38
Pomoček zoper sušico ali zginjavico nog pri konjih.
Navadna bolezin konj je, de se pregnani živini ena ali druga noga sušiti ali zginjavati hoče; ta bolezin se imenuje sušica ali zginjavica (Schvvund), ali po domače: konj je švintast. Ljudje le malokdaj pravo sredstvo vedo, torej jim ubogo kljuse, ki ga še težko vpregajo, hira in hira, dokler ne pade. Pri Šentjur j i v Podtabromje umeri lani nek mož, ki je veliko veliko konj v taki bolezni ozdravil. Od daljee so ljudje tako bolne konje k njemu gonili in mu radi po 12 petič za ozdravljanje plačevali. Prosili so ga, in mu tudi lepo plačilo obetali, naj bi skrivnost vraštva povedal! Tode po nobeni ceni ni razodel svojiga zdravila, dokler ni nevarno zbolel. —
Nek dan pridem k njemu, gledat, kako se mu kaj godi; mož me prosi se k postelji vsesti, reče drugim iz stanice iti, in pravi: ;,Mnogim sim dobro storil, de sim jim bolne konje hitro ozdravil, sredstva pa še nikomur nisim povedal; vam ga povem; in vi ga znate za se perhraniti, ali pa po moji smerti odkriti, kakor vam je koli drago".
Za eno zginljivo fšvintasto) nogo se vzame v lekarnici za desetko oženka, in za desetko brinjeviga cveta; oboje skupej naj četertinko ure dobrovvre, in s tem naj se vsako jutro bolna noga namaže. Ce hočeš, de se konj hitrejši ozdravi, se mu mora na dan po dvakrat soršičniga kruha dati, kteri je z mravljinčjimi jajci natikan. — Ker je moža takrat, ko mi je to razodel, že jela pamet zapušati, in je že nekaj blodil, morebiti, de mi ni vsiga povedal; vunder je le vredno, de se skusi, kar sim zvedii in zdaj povedal.           H.
Pristavek. Sušica nog je sperviga notranji prisad kit, mesnatih žil, čutnic, kosti i. t. d. eniga ali druziga člena. Hude bolečine store, de je konj še-past in de se včasi še clo ganiti ne more; ravno te bolečine pa tudi store, de se noga sušiti začne. V tem obstoji natora te bolezni. Pride pa večidel od pre-hlajenja ali od pretegnjenja. — Pervo sredstvo je pokoj šepastiga konja, sicer se prisad še hujši vname. Vse druge zdravila pa imajo namen: notranji prisad vun potegniti, torej zdravniki bolni del noge ali 1) z vročimi dišečimi vodami umivajo, ali 2) z mnogimi mazili mažejo, ali mu 3) zavlečejo, ali 4) z žareči m železarn žgo. Umivanje noge vsaki dan dvakrat z vročo vodo, s ktero so se dišeče cvetlice Qpostavim: melisa, meta, kameljce, majoran, rožmarin, se-neni drob i. t. d.) poparile, je večidel pervo sredstvo, ktero zdravniki rabijo; noga naj se kake pol ure umiva, potem pa prav dobro s slamo dergne, de se po-polnama posuši; potem naj se s kočam ali kako plahto pokrije, de se dobro spoti. — Mazila so zlo različne, menj ali bolj hude in skeleče. Ako si en teden nogo umival, kakor smo gori svetovali, in se bolezin nič ni zboljšala, začni nogo mazati. Polovica kafrovca (JKamphergeist), polovica pa terpentinoviga olja je že večkrat poterjeno mazilo, s kterim se vsaki dan enkrat bolni  del  noge,  to je,  okoli   pleč in komolca
na sprednji nogi, okoli kukovice pa na zadnji nogi, namaže. Tudi mazilo, kteriga je umirajoči kmet gosp. H. razodel, utegne dobro biti. — Ce pa vse mazanje nič ne pomaga, naj se brez zamude nad bolnim delam trak zavleče (Eiterband). — Žareče železo prežge kožo, de vedno gerdi zaraški ostanejo, h\ ni nič gotovši zdravilo, kakor je zavlečeni trak.            Vredništvo