I H — » srikaissk1 Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ii> glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 65 JOLIET, ILLINOIS, 10. JULIJA 191?. _ • LETNIK XXTI, w yiadno nadzorstvo nad izvozom blaga. v deželi, zakaj se ni potrudil za svoje državljanske papirje (če je šlo za kakega inozemca) in za vzroke, ki so ga napotili, da ni ravnal po zakonu. Vsakega je vprašal, koliko časa biva Predsednikov razglas obsega imenik trgovinsnkih predmetov, podvrženih nadzorovanju. SENAT SAMO PR01I ŽGANJU. Odločitev o pivu in vinu pridržana predsedniku Wilsonu. Dosedanja posojila. Washington, D. C., 5. jul. — An-S'ija je prejela danes nadaljnje poso-J'lo sto milijonov dolarjev, Italija šestdeset milijonov. S tem je skupni znesek posojil, katera so Združene Države doslej dovolile ententinim zaveznikom, narasel na $1,203,000,000, ki se belijo takole: Anglija, 685 milijonov dolarjev. — Italija, 160 milijonov. — Francija, 210 bilijonov. — Belgija, 45 milijonov — Srbija, 5 milijonov. — Rusija je prejela kredit 100 milijonov dolarjev. Za verjetno smatrajo, da bo ruska začasna vlada v bližnji bodočnosti naprosila za kredit kakih 400 milijonov dolarjev. Senat samo proti žganju. Wash ington, D. C., 6. jul. — Ko se Je senat danes pozno popoldne kon-cem skrajno burne razprave izrekel Proti takozvanemu "bone dry amendments, (t. j. kakor kost suhemu po-Pravku) k predlogi o živežnem nadziranju, se je odgodil sredi prohibicij-skega boja do jutri. Odgoditev je prišla nepričakovano, ker je bila končno v'eljavna rešitev vprašanja nameravala za danes. Kakor kost suhi predlog je bil z 52 Pfoti 34 glasom odklonjen. Ta izid vanja >v!a črtanj« ^a«« nodajni koraki, katerimi nameravajo Prepovedati izdelavo opojnih pijač, o-mejent na prežgane pijače. O Pivu in vinu odloči predsednik. Washington, D. C., 7. jul. — Senat J« enoglasno sprejel po senatorju Ro-binsonu iz Arkansasa k živežnemu zakonu predlagani dostavek, ki prepoveduje izdelavo in uvoz prežganih pijač, 111 ki pooblašča predsednika, ves v za '°gi se nahajajoči, še neobdačeni alkohol in whiskey zapleniti za vlado Pfoti primernemu plačilu. Pri zaključnem glasovanju o prohi-'cijskem vprašanju pozno popoldne je Jj 'zid sle'deci: 45 za ''strogo prohibi-> 37 proti predlogu. Z deželno prohibicijo se zapre vladi važen vir dohodkov, okolnost, ki je napotila predsednika finančnega odseka Simmonsa, pokazati na potrebo o-tvoritve novih virov. Predlagal je, zopet preudarki vojnodavčno predlogo, ki predpisuje $1,670,000,000 davka. Poskusno glasovanje o vprašanju, ali naj se podeli predsedniku polnoo-blastje, prepovedati izdelavo piva in vina. je pokazalo 46 glasov zoper in 34 za tisto polnooblastje. Izvoz pod nadzorstvom. Washington, D. C., 8. jul. — Vladno nadziranje ameriškega izvoza se je začelo nocoj z objavo predsednikovega proglasa, v katerem se predpisuje vladno dovolilo za prevoz najvažnejšega izvoznega blaga v vse dežele. K omenjenemu nadzorstvu je bil predsednik, kakor znano, pooblaščen po nekem do stavku k zakonu o vohunstvu. Veljavo zadobi dne 15. julija. Amerika najprej. Natančneje pojasnjen je proglas v izjavi o nameravani vladni politiki, ki obstaja baje v tem, da se bodo v prvi vrsti uvaževale ameriške potrebe, v drugi vrsti potrebe ententinih zaveznikov in potem, kolikor bo mogoče, potrebe nevtralnih vlasti. Največje prizadeve imajo biti naperjene na to, da se zabrani, da ameriško blago dospe dcf sovražnika. Na imeniku. Med izvoznim blagom, ki jev na za-znanku navedeno z imenom, se nahajajo premog, kok, olje, petrolej, gazo-lin in vsa druga goriva; nadalje žito, moka in meso, živinska krma in tol-šče; gnojila, orožje, strelivo, raznesne mriti^ -Hto- *pit>e lopah, ^ak je bil politični položaj na Slo-•,Venskem, ko so svetovni dogodki leta 1870. naravnost katastrofalno zadevali ^vstrijo, t. j. njeno državno idejo o krščansko-katoliškem nemško-narod- nem habst cesarstvu, po kateri naj bi bila turška Avstrija izvršiteljica ev-''opske reakcije, ki jo vodi rimska Ur'ja s papežem na čelu. In sedaj je Padal udarec za norcem: zedinjena talija iu zedinjena Nemčija! Avstriji* odpovedala konkordat, ko se je *ni'a papeževa nezmotljivost, v '"'cosko-nemški vojni je hotela sicer '-vezi s Francijo in Italijo nastopiti Proti f Nemčiji, ker Kraljevi Gradec še n. - Spametoval avstrijskih držav- ,,eHblika sta napravila konec tem rotl Protestantski Prusiji za prvenstvo v 1...- če "> bil . ................. . 0V; toda Sedan in tretja francoska Mh\\V Uzijam. T' ^ 1 svetovno dogodki tudi niso mo-°stati brez posledic na slovensko «_ n°st hiti v cerkvenem niti v narod-oziru. slov a*'zem Je povzročil preobrat v VanV.an*em mišljenju. Avstrijski Slona ' ('azven Poljakov) so pdgovorili ^/'•"'vlado Nemcev in Madjarov s V0y lla so potovali v Moskvo pod nuMe?"1 Palackega in Riegerja. Iz-Slove- ...... tle]e - vence v je bil najimenitnejši u-sv0j',"r Matija Majar. To potovanje 1848 polit^nega programa. Leta Avs, .-e vodilno njegovo geslo: Avs,rr'-:i proti Rusiji, 1867. leta pa: ja sic')a-1)oleg Rusije. Palacky osta-Avstr • S-C veJno Pr' iJeji federalistne Z80(10'JC ln sicer — kakor vemo — na sko llt "lsl<0 zemljepi»ni podlagi, ru-šc Vf,!,^6'21'"0 trionarhijo bi smatral ■»rež n za "eizrečno zlo in nesrečo bojjVU .,n konca; toda sedaj se je Vec, nasprotno ideja federalist ne Avstrije zahteva prijateljstvo z Rusijo in drugimi velesilami. Po letu 1870, skrbi Palackega nemška in madjarska hegemonija, da razmišlja o razpadu Avstrije. V tem slučaju bi se Čehi ne zadovoljili s svojo usodo, najsi bi prišli pod prusko ali pod rusko o-blast: Pruse bi smatrali za glavne sov ražnike svoje narodnosti, Rusom pa, svojim sorodnikom in prijateljem, bi bili najzvestejši — ne podaniki, nej;o ajds ;i350tI uiaj ud iq Bp au 'iJjiuzaA-ez jeti ruski jezik, ruski pravopis in pra-voslovje. Dokler pa ostane vse pri starem, dotlej med Čehi in Rusi ne more biti drugega razmerja nego platonična ljubezen. "Slovenski Gospodar" je grajal Blei-weisa, da se ni udeležil etnografične razstave v M°skvi, češ, da ne gre izgovarjati se s starostjo ali z bolehno-stjo v tako važnem času glejmo starčka Palackega! Toda tudi brez Bleiweisove udeležbe so tedanji dogodki vplivali, na slovensko javnost. "Slovenski Narod" je pisal o tem, kaj bi "bilo, ako zadene Avstrijo nesreča z nemške strani: izražal je mnenje, da pač vsak Slovenec prej in rajši postane po narodnosti Rus nego Prus. Rusofilsko vseslovansko stališče dobi v 'Slovenskem Narodu" to formulo: Germansko-romanski zapad sloni na socialni uredbi fevdalizma, na slovanskem vzhodu, v Rusiji, je doma demo-kratizem, enakopravnost vseh državljanov. "Srednjega istanu" ali meščanstva v germansko-romanskem zmislu na Ruskem nikdar ne bo. Iz fevdalizma se je razvilo socialno vprašanje, ki loči germansko-romanski svet od slovanskega. S socialnim vprašanjem nastopa doba slovanstva, za slovanstvo -ocialno vprašanje ni nobena zapreka, zastopnik te dobe je Rus! Namesto pretirane lojalnosti, deklamujoče nem škim mogotcem Koseskega verze. "Hrast se omaje in hrib — zvestoba Slovencu ne gane!.'i.(\idarec je pač veljal politiki Bleiweisovi), se poudarja vseslovanstvo kot kulturna moralna o-pora, prinašujoča svobodo. Velika slabost je, da se pred svetom prikriva ideja panslavizma, ki živi enako pan-germanizmu in panromanizmu kot za vest o edinosti vseh slovanskih narodov, utemeljena na sorodnosti slovanskih narečij in deloma na skupnosti zgodovine. Tu vidimo, kako je mogoče vzkipela nemška zavest Izzvala enak odmev na slovenski strani. V svojem odporu Slovenci'prvi hip niso našli druge formule za slovanstvo nego navdušenost Kollarjevo in ruskih slavjanofilov. Ni čuda, saj je zgodovinsko neutemeljeni filozofiji o slovenski demokraciji zapadel celo tako kritičen duh, kakor je' bil Palacky! To je bila ista zmota, kakor jo je zagrešila na drugi strani v 60. Utili ruska inteligencija, ko je hotela preskočiti dobo kapitalizma in namesto fevdalne družbe takoj uvesti so-cialistno. Prodiranje nemštva je postavilo Slovence pred vprašanje; Kam in kako? Čustvo jih je zavajalo, da so se tolažili z rusofilstvom, dejanski položaj je pa zahteval praktične, umske rešitve. Koketkanje z Rusi — saj dru- gega to ni moglo biti — se je naslanjalo na katastrofalno politiko, v kateri bi Slovenci izgubili svojo narodno individualnost, a naj bi prišli tudi pod Rusijo; zakaj slovanski kosmopoliti-zem ni nič boljši nego vsakteri drugi kosmopolitizem. Palacky je rekel o Čehih —in Čehi niso Slovenci! — 1873. leta, da jim* bo čisto vseeno, če že morajo nekoč nehati kot narod, ako potem postanejo Nemci, Italijani, Madjari ali Rusi) Slovenci se morejo pozitivno uveljaviti le v jugoslovanst-vu. Ta misel se je tudi zopet pojavila kakor 1848. leta. V Sisku, kjer je bil takrat Jurčič u-rednik opozzicionalnega glasila "Sued slavisehe Zeitung", so >se začeli razgovori, ki so končno vedli do t. zv. ljubljanskega jugoslovanskega progra-grania. Dne 1. decembra 1870. leta je bil v Ljubljani sestanek slovenskih in hrvatsko-srbskih politikov, ki so se ga uedeležili Slovenci: dr. Bleiweis, dr. Costa, Košar, dr. Lavrič, Murnik, dr. Poklukar, dr. Razlag, dr. Tonkli, Tr-stenjak, dr. Ulaga, dr. Vončina; Hrvatje in Srbi: Barčič, dr. Brlič, Danilo, dr. Kostič dr. Makanec, Miškato-vič, dr. Mrazovič in drugi. Ljubljanski jugoslovanski program poudarja edinost južnih Slovanov, ki se kaže v narodnem čustvu in jeziku. Slovenci, Hrvatje in Srbi habsburške monarhije združujejo vse svoje moral ne in materialne moči v dosego edin-stva na književnem, gospodarskem in političnem polju;' svoje delovanje bodo osnovali tudi na to, kako bi pomagali zadovoljiti v enakih potrebah svojim bratom onostran mej, s katerimi so ene narodnosti; delati hočejo z društvi in skupščinami, zbori in časopisi sporazumno v vsakem vprašanju, ki se tiče njih zadev. Ljubljanski jugoslovanski program je nastal pod vplivom pruske vojne sreče; toda tega, kar je imel pravzaprav namen povedati, ni povedal; jugoslovanska ideja naj bi bila namreč v pomoč hrvaškemu državnemu pravu. Velik del hrvaško-srbskih politikov je predlagal, naj se Jugoslovani naravnost izrečejo za zedinjenje svoje politične individualnosti v okviru ogrske krone; toda Slovenci so bili proti temu, kar je grajal "Slovenski Narod. Program se je potem omejil*na omenjeno, vsekako važno izjavo, ki je tako izpodrinila prvotni in glavni na-emn: državno niti dinastično, ampak gospodarsko in narodno vprašanje. U-sodna hiba je, da -si južni Slovani izčrpavajo svoje moči v boju za držav-noprave teorije na korist kapitalističnem državam zapadne Evrope in raznim dinastijam, njih eksponentom. Dočim se mi prepiramo za ime, za vero, za pisavo, prodira med nas tuji veliki kapital, da nas zasužnji gospodarsko, a obenem narodno in politično nanost dokazuje, da so Jugoslovani etnografična in kulturna celota, oni pa tvorijo tudi gospodarsko, agrarno enoto, ki jo izrabljata sedaj tuja industrija in trgovina. V tem spoznanju je celo jugoslovansko vprašanje, a ne v državnepravnih teorijah in dinasti-čnih izpremembah. Leta 1870. in 1871. se je oglasil nekdo v "Slovenskem Narodu", dobro spoznavajoč, da si ma le države, če si že tudi ohranijo zaradi tekmovanja sosednjih večjih držav navidezno politično neodvisnost, nikakor ne morejo ohraniti gosopdarske neodvisnosti, marveč se morejo naslanjati na večje sosede; zato je tudi podlaga jugoslovanskemu programu gospodar ska, pri čemur nam je treba morja, drugače smo zaprti pred morska vrata. Žal, da nam še vedno kali pogled in spoznanje naša zaljubljenost v paradno ilavduševanje in prazno čustvovanje. 24. Razpor zaradi dualizma se je za silo polegel, ko se je okoli leta 1870. začela ižnova krhati sloga med Slovenci zaradi cerkveno političnih načel. "Zgodnja Danica" in "Slovenski Gospodar", ki mu je bil urednik dr. Ulaga, sta odločno zagovarjala katoliško politiko. Dr. Šuc je poživljal v "Zgodnji Danici", naj si Slovenci snujejo katoliško-politična društva, ki so se res jela ustanavljati (v Ljubljani in drugod) in so imela namen varovati inposjieševati katoliško-konservativne koristi v cerkvenih državnih in občinskih zadevah. Davorin Trstenjak je pi sal Bleiweisu, naj ne podpira Šucevih nameonv in naj pove tudi Jeranu in camera caritatis, naj se ne da zlorablja ti: dr: Šuc je Stepišnikova kreatura in zelo častilakomeii človek. Proti tej struji je zlasti ostro nasto-jal v "Slovenskem Narodu" Božidar Raič; Slovencem je treba gospodarske povzdige, potem bodo narodni, same nebeške resnice nikogar ne red. Ne-razboritost političnega novinca more zahtevati od poslanca versko izpo-vedanje. Ne potegujmo se mnogo za reči, ki za naš narod ničesar ne odločujejo, neskvarjen Kristov nauk nam bodi edino sveto vodilo; prikrpine, ki so se spletle vmes v poznejši cerkveni dobi edino svetlo vodilo; prikrpine, ki so se spletle vmes v poznejši cerkve ni dobi po strastih in sebičnostih ali kako drugače, pustimo iz misli ali ne polagajmo na nje prevelike vrednosti Vedrina vladaj in mrak se potlači! Konservativci naj bodo iskreni narodnjaki! Duhovniki so poslani da prinašajo blagost ljudstvu v vsakem oziru, a ne zato, da se naslanja nanje abso- lutizem.... Poslancev ne pošiljamo v prečajo zmote, popravki in nevšečni rezal vrat in tako izvršil samomor. Ča kak cerkveni shod ali rimski koncil osebni prepiri posebno v lastnem ta- sopisje je pisalo na dolgo in široko o nego v Gradec proti zagrizenim vra-; boru. List je izdajalo politično dru- gom naše narodnosti in našega narodnega bitja, za verske in duhovniške stvari so tam vladike.... Protestant-stvo je moralo prebuditi slovenski jezik in slovstvo, ni li to skrajna sramota za nas katoliške razumnike in predstojnike? To nam daje največ povoda, da ne hodimo po konservativni poti, ki vodi narodnost in narod v pogubo. Vtak pra^vi narodnjak npora biti naprednjak, a ta Imen svobodomislec. Po mojem mnenju more edini pravičnik biti pobožen, brez pravičnosti je pobožno nravje neumnost in nemo-gočnost. Janko Pajk, ki se je v "Slovenskem Narodu" leta 1869. izrekel proti zvezi duhovništva s plemenstvom in zahteval, da morajo biti duhovniki najprej in vedno narodni, se je leta 1871. ločil od slovenskih konservativcev, ker je smatral — kakor pravi sam — razce-pljenje za naravno in upravičeno. Dr. Dominkuš je 1869. leta poudarjal nasproti Nemcem, da je Srnec branil kon fesionalno glasilo, v katerem pe dr. Srnec branil konfesionalne postave, ki sta jih zagovarjala tudi dr. Vošnjak in on. Nasproti temu je pa Jurčič, ko je po smrti Tomšičevi leta 1871. postal urednik 'Slovenskega Naroda", pi^al dr. Vošnjaku, da Slovenci ne preneso verskega boja poleg narodnega in da se je lahko izogibati verske borba, ker je dovolj drugega dela. Razlikovanje v "mlade" in "stare", najsi je prihajalo od slovenske ali nemške strani, je Jurčič dosledno zavračal, pišoč, da je "Slovenski Narod" glasilo edino narodne stranke, da bi bil vsak globok razdor poguben ter da je v resnih razpravljanjih vedno odbijal in bo odbijal naslov "mladoslovenske" stranke. Kakor "Slovenski Narod", tako je stal na narodnjem stališču tudi novi list "Soča", ki ga je leta 1871. ustanovil dr. Lavrič v Gorici. Prvi urednik je bil Viktor Dolenc. Namen "Soče" je bil: braniti narodnost proti vsem napadom, oživljati in razširjati taborske sklepe o Sloveniji in zvezi Slovanov na jugu v zmislu ljubljanskega programa, oziraje se vedno na druge slovanske narode. Uredništvo prosi dopisnike, naj natanko poizvedo dogodke, preden o njih pišejo, da se pre- štvo 'Soča", v katerem sta imela glav no besedo dr., Lavrič in Klavžar in so izprva sodelovali tudi mlajši duhovniki (Stres, Vales) na podlagi kompromisa, po katerem se ni izrečno poudarjalo cerkveno stališče češ, da društvo ima ta značaj, da si se ne vtika v verske zadeve. Že dne 18. junija 1872. leta pa so proti "Soči" ustanovili goriški duhovniki, med njimi dr. Hrast iri dr. Gabrijelčič, tednik "Glas", ki je je poudarjal katoliško stališče in bil glasilo katoliško-političnega društva, pozneje društva "Gorice", ki mu je na-čeloval dr. Tonkli. Preporna vprašanja so vedno bolj silila na površje. Dne 8. in 9. oktobra 1872. leta se je namreč pri konferenci na Dunaju proti ustanovercem ustanovila "avstrijska pravna stranka". Prav na ali državnopravna strannka je na podlagi zgodovinskega načela zahtevala samostojnost in integriteto posameznih kraljestev in dežel ter delovala za vpliv cerkve v državnem življenju. Božidar Raič je nasproti temu dokazoval v "Slovenskem Narodu", ki se je dne 6. oktobra 1872. leta preselil v Ljubljano, potrebo narodne in liberalne stranke v zmislu umnega, vednos-stim primernega in ž njim točno se skladajočega razvo-ja, češ, v velikih svetovnih vprašanjih Slovenci malč od ločujejo, čemu torej nepotrebno pričkanje za stvari, ki gredo z njimi in brez njih svojo zgodovinsko pot. Raič je za resno čiščenje in odklanja smrdljivi mir, kličoč konservativcem: Dokler je na dnevnem redu mlačnost in Slovenci ne rešimomt?stranžše-ntiail nedelavnost razumništva, dotlej se Slovenci ne rešimo, čeprav postavite papeštvo na crh Triglava, narod pa sami nemčite in nemčiti pomagate! (Dalje prih.) tem dogodku in tolmačilo ta čin No-gija, ki je izza rusko-japonske vojne slavno znan, kat znak vdanosti do svojega cesarja. Pozneje pa se je dognalo da je po smrti mikada imel državni zbor sejo, v kateri naj se določi, kdo naj, kakor to zahteva stari japonski običaj, v znak splošne narodne žalosti za umrlim cesarjec izvrši samomor. Kocka je zadela baš Nogija, ki se je ne mo vdal usodi — ter izvršil potem v svojem stanovanju samomor. Ko je to zvedela njegova žena, s.e je iz žalosti za možem tudi ona sama sebe u-smrtila. NAZNANJAM DA SEM NAPRAVIL v Stevs Parku na Hickory st. svoj novi prostor za zabavo, kjer se lahko pozabavamo ob nedeljah. Imamo lepo dvorano za plašišče in pivnico. V prostem je več miz in stolov, i-stotako obilo sence. Ta prostor bom dajal v najem za veselice in domače zabave za društva in klube ter izletnike. Cena po dogovoru. Več pove Anton Stražišnik 1219. Summit Str. Joliet. 111. 10-1. Dober okus. A.: "V kolikem času se lahko pride skozi gozd?" B.: "Kakor je. Če greste z ženo, potrebujete pol ure, s taščo četrt ure, z nevesto pa celi dve uri." Japonski general Nogi. Splošno pozornost je vzbudila po vsem svetu vest, da si je ob smrti japonskega cesarja general Nogi pre- Mr. Mihael Mikler iz Slavia, P. O. Maintland, Fla., nam je pi-sal: "Po rabljenju Severovega Življen-skega Balzama, je moja soproga zopet ozdravela in njen okus se ji je povrnil, raditega ta lek priporočam vsem onim, ki trpe ne želodčnih nadlogah." Severov Življenski Balsam (Severes Balsam of Life) je vrednost-natonika ali krepčilo za jetrne bolezni, neprebavnost, zastarano zabasa-nost, želodčne težkoče in obiskujoče vročinske nadloge. Poskusite ta lek. Cena 75 centov v vseh lekarnah, W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Adv. Pri prehladih ▼drgnite vrat in prša, kakor tudi stopal« ■ $ Sr. Rlchter-Jevem PAIN-EXPELLER Učinkuje takoj olajšljivo in prijetno. Jedino pravi s varstveno znamko sidra* 25e. in 50c. v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Washington Street. New York, N. V. TEACHING CHILDREN DERDUNESS OF FLY Photo by American Press Association. UČI OTROKE O SMRTONOSNI MUHI. — OGNJENIK POMAGAL RAZDEJATI SAN SAIVADOR. mogoče, muhe in hioskite, ki prenaša- nja Amerika, vendar so bili izbruhi Zdravstvene Razmere so važne v miru in vojni, zato se vsako leto po Vsej deželi v šolah otroci poučujejo o nevarnosti okuženja po muhah in drugih žuželkah, S pomočjo šolskih otrok poizkušajo tupatam zatreti, kolikor je jo kužne kali. Zgornja fotografija je več ognjenikov v bližini (enega je vi-bila posneta v neki javni šoli v New deti na spodnji sliki), ki so razdejali Yorku. j mesto s 64,000 prebivalci. Vendar je Dasi je potres nedavno podrl mno- bilo človeških žrtev le malo. go hiš v mestu San Salvador, Osred-1 _ / .kiKANSKI SLOVENEC. 10. JULIJA 1917. šib Kapitan Žar ali kleC v Tihem morju, povmst. I Jir 7 (Dalje.) II. Na krovu "morske lastevice." "Halo, kapitan, kakšnega novinca pa peljete s eboj'?" so bile prve besede, ki so zadonele Borisu na uho, ko je komaj stopil na ladjo. Dečko je presrečen pogledal, a obraz neznančev ga je takoj pomiril. Bil je to star morna, krepkih, od zraka in vremena zarisanih potez na obrazu, a drugače zelo dobrodušen. Slonel je ob ograji, raz-koračenih nog, in žvečil pri tem tobak. "Korenjak, ki se je naveličal življenja na suhem'', ej odgovoril kapitan. "Na morje ga vleče, da vidi tuja ljudstva in dežele." "No, in sedaj naj ga prevzamem jaz v vzgojo?" je rekel mornar, ki je o-pravljal ta posel na "Morski lastavici". Tako se je imenovala ladja. "Mi že storimo, kar je v naših močeh, Koščak", se je smejal kapitan mornarju. "Gotovo bosta drug z drugim zadovoljna; a sedaj na delo! Ali je moštvo že obedovalo?" "Že pred uro," se je oglasil mornarjev odgovor. "Dobro, torej naj vzdignejo sidro, in po reki navzdol! Medtem pa stopimo v kajito, da vidimo, kaj bo za kosilo. Boris, ti greš danes z menoj! Pri mizi ti vse razložim, kaj imaš po--četi v prihodnje." Boris je bil kmalu poučen o vsem; svojo culico je vzel s seboj v spodnje prostore, kjer mu je kapitan sam od-kazal posteljo. Pri obedu mu je povedal, da bo najprej neke vrste paznik na ladji, in črni kuhar, ki se je imenoval Caesar, mu je razložil, kje so raz lične shrambe. Služba ni bila težka; saj je skrbel samo za red v spodnjih prostorih, kjer so 'spali mornarji, in nadzoroval je, koliko se je vsak dan potrošilo. Duh po smoli mu je bil sprva zoprn, tudi spanje v ozkem prostoru mu ni ugajalo, zato si je vzel prvi večer posteljT no upravo na krov. Seveda je moral že opolnoči kar hitro zopet nazaj; tedaj je pričelo nenadoma deževati, kakor da se je utrgal oblak. Prvi dnevi so mu prešli prav izvrstno, in zavest, da je začel novo življenje in da stoji sedaj sam na svetu, da si sam služi kruh, mu je dajala svežih moči. Druščina mu sicer ni posebno ugajala, ker mornarji so trdi ljudje, ki ne poznajo mehkih besed. "Morski lastevki" se je mudilo; v Novem Jor-ku je ostala samo tako dolgo, da so bili njeni papirji v redu, potem pa je odplula takoj na široko morje proti svojemu cilju. O vožnji prvih osem dni ni Boris nič vedel spominjal se je samo, da je ta--koj drugi dan nastopilo slabo vreme in se je vznemirilo morje. To pa je bi li tudi vse. Pozneje pa so tudi sledile temnejše slike, kako se je opotekel po krovu, slab neznano izmučen, polegal slaboten po vseh kotih in si želel smrti. Zdelo se mu je, da je padel enkrat po stopnjicah in razbil polno košarico krožnikov ter obležal v nezavesti: drugič mu je bušknila slana morska voda v obraz. Vse to pa je plavalo v nejasnih, temnih oblikah v njegovem epoininu, in koncem tedna je bil silno ubog; tnorska bolezen ga je tako zdelala, da ni popisati. Med tem časom ga je namestoval kuhar; čeprav se je spočetka trudil, da bi se obdržal na nogah, je 'slednjič vendar oslabel in moral leči. Kuhar je bil Mulat voljnih, kodrastih las, bolj svetle barve, a drugače popolen zamorec. Bil je ponosen na svoje pokolenje, a se vedno prepiral z nekim mornarjem, ki je bil pravcati črnec od reke Kongo. Večkrat je pretil med njima nevaren kreg. Čeprav je bila mulatova mati zamorka, je vendar gojil strasten srd do tega plemena. Ali to je že v navadi. Zamorec sovraži \>ak spomin na svoje pokolenje, ne zaničevan in teptan rod, a drugi črnci zaničujejo rojaka-odpadnika, ki meni, da je belokožec. Boris je prestal morsko bolezen in prišel zopet k moči in zdravju. Bili so že daleč na odprtem morju, nikjer ni bilo več videti suhe zemlje, le tu-patam se je pojavilo posamezno jadro na obzorju in prekinilo enakomerno dolgo vožnjo. Tedaj je Boris spoznal prvič, da se je zelo motil glede življenja na ladji. Mislil je, da nima mornar na širokem morju nikakega opravka, temveč, da samo sedi in se pelje naprej. A sedaj je videl, da ni nikjer več in različnejšega dela kakor na ladji. Mornarji morajo vse opraviti in delati, kar je na suhem po*el rokodelcev. Najprej treba sidro potegniti na Jcrov in je varno pritrditi; verige, s katerimi je bilo pritrjeno, morajo v spod nje prostore,' ker na krovu ne sme biti prevelike teže. Potem očistijo ladjo, jo nanovo prebarvajo, in nato se začne delo z jadri in vrvmi ki ne prestane nikdar kakor pri poljedelcu oranje. Redno vsako noč se postavijo straže: del moštva spi, a drugi bede. A ladja plava vedno naprej, noč in dan, po silnih globinah, da kamen, privezan na najdaljšo vrvico, ne doseže dna. Pri krmilu mora stati vedno kdo, da po kompasu določa ladji pravo smer. Boris se ni dosti pečal s temi stvarmi; ako je bil s svojim delom gotov, je stal po cele ure ob robu ladje, kjer je bil postavljen mal top, in je opazoval delfine, ki so često v celih trumah spremljali ladjo. Potovanje je bilo hitro in srečno pri kraju; že trideseti dan so prejadrali ekvator, in tedaj so šegavi mornarji okopali Borisa v slani vodi po stari šegi, češ, da ga bo Neptun spoznal za svojega. Potem pt je šlo proti Braziliji; morje je bilo mirno, včasi je nastala popolna tišina brez vetra, in ladja je plula počasi. Petdeseti dan po odhodu iz Hudso-na so zagledali zopet suho zemljo. Jutro je bilo krasno, in na krovu je vladalo veselo življenje. Človek je le ajen najbolj trdnih tal in si želi zlasti sti po daljši vožnji stopiti na mirna tla, čeprav je imel na ladji vse ugodnosti. Mornarji na "Morski lastavici" so se že nasitili slanega mesa na slani vodi ter si želeli svežih sadežev in sveže vode. Pred njimi je ležala razprostrta v vsej svoji krasoti najlepša luka vsega ogromnega ameriškega kontimenta. Strme, ostre odsekane gore so kipele v azurno-modro obzorje, temni gosti lesovi so se razprostirali skoro prav do rmenega obrežja, v katero je butalo in šumelo morje in trepetajoče krone lepih kokosovih palm so se zibale ter podajale pokrajini poseben čar. Boris je bil ves prevzet te naravne lepote; čudovita zelen na obrežju ga je opajala. Morje je bilo tiho in gladko kot zrcalo; množice rib so se igrale v njem ter so se često z vsem orjaškim telesom pognale iz vode. Bela jadra so švigala ob obali ali hitela v pristan. Čudovito zgrajeni ribiški čol-niči so se poigravali po valovih, navadni splavi so se gugali neokretno semintja. Vse to ga je očaralo in kot prirasten je stal na krovu, dokler ga ni krmar opozoril, da ga kliče delo. Zagromel je nad njim, zakaj prodaja zijala; niso ga vzeli zato na ladjo, da bi lenuhal in kradel Bogu čas. Gor se bo še lahko nagledal. To ga je pomirilo in mu napolnilo z veseljem srce. Torej je nameraval kapitan dalje časa ostati tukaj in ga pustiti na suho zemljo, el je radostno na delo, da bi ne ozlovoljil svojega gospodarja ter ib moral nazadnje še o-stati za kazen na ladiji. Proti poldnevu se je "Morska lasta-vica" toliko približala obali, da se je lahko spoznalo razločno strehe hiš v malem primorskem mestecu med temno-zelenim drevjem. Razločevale so se celo postave zamorcev, ki so se gibale ob gozdnem robu. Mala reka se je tu izlivala po globoko zarezani zaseki iz gorovja, in "Mor •ka lastavica" je plavala ravno proti izlivu. Kapitan je velel enemu mornarjev, da je preskusil morsko globočino. rMorje je postajalo vedno bolj plitvo, in ladja bi lahko obtičala na pesku. III. V Braziliji. — Boj z morskimi razbojnik. Bližali so se suhi zemlji, in zdelo se je, kakor bi gozdna obal rastla iz morja. Tenki, prosojni vonj, ki je do-zdaj nalik tančici ležal na pokrajini, se je izgubil v senčnati gozd, in vse se je pokazalo bolj jasno in določno. Četrt ure kasneje je "Morska lastavica" zletela v mali pristati, sidro se je zapi-čilo v morje. Komaj je obstala ladja, že je privrela truma zamorcev v svojih malih čolnih na krov, kjer so prodajali'vsakovrstne južne sadove, banane, melone, kokosove orehe in drugo. Kapitan jih je zapodil h kuharju, ki je nakupil toliko, kolikor je mislil, da bo potreboval. "Morska lastavica" je ležala kakih osem dni v malem pristanu, in Boris je večkrat smel izstopiti na suho zemljo, kjer je občeval s tamošnji-mi prebivalci. Najrajši pa je hodil po mični okolici ob mali reki in našel kmalu, da se nahajajo na obeh straneh velike plantaže za kavo in sladkor. Tam so delali črni sužnji. Najbolj so ga zanimale plantaže za kavo, ki se prideluje v Braziliji izbor-ne kakovosti. V mladih nasadih so bili samo grmiči, na katerih je zorelo ka-vino zrnje, v starejših pa so stala prava mala drevesa, de.-te do petnajst črevljev visoka in pokrita s tem~;o-ze-lenim, pegastim listjem. Med temi So stala višja listnata drevesa, da so senčila kavine nasade, ki so bili popolnoma podobni gozdovom, da ni pravilna enakomernost vsajenih vrst izdajala plantaž. Boris se ni mogel dosita nagledati teh mičnih nasadov in se rad sprehajal v njihovi hladni senc}. Ali tudi plantaže za sladkor so imele zanj privlačno moč; videl je tudi cimetova dre- vesa muškatne orehe in ovijalko, ki daje dehtečo vanilijo. Bilo mu je, kakor bi se sprehajal v sanjah po pravljičnem svetu. Stvari, o katerih je že slišal poprej ali o katerih si ni mogel misliti, da bi rastla na navadnih drevesih v gozdu, so stale tu okrog njega kakor pri njem doma hrasti in javorji; palme so rastle kakor topoli v severnih deželah. I k temu še črni ljudje s sširokimi nosovi in debelimi ustnicami, "ki pa so bili sužnji, in so jilt gospodarji lahko prodali kakor živino, konje ali govedo, ter jih neusmiljeno bičali. Srce mu je bilo močnejše pri misli, da so to vendar tudi ljudje, in kako bi njemu bilo hudo, ako bi mu prodali mater. Zanj je bilo vse novo, kar ga je obdajalo, zato ni utegnil misliti na mino-le čase; zdaj so ga najbolj zanimali črnci. Vzrok temu je bil predvsem njegov kapitan, ki je bil mnogo bolj Jju-domil kakor mnogi drugi Amerikanci. Dva večera zaporedoma se je pogovarjal z Borisom o mukah ubogih sužnjev in govoril, kako velika sreča bi bila za uboge sužnje, ako bi mogli u-bežati v svobodne Zjedinjene države. Ali to ni bilo mogoče: več tisoč milj so bili narazen, a med njimi so bile vroče, goste obljudene dežele, v katerih so stanovali sami lastniki sužnjev, in ti reveži ne bi mogli uiti svojim zatiralcem. Ujeli bi jih in še strašneje tr pinčili, ker so si drznili misliti na svobodo. "Ali če bi pobegnili na kašno ladjo", je rekel Boris, in oči so mu zasijale pri tej misli. "In ladja bi takoj odplula na morje, daleč ven na odprto morje, kamor ji ne bi mogli slediti hudobni ljudje.. .." "Da, ako bi srečno odjadrali", je rekel kapitan in zmajal z glavo. "Ako bi ladjo zalotili, potem se usmili Bog! Ti rjavi lopovi bi obesili takoj človeka na prvo drevo." Kapitan je sklenil na hrbtu roki in šel zamišljen po kajuti parkrat gor in dol; potem je rekel: "Ne gre, ne gre! Ce bi samo malo sumili o tem, takoj mi vzamejo ladjo in nas še povrh obesijo." Kapitan ni več omenil o tej stvari. Kar je pripeljala "Morska lastavica" blaga, so ga izložili, potem so jo napolnili z deželnimi pridelki. Zadnji dan pred odhodom je prive-slal k ladji večji čoln; v njem sta bili dve gospe in en gospod. Hoteli so se peljati skupaj. Gospod je bil trgovec, ki je imel na nenem Južnih otokov plantažo, kamor se je mislil sedaj preseliti z obema sestrama. Deseti dan je zapustila "Morska lastavica" brazilsko luko in odplula na odprti ocean: krenila je proti jugu. Več dni je preteklo: vlekla je sveža sapa, in "Morska lastavica' je pustila za seboj že lep del pota. Mornarji so se dolgočasili, peli enakomerno in opravljali svoja dela. Kapitan se je sprehajal po ozkem medkrovu, in krmar je slonel čez nizki rob in spregovoril včasih kakšno besedo s svojim gospodarjem. "Gromska strela, kaj pa je to, kapitan", je dejal nenadoma in segel po daljnogledu — "kakšno padro pa je tam proti severo-zahodu?" "Kje?" zakliče Žar in pogleda presenečen proti kraju, kamor je nameril njegov krmar steklo, je zopet odmaknil si otrl desno oko in pogledal še enkrat. Slednjič je bil gotov z opazovanjem, a nikakor zadovoljen; podal je kapitanu cev, zmajal z glavo in pokazal proti daljnemu jadru: "Mislim, da bi bilo boljše za nas, da smo daleč proč od tukaj — oni vrag tamkaj mi ne ugaja posebno, in ne čudil bi se, ako v najkrajšem času ne pade nad nas." "Grom in peklo!" zakliče tudi kapitan, ko je dolgo časa opazoval s|