočejo in kaj morajo doseči, zato nam preostane le še, da tisti, ki jim lahko ali pa smo jim dolžni nuditi pomoč, te pomoči ne odrečemo. Pavlovič Jaka spektivi prav gotovo ni edini odjemnik marketinških storitev. Tukaj je še TOZD za blagovni promet v konkretnih sferah jugoslovanskega trga, ki je nedvomno nosilec in izvajalec poslovne politike podjetja na posameznih regionalnih področjih. Kako naj si razlagamo dejstvo, da za omenjeni) TOZD ni predviden niti en »marketinški dinar«, medtem ko so njene obveznosti na domačem trgu več kot očitne? Obstoječa situacija prejko-ne ne pomeni, da so se druge TOZD Iskre in Iskra Commerce odpovedale marketingu, oz. kreiranju svoje lastne poslovne in samoupravne politike, ki ustreza njihovim gospodarskim in tržnim specifičnostim. Trenutna »lokacija« marketinškega zbora je prav gotovo začasna. Svoje pravo mesto bo dobil nekje pri vrhu ZP Iskre — potem ko se bodo na podlagi ekonomskih zakonitosti izoblikovale proizvodno zaokrožene in tržno utemeljene TOZD — neglede na to, odkod bodo prišle ustrezne pobude. Šele tedaj bodo lahko prišli na vrsto resni samoupravni dogovori med odjemniki marketinških storitev in službo, ki bo po vsej verjetnosti zahtevala zase stajati sindikalni odbori po obratih in področjih mnogo samostojnejši kot doslej. Sindikalni odbori dislociranih obratov (Mehanizmi'— Lipnica, Telefonski elementi — Blejska Dobrava) imajo glede tega še poseben položaj, ker spadajo k drugim občinam in so vključeni v tamkajšnje občinske sindikalne svete, kamor se odvaja tudi del članarine.« Razprava se kljub nakazanim problemom ni razvila in je ostala v ozkih majah družbenega standarda in socialne politike, kar je za občni zbor sindikata tako velike organizacije skorajda nerazumljivo. Vsekakor je moč reči, da take molčečnosti na prejšnjih zborih nismo doživeli, zato nastaja vprašanje kje so vzroki?! Ob koncu je navzoče pozdravil (udi predsednik Obč. sind. sveta Kranj, Stane Božič, ki se je zahvalil za konstruktivno sodelovanje in dodal nekaj misli o kadrovski politiki in stanovanjski problematiki, o čemer pa bomo poročali, ko bodo nekateri problemi bolj jasni. V novi odbor so bili moljeni: Andrej Cegnar, ATN; Jože Čebulj, proizvodno področje: Štefan Česen, tehnološko področje; Vinko Ješe, ATN; Anton Kokalj, ATN — Blejska Dobrava; Vili Kopina, ERO; Jernej Kosmač, investicijsko področje; Cveto Krstič, Števci; Janez Kuhar, ATN; Ivan Mezeg, investicijsko področje; Klavdij. Mulič, kadrovsko področje; Gavrilo Pajkič, področje kvalitete; Boris Poljšak, Mehanizmi; Jože Prelovšek, Števci; Franc Sitar, ATN; Viktor Stanonik, organizacijsko področje; Boris Suhadolnik, tehnološko področje; Vinko Šarabon, ATN; Anton Šarc, ERO; Milan Šenk, Stikala; Janez Tomazin, področje ekonomike in financ, Mira Vukanac, Števci; Marjan Zadražnik, proizvodno področje; Janez Zajc, razvojno področje; Nataša Žalar, ATN; v nadzorni odbor pa Franc Bajželj, ATN; Rado Kokalj, področje 'ekonomike in financ; Anica Mugerli, Števci. Na rob tega zapisa bi pripomnil, da bo treba ozvočenje v dvorani nujno izboljšati. Mikrofoni ne odgovarjajo, ker je treba govoriti preblizu! Ker se nekaterih govornikov skorajda ne razume, nastaja v dvorani nemir, kar stanje še poslabša. Dodatno omenjam željo mnogih, in sicer: Čimprej naj se sprejme sklep, da se med zasedanjem kajenje opusti. ABC DOPISUJTE V ISKRO! Težavam prSmern uspeh v letu 1972 (Nadaljevanje s 5. strani) ležbe kupcev, potrošnikov in proizvajalcev- No, proizvajalci so tudi to dostavili in tako izpolnili vse zahteve zveznega zavoda za cene. Iz dostavljene dokumentacije je bilo jas- ukrene za primemo ureditev cen. Dostavili so vse potrebne podatke, iz katerih je jasno razvidno razmerje med cenami domače proizvodnje teh artiklov in med cenami uvoženih artiklov. REZULTATI POSLOVANJA EMO V LETU 1972 Doseženo 1972 Plan 1972 Doseženo 1971 Indeks 4:3 4:2 1 2 3 4 5 6 Proizvodnja — ton 31.728 33.037 29.567 89 93 Proizvodnja — din 389.693.000 463.829.000 404.273.000 87 104 Realizacija — din 361.772.960 441.772.000 402.254.000 91 111 Izvoz v dev. din 30.362.007 42.500.000 47.305.053 111 156 Izvoz v $ 2.019.936 2.500.000 2.832.767 113 140 Celotni dohodek 366.529.469 445.772.000 405.345.445 91 111 Stroški R-4 343.674.353 424.125.000 372.466.852 88 108 Porab, sredstva 262.419.993 333.050.000 297.769.794 89 113 Pog. in zak. obvez. 14.269.218 16.428.000 16.704.152 102 •117 Dohodek 104.109.476 112.722.000 107.575.651 95 103 Realiz. OD bruto 83.064.941 Ostanek za sklade 6.773.317 Popr. štev. zaposl. po 91.947.000 4:547.000 93.095.600 101 112 stanju zad. v mesecu 3.758 Popr. OD na zaposl. 3.500 3.511 100 93 (na podi. vkalk. ur) 1.301 1.525 1.549 102 119 V mesecu avgustu je b'il sprejet rebalans gospodarskega plana in se primerjave nanašajo na rebalansirani plan. no razvidno, da vsi v sporazumu podpisani kupci predstavljajo več kot sedemdeset odstotkov skupne potrošnje pločevinastih emajliranih sanitarnih izdelkov. Ta procedura je zahtevala od proizvajalcev veliko dela in je bilo po vseh izgledih sodeč zadoščeno zahtevam zveznega zavoda za cene, ki pa je iz neznanih razlogov zavlačeval^ postopek za odobritev povišanja cen tako, da je prišlo 26. novembra 1971 do zamrznitve cen in je bil ves trud in delo proizvajalcev zaman. Značilno je, da je bilo v mesecu februarju 1972 odobreno povišanje cen za litoželezne kopalne kadi za okrog 94 »/o, ki jih proizvajajo nekatera podjetja v naši državi. V začetku leta 1972 je proizvodnja pločevinastih emajliranih kopalnih kadi in drugih tovrstnih sanitarnih izdelkov zašla v skrajno kritično fazo. Zaradi vedno večje izgube so proizvajalci začeli zmanjševati proizvodnjo, delavski svet EMO-Celje, pa je bil primoran celo ustaviti celotno proizvodnjo v obratu emajlirnica kopalnih kadi in drugih sanitarnih izdelkov v Kmševcu. Znano je, da je v Krušev-cu precej rezervne delovne sile, tej pa so se pridružili še delavci iz omenjenega obrata, ki že skoraj leto dni prejemajo minimalne osebne dohodke, v strahu, kaj jim bo prinesel jutrišnji dan. Kljub temu, da ta obrat ne obratuje, pa je izguba znatno manjša kot če bi obratoval. V takem, skrajno kritičnem položaji:*- so zahtevali proizvajalci, naj zvezni zavod za cene končno vendarle nekaj Zahtevi proizvajalcev je sledil sestanek v Beogradu, na katerem so predstavniki zveznega zavoda za cene skupno s proizvajalci nesporno ugotovili, da je treba cene sanitarnih izdelkov primerno urediti. Po tem sestanku, ki je bil meseca marca 1972 je zvezni zavod za cene zopet zahteval od proizvajalcev dodatne podatke, ki so se nanašali na devalvacijo dinarja in v zvezi s tem na ceno pločevine za izdelavo kopalnih kadi in drugih tovrstnih sanitarnih izdelkov. Proizvajalci so tudi tej zahtevi zadostili ter poslali zveznemu zavodu za cene točno in neizpodbitno tovrstno dokumentacijo. To se je zgodilo aprila leta 1972. Od takrat pa do danes je minilo že skoraj leto dni. Kljub neštetim intervencijam republiških predstavnikov in zvezne gospodarske zbornice, se je zapleteno kolesje ustavilo, proizvajalci pa so vedno na slabšem. In končno, komu to koristi? Proizvajalcem in potrošnikom prav gotovo ne! Torej komu!? V obratu TOBI v Bistrici pri Limbušu, je bila močno zmanjšana proizvodnja oljnih peči, te pa so v tem obratu glavni proizvod. Izpada te proizvodnje pa ni uspelo nadoknaditi z drugimi izdelki. Ocenjujemo, da je v vseh treh obratih izpadlo v letu 1972 za okrog 60 milijonov din proizvodnje. Delavski svet EMO je ob potrditvi zaključnega računa za 1. 1972 sprejel jasne smernice za poslovanje v letošnjem letu, ki jih bomo morali uresničiti, če se hoče kolektiv izvleči iz težav, v katere je nehote zašel. -ej- ISKRA ELEKTROMEHANIKA Komisija za tehnične izboljšave objavlja RAZPIS za sprejem koristnih predlogov, s katerimi bi dosegli: — nadomestitev uvoznega materiala z materialom domačih proizvajalcev — Zmanjšanje stroškov za material (koristna uporaba ostankov) — uporaba nekurantnih materialov. Komisija želi z razpisom podpreti prizadevanja, da bi zmanjšali stroške za material, predvsem z nabavo domačih materialov. Pogoj, ki ga postavlja konA ija pa je, da je pri tem Ireba doseči isto oz. zadovoljivo stopnjo kvalitete izdelkov. Predlogi