I

H
— »
srikaissk1
Slovenec
	Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ii> glasilo Družbe sv. Družine.	
ŠTEVILKA 65	JOLIET, ILLINOIS, 10. JULIJA 191?. _ •	LETNIK XXTI,
w
yiadno nadzorstvo
nad izvozom blaga.
v deželi, zakaj se ni potrudil za svoje državljanske papirje (če je šlo za kakega inozemca) in za vzroke, ki so ga napotili, da ni ravnal po zakonu.
Vsakega je vprašal, koliko časa biva
Predsednikov razglas obsega imenik trgovinsnkih predmetov, podvrženih nadzorovanju.
SENAT SAMO PR01I ŽGANJU.
Odločitev o pivu in vinu pridržana predsedniku Wilsonu.
Dosedanja posojila.
Washington, D. C., 5. jul. — An-S'ija je prejela danes nadaljnje poso-J'lo sto milijonov dolarjev, Italija šestdeset milijonov. S tem je skupni znesek posojil, katera so Združene Države doslej dovolile ententinim zaveznikom, narasel na $1,203,000,000, ki se belijo takole:
Anglija, 685 milijonov dolarjev. — Italija, 160 milijonov. — Francija, 210 bilijonov. — Belgija, 45 milijonov — Srbija, 5 milijonov. — Rusija je prejela kredit 100 milijonov dolarjev.
Za verjetno smatrajo, da bo ruska začasna vlada v bližnji bodočnosti naprosila za kredit kakih 400 milijonov dolarjev.
Senat samo proti žganju.
Wash ington, D. C., 6. jul. — Ko se Je senat danes pozno popoldne kon-cem skrajno burne razprave izrekel Proti takozvanemu "bone dry amendments, (t. j. kakor kost suhemu po-Pravku) k predlogi o živežnem nadziranju, se je odgodil sredi prohibicij-skega boja do jutri. Odgoditev je prišla nepričakovano, ker je bila končno v'eljavna rešitev vprašanja nameravala za danes.
Kakor kost suhi predlog je bil z 52 Pfoti 34 glasom odklonjen. Ta izid <iW>vanja	>v!a črtanj« ^a««
nodajni koraki, katerimi nameravajo Prepovedati izdelavo opojnih pijač, o-mejent na prežgane pijače.
O Pivu in vinu odloči predsednik.
Washington, D. C., 7. jul. — Senat J« enoglasno sprejel po senatorju Ro-binsonu iz Arkansasa k živežnemu zakonu predlagani dostavek, ki prepoveduje izdelavo in uvoz prežganih pijač, 111 ki pooblašča predsednika, ves v za '°gi se nahajajoči, še neobdačeni alkohol in whiskey zapleniti za vlado Pfoti primernemu plačilu. Pri zaključnem glasovanju o prohi-'cijskem vprašanju pozno popoldne je Jj 'zid sle'deci: 45 za ''strogo prohibi-> 37 proti predlogu.
Z deželno prohibicijo se zapre vladi važen vir dohodkov, okolnost, ki je napotila predsednika finančnega odseka Simmonsa, pokazati na potrebo o-tvoritve novih virov. Predlagal je, zopet preudarki vojnodavčno predlogo, ki predpisuje $1,670,000,000 davka.
Poskusno glasovanje o vprašanju, ali naj se podeli predsedniku polnoo-blastje, prepovedati izdelavo piva in vina. je pokazalo 46 glasov zoper in 34 za tisto polnooblastje.
Izvoz pod nadzorstvom.
Washington, D. C., 8. jul. — Vladno nadziranje ameriškega izvoza se je začelo nocoj z objavo predsednikovega proglasa, v katerem se predpisuje vladno dovolilo za prevoz najvažnejšega izvoznega blaga v vse dežele. K omenjenemu nadzorstvu je bil predsednik, kakor znano, pooblaščen po nekem do stavku k zakonu o vohunstvu. Veljavo zadobi dne 15. julija.
Amerika najprej.
Natančneje pojasnjen je proglas v izjavi o nameravani vladni politiki, ki obstaja baje v tem, da se bodo v prvi vrsti uvaževale ameriške potrebe, v drugi vrsti potrebe ententinih zaveznikov in potem, kolikor bo mogoče, potrebe nevtralnih vlasti. Največje prizadeve imajo biti naperjene na to, da se zabrani, da ameriško blago dospe dcf sovražnika.
Na imeniku.
Med izvoznim blagom, ki jev na za-znanku navedeno z imenom, se nahajajo premog, kok, olje, petrolej, gazo-lin in vsa druga goriva; nadalje žito, moka in meso, živinska krma in tol-šče; gnojila, orožje, strelivo, raznesne mriti^ -Hto-	*pit>e<? m
mnogi drugi trgovinski predmeti.
Dejstvo, da obsega imenik tudi živila', kaže pač na to, da vlada preudar-ja koristnost popolne, na šestdeset dni preračunjene prepovedi izvoza živil, s katero bi se dala deželi priložnost, ugotoviti množino zalog. Obenem bi lahko aliirane in nevtralne dežele pojasnile zavezni vladi velikost svojih polfreb.
Klofač in Kramarž pomiloščena.
Kodanj, 4. jul. — (Čez London.) — Po neki dunajski posebni brzojavki je avstrijska vlada pomilostila tudi češka voditelja Klpfača in drja. Kramarža, ki sta bila obsojena radi veleizdaje. Oba menda zopet zavzemata svoja sedeža v državnem zboru. Vladno postopanje opisujejo kot politično senzacijo prve vrste.
Slična brzojavka.
Amsterdam, 4. jul. (Čez London.) — Dunajski "Fremdenblatt" objavlja v imeniku pomiloščencev tudi imena nekaterih poslancev, ki so po razglasu o pomilostitvi zopet dobili svojo svobodo. Med njimi se nahaja tudi poslanec Klofač, ki je bil obsojen na smrt zaradi svojih prizadev za pridružitev Češkega Rusiji. Smrtna kazen je bila poznaje izpremenjena v dosmrtni zapor.
Rusi napadajo
■a-1'
že v več odsekih.
Druga ofenziva zapadno od Pinska. Prva v vzhodni Galiciji še napreduje.
¥ --I
krajevne delavnosti nego navadno.
Petrograd, 5. jul. — Armadna skupina nadvojvode Jožefa: Opazili smi priprave rumunske pehote za napad proti nekaterim višinam v naših rokah južno od doline Casinu. Te čete smo razkropili z našim pogubnim ogiij 1 Armadna skupina feldmaršala von Mackensena: Ob doljni Donavi je bil sovražnik bolj nemiren, nego je bil v Laška fronta.	zadnjem času.
Rim, 5. jul. (Čez London.) — Itali- [ Petrograd, 6. jul. — Blizu kraja Ba-janski vojni urad je danes naznanil: liestchi so Nemci razvili bele zastave "Ob vsej fronti je bilo včeraj ves in pozvali naše vojake v bratovščino, dan topništvo delavnejše. Na Asiaški Odgovorili so jim z ognjem iz topov.
CAD0RNA NE MORE NAPREJ.
W _
Nemški zrakoplovci napadli London. Druge vojne novice.
Nemci v Amsterdamu.
Amsterdam, 5. jul. (Čez London.) — "Telegraaf" poroča, da je včgraj tristo žensk, oboroženih z bajoneti, revolverji in kamenjem, prodrlo iz amsterdamskega Kattenburg-distrilata v Jordoan-distrikt. Prišlo je do spopada s policijo. Neka ženska je oddala streel, ki pa je zgrešil svoj cilj.
Tudi v judovskem okraju so se štraj-karji in policisti spopadli. Neki deček je bil baje ranjen in je pozneje v bolnišnici podlegel svojim poškodbam.
Krompirja dovažajo v velikih množinah. Vagone 'stražijo vojaki in policisti. Posadka je bila ojačena s pehoto in konjico.
Kri tekla.
Amsterdam, 6. jul. (Čez London.)
planoti so namerile naše baterije svoj ogenj na sovražne kolone na maršu v Val Galmarari.
"Sevtrno in južno od Gorice so povzročile naše baterije v sovražnih linijah, katere so napadle, veliko škodo in mnogo skrbi. Južno od Kostanjevice je bil napad, ki ga je poizkušal sovražnik podjeti, popolnoma ustavljen."
_Italijanske ladijske izgube.
Pariz, 5. jul. — Italijanska vlada naznanja, da so Italijani v tednu končanem z dnem 1. julija izgubili samo en trgovinski parnik, 8 malih jadrnic in , 4 ribiške parnike, tako poroča Hava-sovai agentura.
Iz Rima.
Rim, 6. jul. — V sredo zvečer so naši oddelki v presenetljivem napadu potisnili našo linijo naprej severozapa-dno od Sela na Krasu, osvojili nekaj stražišč in ujeli nekaj mož. Svojo pri-
Streljanje je bilo na ostali fronti.
Petrograd, 8. jul. — Položaj je ne-izpremenjen.
'J
"Slackers".
Freeport, 111., 5. jul. — Sodnik Lan-dis je začel danes posamno zasliševanje 150 "slackerjev" (mudljivcev), ki niso izpolnili svoje registracijske dolžnosti v Rockfordu.
— Med novimi izgredi vsled lakote so dobitev so obdržali proti silnim protinapadom.
V naslednji noči je sovražnik po silnem topniškem streljanju preizkušal zo'^t pridobiti izgubljeno zemljo,
■w^fi&t^sij iiSi^ifcehešeee.is. šem streljanju s trojnimi puškami. U-maknile so se v neredu, utrpevši znatnih izgub in zapustivši nadaljnih ujetnikov v naših rokah.
"Včeraj je naše topništvo izdatno obstreljevalo sovražne čete v premikanju.
se, kakor poroča "Handelsblad", sno-' či spopadli delavci blizu Amsterdama ležečih vladnih tvornic za strelivo in vojaki. Municijskim delavcem so se pAdružili štrajkarji. 'Čete so 'baje mw- N rale ponovno streljati. En' delavec je bil baje usmrčen in enajst je bilo ranjenih.
« Zaupna izjava.
Petrograd, 5. jul. — Povodom za-posedbe poletne palače bivšega ministra zunanjih stvari Durnova po anarhistih, je odbor vojakov in delavcev izrazil začasni vladi zaupnico.
Cadomova junaštva.
Rim, 7. jul. -j- Vrhovno vojno vod-
stvo je danes objavilo sledeče dnevno Pred to izjavo je govoril delovni • naznanji0;
minister Skobelev, ki je med drugim rekel, da na Ruskem nikogar ne primejo zaradi njegovih političnih nazorov, a da prav nič ne prizanašajo takim, ki izkušaj.0 na hudodelski način izpodkopati družabni red.
PUŠEK JE DO- VOLJ PRI ROKI ZA ARMADO 1,000,000 MOŽ.
pravlj; Združenih Držav je bila pri-Pušei/"" za Vojno, kolikor se tiče ,n streliva, Pužek je bilo v zalo-
gah za armado več nego 1,000,000 mož. Poleg tega je bilo takoj ukrenjeno za izdelavo nadaljtoih milijonov, pu-
, Photos by American Press Association.
šek in ogromne množine, streliva. Vojaški novinci bodo oboroženi z En-fieldovo puško novega kalupa, kakršne so izdelovali v ameriških tovarnah za britansko armado.
Sliki kažeta dvoje prizorov v pu-škarnici: zlaganje orožja in delo na pušknem vijakovem mehanizmu.
"Sovražni razgledni oddelki so se trudili, prodreti do naših linij v okolišu Pasubica ob pobočjih Piccolo-La-gozuoi in v Tolminskem okrožju, toda zaman. Naše topništvo je razkropilo kolone, ki so se bližale gori Selunio.
'Streljanje sovražnih baterij pri Vodicah smo ustavili."
Topovi grmijo na Goriškem.
Rim, 8. jul. — V zgornji Val Tellini je poizkušal sovražnik v soboto zvečer osvojiti eno naših prednjih stražišč. Prepodili smo ga s topniškim streljanjem in hitrim protinapadom.
Na ostali fronti je bilo topništvo delavnejše,' zlasti pri Vodicah, kjer je sovražnik nenadoma osredotočil svoje streljanje, kateremu sm6 odgovarjali močno in izdatno.
Včeraj popoldne je velik oddelek italijanskih zrakoplovov letel v Idrijo. Vkljub močnemu obrambnemu streljanju od strani sovražnika so naši zrakoplovci spustili poltretjo tono razne-snih tvarin na vojaške1 naprave za pridobivanje živega srebra ter povzročili ogenj in drugo škodo, nakar .-o se vrnili varno.
Makedonska fronta.
Berlin, 5. jul. — Položaj je neizpre-menjen.
Pariz, 5. jul. — Sovražnik je po močnem bombardiranju poslal dve močni koloni proti desnemu krilu italijanske fronte, ali bili sta odbiti.
Zmerno topniško streljanje je bilo na obeh straneh ob vsej fronti.
London, 6. jul. — Sovražnik se je začasno ustanovil na obronku zapadno od Doljelov (jugozapadno od Dojran-skega jezera), a je bil prepoden s protinapadom.
Devetnajst ton raznesnih tvarin so spustili in prizadeli znatno šk6do britanski zrakoplovi v juniju.
Berlin, 7. jul. — Nobenih važnih vojaških podjetij ni bilo.
Berlin, 8. jul. — Položaj je neizpre-menjen.
Rumunska fronta.
Berlin, 5. jul. — Armadni skupini nadvojvode Jožefa in feldmaršala von Mackensena: Sovražnik je pokazal več
KU|
Ruska fronta.
Petrograd, 5. jul. — Vzhodno od Brzezanov je sovražnik napadel naše prednje istraže, ali naše topništvo ga je prisililo k umiku.
Vzhodno od Lipnice dolnje je sovražnik po topniški pripravi dvakrat napadel naše postojanke, a je bil od', it obakrat.
Dnevno naznanilo.
V	smeri Kovela (Volhinija) je bilo topniško streljanje.
V	smeri Zločova (v Galiciji) so naše ogledniške. skupine blizu vasi Godov uplenile enajst nemških strojnih pu-šek. Napad po eni naših napadnih skupin ni uspel. Sovražni protinapadi v smeri vasi Mieczyskov so bili odbiti po našem streljanju s puškami in strojnimi puškami.
Po predhodni cenitvi smo v bojevanju v nedeljo in poned*lj"ek ujeli 300 častnikov in 18,000 mor ter uplenili 29 topov in 33 strojni^ .pnseTi.
Nemško poročilo.
Berlin, 5. jul. — Armadna skupina princa Leopolda: Na bojišču v vzhodni Galiciji so se pripetili včeraj samo lahki topniški boji. Na gričevju pri Brzezanih so se razvijali krajevni spopadi, med katerimi je bil sovražnik pregnan iz nekaterih žrelskih linij, v katerih se je še obdrževal. V sosednih odsekih je !sploJi prevladoval večji mir.
Ruski udar sovražniku.
London, 5. jul. — O novi ruski o-fenzivi je rekel danes general Maurice med drugim:
"Nemogoče je previsoko ceniti moralni učinek, ki ga bo imela obnova ruske ofenzive. Nemci so vreščali, da Rusi niso več v vojni, in so razširjali to med nemškim ljudstvom. Sedaj pa prihaja velika ofenziva, ki še ni končana in mora imeti dalekosežno moralno posledico, da ne govorimo q stvarnih koristih, ki bodo izhajale iz nje.'
Novi spopadi.
«
Petrograd, 6. jul. — V smeri Zloče-va je bilo živahnejše tojniško delovanje na obeh straneh.
V	okolišu severozapadno od Rybni-kov, blizu Dzikelanov, je bilo več kratkih, ostrih spopadov med našimi oddelki in sovražnikom. Sovražno topništvo je silno streljalo proti našim postojankam vzhodno od Lipnice dolnje.
Berlin, 6. jul. — Turške čete so včeraj ujele 202 Rusa ob odbitju napada. Petsto Rusov je bilo usmrčenili z bajonetom.
Berlins' Čez London, 6. jul. — Bitka
v vzhodni Galiciji med tevtonskimi četami in ruskimi se je iznova razvila danes, ko je bilo snoči mirno po včerajšnjem silnem topniškem streljanju.
Mnoštveni napadi- ruski med Zbo-rovom in Konjuči ter pri Brzezanih so, se zlomili s težkimi izgubami za sovražnika, po nocoj izdanem uradnem '.aznanilu iz nemškega vojnega glavnega stana.
Nova ruska ofenziva.
London, 7. jul. -«- Med tfm ko je Nemčija brž pošiljala reserv na pomoč avstro-nemško-turškim četam okrog mesta Brzezany v vzhodni Galiciji, je general Brusilov začel novo ofenzivo zapadno od Pinska, 175 milj severno od Brzezanov. Petrograd poroča nocoj osvojitev več važnih krajev.
Francoska fronta/
Francoska fronta na Francoskem, 5. jul. — Po svoji najmočnejši ofenzivni prizadevi izza Verduna so se našli Nemci včeraj vržene nazaj povsod ob
enajst milj široki fronti ob reki Che-min-des-Dames, zapustivši zemljo gosto posejano s svojimi mrtveci in nc da bi ujeli le enega francoskega vojaka.
Francoske linije so ostale nedotaknjene in francoski poveljujoči generad, ki je ves čas opazoval bojevanje iz prednjih zakopov, je koncem dneva lahko izjavil, da ni bila niti ped zemlje izgubljena.
Nemci so šli k napadu povsod v najtesnejši sestavi in v zaporednih valih, vsakikrat z glasovitimi "strašilnimi" četami' v ospredju, ki so bile pokoše-ne po francoskem streljanju.
LoiCtr 6. jul. — Britanci so odbili nemške napade blizu Bullacourta.
Pariz poroča odbitje nemških napadov med rekama Miette in Aisne ter v Champagni, kakor tudi ujetje nekaj tucatov Nemcev.
London, 7. jul. — Pariz poroča topniške dvoboje v Champagni. Berlin poroča odbitje francoskih napadov v raznih odsekih. Britanci so raztegnili linijo v Belgiji.
Zrakoplovci nad Londonom.
London, 7. jul. — London je bil danes žrtev največjega napada po nemških zrakoplovcih, kar je bilo poizku-šanih izza pričetka te vojne.
Brodovje ilvajsetih, morda več, zrakoplovov je privršelo nad metropolo in petnajst minut spuščalo ogromno množino raznesnih tvarin, ki so nosile smrt in pogubo.
Severozapadni del metropole je bil najprej zadet, potem West End in predmestja, kjer stanujejo londonski bogataši.
Kolikor je doslej znano, je bilo 37 oseb usmrčenih in 141 ranjenih. Od usmrčenih je bilo 28 moških, 6 žensk in troje otrok. Od ranjenih je bilo 74 moških, 30 žensk in 37 otrok.
Turška fronta.
Petrograd, 5. jul. — Ko smo zavzeli Panjwin v Kavkazu, se je sovražnik umeknil na višine zapadno in južno od Paniwina, kjer se trdovratno brani. •^froWWrrA-t.-lr ^ Položaj-j* premenjen. Topništvo je znatno delovalo.
Petrograd, 6. jul. — V smeri Sukkia v Kavkazu ter blizu Bistana in reke Abiširvan so naše čete v boju z oja-čenimi turškimi oddelki. Na ostali fronti je bilo samo poprilično streljanje.
Petrograd, 8. jul. — Položaj je neiz-premenjen.
Obstrukcija v Budimpešti.
London, 6. jul. — Poročevalec za Exchange Telegraph Co. brzojavlja iz Amsterdama:
"V Budimpešti je bilo naznanjeno, da ministreski predsednik grof Sster-hazy namerava razpustiti državni zbor, ker obstrukcijska taktika pristašev prejšnjega ministerskega redsednika grofa Tisza onemogoča vsako koristno zakonodajno delovanje.
"Pred razpustom pa želi prvi minister izsiliti sprejetje volilnega zakona, da bi se prihodnje volitve mogle vršiti že po novem isistemu."
DENAR V STARO DOMOVINO
to je: v Avstrijo in Nemčijo, se zdaj ne more pošiljati.
Pošljemo pa denar vojnim ujetnikom in drugim v
ITALIJO, RUSIJO IN FRANCIJO
istotako v one k'raje na Primorskem, ki so zasedeni od Italije.
Kadar pošljete denar, priložite tudi naslov, ki ga je prejemnik sam napisal, da se preprečijo morebitne pomote.
AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St.	Joliet, 111.
ATLAS — ZASTONJ.
Še imamo precejšno zalogo Ročnih Atlasov, katere dajemo zastonj in poštnine prosto onim cenj. naročnikom-(icam), ki naročijo "A. S." za celo leto s tem, da nam.pošljejo $2.00. Atlas obsega 40 strani. V njem najdete vsa pomenljivejša mesta na svetu s številom prebivalcev. Barvani zemljevidi obsegajo 32 celih strani, kjer so zazna-menovane vse dežele in vsa pomenljivejša mesta. Na tisoče teh Atlasov smo že razposlali. Ko pošiljate naročnino omenite v pismu, da želite dobiti Ročni Atlas.
Amerikanski Slovenec.
2.
AMEKIK.ANSK1 SLOVENEC, 10. JULIJA 1917.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in echini slovenski katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. i lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1-50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois. v; - ■ »v
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
•Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI*SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., un<ier the act of March 3rd. 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application
Iz slovenskih naseltitu
Joliet, 111., 9 .jul. — Prave vročine letos še nismo občutili, in Vendar smo
v tretjem tednu po kresnem dnevu. Toplih in tudi jako toplih dni smo i-meli že lepo število, ali vročih še malo, če sploli katerega. Danes je pa sko-ro hjadno. Smo pač v deželi, v kateri je vreme skrajno muhasto.
•— Iz bolnišnice sv. Jožefa. Jutri (torek) bode operiran na kili roj^k Martin Juričič. — V resnem stanju se nahaja g. John Petruša, dobroznani hrvatsko-slovenski trgovec iz Rock-dala, KM Moen avenue, ki leži v bolnišnici z razbito lobanjo in notranjimi poškodbami. G. Petruša je v nedeljo poizkušal ujeti konja na pašniku blizu ^vojega doma. Konj ni bil obuz-dan že več dni in vsled tega razbrzdan Ko se mu je g. Petruša približal, je konj brcnil, udaril svojega gospodarja v obraz in mu prebil črepinjo. Njegov zdravnik je danes izjavil, da je bolnikovo stanje kritično. Upamo in želimo, da g. 1'etruša srečno prestane krizo in kmalu popolnoma okreva.
—	Za pljučnico boluje že nad teden uljii mladi rojak Martin Težak, 16 let
star,
•— Cegav je denar? Frank Kocjan ml. je našel nekaj denarja v nedeljo na zapadni strani mesta. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi na 907 N. Bluff st.
—	Na obisku. G. John Škof, bivši bartender, ki se je pred nekaj meseci preselil v Cleveland, O., je prišel obhajat dan ameriške neodvisnosti v Joliet, kjer ima liebroj prijateljev, ki so mu tako prirastli na srce, da se kalne more od njih ločiti. Ta teden ostane še tu.
i — G. Josip Medic iz Ottave, 111., član nadzornega odbora Družbe sv. Družine, je prišel s svojo družino vi soboto pod večer v Joliet na obisk. Tu jim je vse jako ugajalo. Danes so odšli v Chicago, kj,er ostanejo pri svojih sorodnikih na počitnicah par tč-dnov.
—	Pozdravi iz La Salla. Gg. Frank Metes in Frank Videč sta bila na dan slavnega Četrtega na'izletu v La Sal-lu, 111., odkoder sta prinesla vse polno pozdravov slovenskemu Jolietu. Med drugimi pozdravljajo svoje jolietske prijatelje in znance: Gg. Komp, Ko-l tello, Povše, Tomše, V. Zupančič, preds. dr. sv. Družine št. S, tajnik dram. in pevskega dr. 'Slovenija" in ,— last but not least — gdčni. Anna
in Frances Juvančič, slavnoznana pevovodkinja "Slovenije".
—	Pogreb rojaka Antona Roliha, 103 Indiana avenue, ki je umrl v 36. letu svoje starosti dne 2. t. m. zvečer v Silver Cross bolnišnici, se je vršil v soboto dopoldne. Pogrebni izprevod se je pomiqal od hiše žalosti, 208 Jackson street, kjer je bilo truplo na mrtvaškem odru v stanovanju g. Louis Roliha, starejšega brata pokojnikovega, v slovensko cerkev, kjer je bila ob 9. uri črna sv. maša, in potem v avtomobilih na slovensko pokopališče. U-deležilo se je pogreba med drugimi tudi lepo število članov Slov. podp. društva sv. Barbare št. 65. Krasne vence so položili na krsto: Družina Louis Rolih, Mrs. Mary Grčar, družina M. Sekola, družina Jos. Sitar in dr. Sv. mašo zadušnico je služil Rev. John Plevnik, naš g. župnik. Pokojnik je umrl vsled zastrupljenja krvi. Čudno, da je bil g. L. Rolih obveščen o bratovi smrti šele 18 ur po nastopu iste. Pokojniku svetila večna luč!
—	Prijet, ker se ni registriral. "Joliet. Evening Herald-News" z dne 7. t. m. poroča: John Tušek, 21 let star, "an Austrian", ki pravi, da je doma iz San Antonia, Texas, je bil aretiran kot "draft slacker" davi po kapitanu Cofcrcoranu in patrolmanu Delaney, ker ise ni registriral. Namišljeni "slacker" ali zamudljivec je bil izročen šerifu Schollu, kateri je obvestil za-vezna oblastva. Tušek je prišel v Joliet pred tremi tedni. V neki družbi se je baje bahal, da se ni registriral.
Ker se ni registriral, je bil prijet tudi neki S. M. Youngblood (!), ki je trdil, da ni nikjer doma in da se kot "priden vandrovček" ni utegnil registrirati. Pozneje je poskušal dokazati, da je rojen v New Yorku. Sedaj stanuje v okrajni ječi.
—	Vojaška slavnost. V sredo; dne 11. t. m., bo v Dellwood parku največja vojaška slavnost v korist drugega bataljona prvega illinoiškega pešpol-ka. Uprizorjene bodo tudi vojaške va-
e z nekrvavo bitko.
—	Letošnji slavni Četrti ni zahteval nobene žrtve v Jolietu, le par oseb
e bilo lahko ranjenih. Po vseh Z. D. e bilo letos samo S oseb usmrčenih in 196 ranjenih, dočim je bilo lani 30 o-seb usmrčenih in 820 ranjenih, a prejšnja leta še več.
—	Mislimo, da ga ni Slovenca v Jolietu,, ki bi zabavljal čez Ameriko zato, .ker je sklenila pomagati zatiranim nanjjJonj v Evrqpi do svobode, če pa je kateri, naj se pokesa in poboljša. To omenjamo, ker poroča angleški dnevnik jclietski, da se pojavlja v nekem "foreign quarter of the city" ne-patrijotična, protiameriška propaganda. Slovenski ali sploh slovanski tisti "quarter" gotovo ni.
i
—	Cena premogu se ne bo zmanjšala v Jolietu čez poletje vkljub vladnim ureditvam, takft izjavljajo pre-mogotržci; pa tudi še bolj podražil se premog baje ne bo. Sedanja cena premogu v Jolietu je $6.25 za tono. Če se naročilo takoj plača v gotovini, se do-, volt 25 c popusta pri toni.
—7 $15,650 so nabTali doslej v Jolietu in okraju Will za Rdeči križ.
—	Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7 passenger liinousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nema-
Adv.
daritev Vsemogočnemu Kralju nebes in zemlje.
Takrat se je njegovemu sivolasemu očetu topilo srce od veselja, ko je videl, na ni bil njegov trud zastonj.
Bog ga blagoslovi v vinogradu Gospodovem!
Eden pričujočih.
Op. ur. Č. g. novomašniku in njegovim staršem najiskreneje čestitamo!
poškodbam, zadobljenim na železniškem križišču, zapušča ženo in troje otrok.
nich, Joliet.
Hibbing, Minn., 7. julija 1917. — G.
urednik, prosim Vas, da bi lfii odmerili malo prostora v cenjenem listu A. S. Želim javnosti naznaniti o novomašniku gospodu Rajmundu Jožefu Golob. O. S. I?.
Bilo je leta 1891 marca meseca, ko se je njegov oče podal iz starega kraja v Novi svet si iskat boljše bodočnosti.
Pot ga je naravnost pripeljala v severno Minnesoto. Tukaj je delal v železnih rudnikih, in pri tem opazoval tukajšnje razmere, posebno pa šoKke razmere. In to je opazil, da so šolske razmere kakor tam v tistem kraju kjer je bil on doma.
Čez 3 leta potem se je podal po svo-. jo družino in jih je srečno v J t-ibbing, Minn., pripeljal. Tukaj so njegovi o-troci pohajali "public" šolo. Tisti čas še šolske razmere niso bile tako urejene kot so zdaj.
Zato se je oče odločil, da je poslal svojega najstarejšega sina v St. Cloud, Minn., v višjo šolo. Potem ga je po--lal v St. Johns College, Minn., in tam se je učil 5 let. In med tem časom se je benediktinom prikupil in so ga tako dolgo nagovarjali, da je stopil v njihov red. In tista leta so poslali prošnjo za dva študenta v St. Martin's College, Wash., da bi bila Slovenca ali kakšnega slovanskega naroda. In potem se je on podal tja in je tam dovršil svoje »študije.
Dne 19. junija t. 1. je bil v mašni-ka posvečen. In potem je prišel sem k svojim starsem na Hibbing, Minn.
In dne 1. julija je daroval nekrvavo
La Salle, 111., 6. jul. — Stari prego-govor govori: "Ne hvali, — če ne veš koga!' Drugi pa pravi: "Da dobra roba — se sama pobaha!'' — To so ljudski pregovori; ki so pa čestokrat isti-niti! Zato hočem tukaj omeniti v svojih vrsticah nepristransko mišljenje o igri, ki jo je vprizorila slovenska mladina naše vrle slovenske šole sv. Roka dne 24. junija t. 1. in ponovno dne 1. julija, t. 1.
Kakor sem že gori omenil, da vsaka dobra reč se sama pohvali, tako se je tudi ta! Izrek, da "Dela sama govore", je nadvse istinit.
Po nepristranski sodbi mora vsak priznati, da se je igro završilo kar najbolj umetno je mogoče!
Dela naših č.č. slovenskih sester so ta dva dneva javno pokazala, kaj so slovenske učiteljice zmožne in kaj da so zasejale v prvem preteklem letu med našo slovensko mladino.
Ne bom opisaval vsa njihova po žrtvovalna dela, toda vendar pa rečem, če tudi trdo je šlo, ledina je prebita!
Otroci, navajeni poprej skoro same angleščine, so danes prenovljeni v prave slovenske sinčke in hčerke!
Pa se še dobijo tam pa tam o.... rigači po naselbini, kateri kavkajo proti cerkvi, proti šoli in sploh vsemu, kar spada v naš katoliški krog. Seveda, užaljeni so, ker smo jih pustili daleč za sabo, z njihovim "koruznim magacinom".
Danes, dne 6. julija 1917, se je obrnila na lopati prva plast zemlje, kjer bo stala naša nadvse potrebna slovenska nova cerkev. — Zgotovljena bo pa nekako prihodnje leto v marcu, ako pojde vse po sreči, — kar pa upamo!
Slovenske darovalce se pa prosi, kateri še niso darovali v ta sveti namen, da pomagajo k temu kolikor jim je mogoče! "Rojaki, ako ste slovenski rojaki, pomagajte slov. cerkvi in slov. šoli!"
Poročevalec.
Pozdrav iz vojnega ujetništva.
Prejeli smo včeraj (pondeljek) sledečo dopisnico:
Cassino, Italija, 13. 6. 1917. — Slavno uredništvo! Podpisani vljudno pro-isim, da objavite v "Amer. Slov." sledeče:
Srčne pozdrave pošiljamo vsem Slovencem in Slovenkam vojaki domačega 17. pešpolka iz italijanskega vojnega ujetništva:
Anton Novak, Viseje št. 25 pri Žužemberku; Jožef Knaus, Retje št. 37, pošta Travnik; Franc Mramor iz Vel. Lašč. (Mi trije smo bivali še pred kratkim časom v Ameriki.) Anton Tomšič, Vel. Račna št. 5; Ignac Kam iz Rča, Št. Vid-Zatičina; Peter Gornik iz Gore; Alojz Lesar iz Kočevja; Alojzij Huč iz Ponikev pri Trebnjem; Rudolf Košir, Viševek pri Rakeku in Franc Košnik, Cerklje pri Kranju.
Naslov: I. I., Prigioniere di guerta, Cassino, Gruppo 6, Italia.
Na svidenje! t
Anton Novak.
Drobiž iz slovenskih listov.
Hibbing, Minn. — Nova maša. V nedeljo 1. julija t. 1. je tukaj pel novo mašo naš rojak Rev. Josip Golfflb. Slovesnosti šo 'se udeležila drultva in mnogo duhovnikov, med njimi tudi sledeči: Rev. Math. Bilban iz Gilber-ta. Rev. John Jerše iz Dulutha, Rev. Alois Pirnat iz New Dulutha, Rev. J. E. Scliriffrer iz Chishohna. Starši no-vomašnikovi živijo v Hibbingu. To je bila prva nova maša tukaj. Rev. Jos. Golob je bogoslovne nauke dovršil v Lacey, Wash.	#
Milwaukee, Wis. — Ponesrečil se je dne 30. junija dopoldne 25-letnl rojak Peter Gips v tovarni za čevlje na Maple St. Z levo roko je prišel v stroj, kateri mu jo je zmečkal. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Sheboygan, Wis. — Staršem Princ, 913 Alabama ave., je dne 29. junija popoldne ob polšcstili utonil 7-leUii sinček Jožef Princ. Padel je v reko Sheboygan. Akoravno je prišel kmalu mestni ambulančni voz s pulmotor-jem, je vendar bilo nemogoče, dečka zopet oživiti. Na lice mesta je dospela mati slučajno, in ko je tamkaj zagledala svojega mrtvega sina, se je od bolesti Zgrudila, da so jo morali prepeljati domov.
Buhl, Minn. — Peter Staudohar, ki je tožil vas Buhl za $3,050 odškodnine, ker je padel na cesti, ker ni vaška uprava odstranila snega, je dobil $500 odškodnine.
Duluth, Minn. — Mesto je postalo z dnem 1. julija suho, kot je določila zadnja volitev. Zaprti so sedaj vsi sa-luni. Sosedno mesto Superior pa je postalo po enerfi letu suše s 1. julijem zopet mokro. Dosedaj so si hodili žejni Superiorejmje gasit žejo v Duluth, odslej naprej pa je ravno narobe. "Lumberžeki" bodo svoj glavni stan '•'premufali" v Superior.
Ely, Minn. — Matt Jylla, 45 let -tar, samec, je bil dne 28. junija ponoči prijet od treh neznancev, vlečen na konec mesta, tamkaj slečen namazan s smolo injwteui povaljan v perju. Zjutraj je Jylla našev vrečo in se v nji vrnil v mesto. Podal se je k policiji, da obtoži zločince, ali ta ga je zaprla. Za njega je že čakalo zaporno povelje, ker je obdolžen zločina nad 15»letno deklico, ki jo je imel v skrbi.
Cleveland, O. — Tajnikom pevskega društva "Lira" je bil enoglasno izvoljen Rev. J. J. Novak namesto odi-šlega Mr. Albina Poljanca. — V župniji sv. Vida so bili pokopani: Ivana Novšak, 44 let stara, doma iz Žužemberka; Ana Tekavčič, 15 let stara, šolarica 7. razreda sv. Vida šole. Neža Grandovec, 25 let stara, doma iz Cerknice. — V Newburgu so umrli: 12-letni šolar Jos. Blatnik; Jernej Novak, razvažalec ledu, ki je podlegel
VESTI IZ STARE DOMOVINE.
Nemci ovajajo Slovence.
("Slovenec", II. IV.) "Čitamo v 'Grazer Tagblatt-u', da se Nemci v Mariboru zopet brigajo, ker so baje panslavisti s pomočjo slovenskih denarnih zavodov kupovali za časa vojne nemške hiše. Nemci, pravi 'Tag-blatt', so podpisovali vojna posojila avstrijska, a slovenski denarni zavodi sc ostali daleč za njimi, ker so rajši kupovali nemške hiše. Zopet so ponovili zahtevo, da naj nemškega dijaka uči nemški profesor slovenskega jezika. — "Štajerc" v Ptuju (1. IV.) je ponovil očitek, da so slovenski politični voditelji za Srbe in Ruse. Zdi se mu, da niti sedaj niso izpremenili svojega mišljenja, in da hočejo ostati ono, kar so bili tudi pred vojno.
Vojno ministrstvo ponemčuje.
('Slovenski Narod", 14. IV.) "Nemški listi iz Celovca javljajo, da je na seji vsenemškega društva, ki se je vršila tamkaj, predsednik naznanil, da se je društvo radi razvijanja nemškega šolstva v Trstu obrnilo na vojno ministrstvo, odsek za mornarstvo pred-sedništvo ministrskega sveta in arma-dno poveljstvo jugozapadne fronte, ter da je od vojnega ministrstva dobilo odgovor, v katerem z ozirom na po trebo odpiranja navtičnih šol ž nemškim jezikom v Trstu vojno ministrstvo zagotavlja, da bo odsek za mornarstvo v varovanje svojih lastnih koristi obračal posebno pažnjo na odpiranje takih šol v Trstu. (lj Društvo je z zadovoljstvom sprejelo to vest."
ljah. Vedno v smrtni nevarnosti. Spali smo največ na prostem. Tu sem si pridobil tudi hrabrostno svetinjo, ker sem rešil nekega svojih tovarišev smrti. Najbolj nevarno je bilo, kedar smo šli na poizvedovanje. Vedno so preža-li Srbi na nas izza kake skale. Vsaki-krat je kateri mojih tetvarišev pozabil dihati. Meni, pa hvala Bogu, se ni nikdar nič zgodilo. Menda, je to res Božja volja tako. Neštetokrat je žvižgala kroglja vsakega kalibra mimo moje glave, neštetokrat se je zabliskal bajonet na mojih prsih, in vendar sem ostal zdrav nepoškodovan....
Dobil sem bil dopusta osem dni. Prišel sem domov — kako iznenadenje. Vsi so me objokovali kot mrtvega; pa sem stal na enkrat pred njimi zdrav in čvrst. To je bilo veselje-toda žali Bog, kratko. Potem pa zopet slovo-bridkejše od prvega. Bil sem prepričan, da se ne bodemo nikdar več videli. Pa vse to nič ne pomaga; Hočeš — nočeš — moraš. Poslali so me potem v Galicijo. Pa tam nisem prišel v ogenj, ker so nas takoj poslali proti Lahom. Tu pa moje pero omahuje, ker nisem v stanu popisati kaj se je godilu tu. Bil je pekel — sodni dan. Zemlja in kamenje, razpršeno od kar-tač, je pršelo po zraku, da je otemnelo solnce. Gorica je popolnoma porušena, da ni kamen na kamenu ostal. Le ti laški kanoni, ti so nam prizadejali preglavice. Skoraj vsak dan smo bili v ognju. V naskokih in protinaskokih. Hodili smo po mrtvecih in brodili v krvi. Tovariši so padali kot muhe, jaz pa vedno zdrav, nedotaknjen, daisi-ravno nisem bil nikdar zadnji pri spopadih. Samo enkrat me je bilo zasulo, pa razven strahu, ni bilo nič hudega. Vem, da sem bil v Božjem varstvu, in bom vedno hvaležen Bogu za to. Zrak i je bil okužen od smradu, ker niso mo-1 gli sproti pokopavati mrtvih. Devali smo jih v skupen grob, Lahe in naše, I in tam so ležali tihi — mirni.
Nekateri so se bili tako zagrizli eden v druzega, da jih niso mogli ločiti niti j po smrti.. ..
Sedaj pa sem tu v ujetništvu že e-
najst mesecev, ter čakam konca vojne, da bi pohitel k 'svojim dragim. Od doma mi večkrat pišejo, ter pozdravijo tudi Tebe. Tukaj nam pripovedujejo, da se napravi jate tudi vi na vojno. Bog ve kako dolgo bo še vse to trajalo?
Tvoj brat Matija Debevec.
Žepi pri ženskih oblekah
se počasi zojjet pojavljajo. Pri sedanjih krilih, ki so večinoma nagubana ali drapirana, je to tudi pako lahko mogoče. Žepi so 'seveda vedno skriti i gubali. Nekaj navadnega so žepi v mu-fill ter na vrhnjih jopah in plaščih, kjer pa so vidni in so kostimom. Vsekakor z zdravljajo ženske žepe, ki menda iz podrinejo drage torbice ter so gotovo praktična naprava.	»,
dii in piascin,
celo v oktrf veseljem
Čudno zahtevanje.
Ravnatelj (odpuščenemu kaznjencu): "Kaj bi še radi. Novak?"
Kaznjenec (ki so ga pred odhodom še fotografirali): "Eno sliko bi še rad!"
Carl Schreiber
Chicago Phone 3496. 519 Marble St. :: Joliet, Illin<~''
SLOVENSKI BARVAR IN SLIKAR.
Barvam poslopja, znotraj in zunj ter opravljam vsak posel, ki spada barvarskega obrta področje.
Obešam stenski papir.
Dobro sredstvo za vtretj
ne sme manjkati pri nobenem dobro urejmem domu. Dr. Rtchterjev
PAIN-EXPELLER
imaže nad 50 let veliko priznanje med Slovenci n*
celem svetil.
Jedino pravi s varstveno znamko sidri
25c. in 50c. v lekarnah in naravnost od F. AD. R1CHTER & CO. 74-80 Washington Street. New York, N. T.
Pismo iz laškega ujetništva. —
Sledeče pismo je pisal brat upravitelja "Sloge" iz laškega ujetništva. Pismo bo morda zanimalo marsikaterega, ker je bival pisec tega pisma pred nekaj leti v Clevelandu, kjer ima mnogo prijateljev in znancev:
Dragi brate: Tvoje pismo, kakor tudi denar sem prejel. Hvala Ti. Vprašaš me kako da -e mi godi? Gotovo ne najboljše, kot si lahko misliš. Bolj natančno Ti tukajšnjih rabmer ne smem popisati. Samo nekoliko Ti hočem opisati trpljenje ki sem ga pre-stalv vojni. Seveda, vsega Ti ne morem popisati, ker je sploh nemogoče. Kajti vseh grozot, ki smo jih morali prestati, ne more popisati nobeno pero. Ako bo Božja volja in se bomo še kedaj videli potem Ti bom že še natančneje povedal. Toraj: Najprej so nas črnovojnike poslali v Bosno proti Črnogorcem in Srbom. Prej ko sem pa sploh okusil svinčenke, bil sem zbolel, ter bil poslan v bolnišnico v Sarajevo. Tam sem ostal do Božiča, ter nato poslan z drugimi vojaki za armado. Šli smo potem za vojsko skozi gozdove in bosniške jarke, kjer nas je dohitela Božična noč. Sredi temnega gozda smo obhajali Božični večer. Pri plapoločem ognju smo sedeli in vsak izmed nas je imel svoje misli pri svojih dragih. Bile so to misli polne gnje-va in domotožja. Bil je to moj prvi Sveti večet, katerega sem obhajal v tako žalostnem položaju. A ni bil edi^ ni in ne zadnji. Prišel je drugi — prišel je tretji — in obhajali smo jih zunaj na poljih v jarkih. V snegu in mrazu .... Med ranjenci in mrliči ... Blagor Ti, ker Ti ni bilo treba okusiti vsega tega....
Ko smo prišli do armade, prejeli smo prvi takozvani krst od sovražnih svinčenk. Seveda bil je krst brez botra. I o pravici Ti povem, da mi to brenčenje in sušenje po zraku ni nič kaj dopadlo. Kajti takove "muhe" so jako sitne. Rade pičijo in človek se jih ne more otresti, še hujše so kakor tisti "maskviti" tam pri vas v Ameriki.
Posebno v začetku se človek težko privadi. No, s časoma se pa kar iz navade nagne vstran ali pa se skloni, ako se zasliši tako šuštenje po zraku. Tu smo veliko prestali mraza in lakote. Surov krompir, zelje, koruza, vse je šlo po "šestnajst". Bog da je bilo. Vedno smo bili v pra-kah, na patru-
Poskusite 1STovo Pivo *
Old Lager
•♦♦•"V STEKLENICA H Je BOLJŠA in okusuejša pijača, kot katero drugo pivo.
-t---IZDELUJE GA--'--
Joliet Citizens Brewing Co.
Oba telefona 272 Dobite je vseh boljših saluiiih v Jolietu
ColloAe of Sdiirf Thomas
UNDER. THE CONTROLS DIRECTION OF ARCHBISHOP IRELAND
mrp,^ ^Srtint Paul Minnesota
iLLUjll..,
ay. M a. i T
:iiiiuii i n
A CATHOLIC MILITARY COLLEGE
Ranked as an Honor School by the War Dcpartmcut Collegiate Commercial Academic Preparatory Careful Mental. Moral and Religious Training Eight Hundrca and Thirty Students From Twcnty-l;ivc States Last Year.
§ FOR ILLUSTRATED CATALOGUE ADDRESS
Very Rev. II. Moynihan, D. D. Pres.
Union Coal & Transfer Co.
515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving
Chicago telefon 4313.	Northwestern telefon 4t'
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen I. 1895.
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih ▼ mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v naii stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344.
Nasi kočijaži in vsi delavci so Slovenci.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 10. JULIJA 1917.
I.
sv. Družine
Družba
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
V ZJEDINJENIH DRŽAVAH OoilpJf. M TFT Tfl SEVERNE AMERIKE.	UUllUi' JULlDi' lilil.
Vstanovljena 29. novembra 1914
Inkorp.v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. T drž. Pa., 5. apr. 1916
ORU2BINO GESLOs "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik ...........GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik .....................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet. 111.
Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, I1L
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe le naj pošljejo na 1. porotnika.
Dr. Janez Bleiweis in njegova doba
Postanek in razvoj narodno-političnesa programa Slovencev do razcepljenja v konservativno in liberalno stranko.
SPISAL DR. DRAGOTIN LONČAR
(Dalje.)
Težko se je tudi držati cerkvenih strank, ker so večidel odvisne od epi-skopata, da pa ta v političnih zadevah ni ednih misli, ve vsak 'posvetnjak in neposvetnjak. O tem pa smejo biti naši bralci prepričani, da bo naš list služil onemu duhu, ki veje iz zgodovine cerkve, a ne iz intolerantnih glav .. 'Slovenski Narod' hoče krepko stati za -zedinjeno Slovenijo. Svodih političnih načel ne zajema iz najnovejših državljanskih besednjakov, ampak iz zgodovine in izkušnje. Pri Slovencih je preveč občutljivosti in 'zavisti: toda Pri nas mora biti, ker smo majhen narod, vsak narodnjak velik značaj. Idili čnosti v političnem življenju nikdar ni bilo in je ne bo, treba političnega
napredka____ Absolutnosti v politiki
ne pospešuje nobene stvari---- Naša
Politična moč ne leži v navdušenih °Pozicionalnih govorih, ampak le v Soglasnih zahtevah vsega slovenskega naroda. Politično zrel narod se nikdar ne zanaša samo na vladajoče može, ki nam za časa svojega vladarstva utegnejo biti kolkor toliko pravični; toda Po svojem propadu nam ne morejo Več pomagati, ako si nismo sezidali Sami čvrste trdnjave med narodom in Za narod. Politika slovenskih vodite-je pomanjkljiva, ker mislijo, da lt2' naša politična akcija v minister-skil> lopah, ^ak je bil politični položaj na Slo-•,Venskem, ko so svetovni dogodki leta 1870. naravnost katastrofalno zadevali ^vstrijo, t. j. njeno državno idejo o krščansko-katoliškem nemško-narod-
nem
habst
cesarstvu, po kateri naj bi bila turška Avstrija izvršiteljica ev-''opske reakcije, ki jo vodi rimska Ur'ja s papežem na čelu. In sedaj je Padal udarec za norcem: zedinjena talija iu zedinjena Nemčija! Avstriji* odpovedala konkordat, ko se je *ni'a papeževa nezmotljivost, v '"'cosko-nemški vojni je hotela sicer
'-vezi s Francijo in Italijo nastopiti Proti f
Nemčiji, ker Kraljevi Gradec še n. - Spametoval avstrijskih držav-
,,eHblika sta napravila konec tem
rotl Protestantski Prusiji za prvenstvo v	1...-	če
"> bil . ................. .
0V; toda Sedan in tretja francoska
Mh\\V
Uzijam. T'
^ 1 svetovno dogodki tudi niso mo-°stati brez posledic na slovensko «_ n°st hiti v cerkvenem niti v narod-oziru.
slov a*'zem Je povzročil preobrat v VanV.an*em mišljenju. Avstrijski Slona ' ('azven Poljakov) so pdgovorili ^/'•"'vlado Nemcev in Madjarov s V0y lla so potovali v Moskvo pod
nuMe?"1 Palackega in Riegerja. Iz-Slove- ......
tle]e - vence v je bil najimenitnejši u-sv0j',"r Matija Majar. To potovanje 1848 polit^nega programa. Leta Avs, .-e vodilno njegovo geslo: Avs,rr'-:i proti Rusiji, 1867. leta pa: ja sic')a-1)oleg Rusije. Palacky osta-Avstr • S-C veJno Pr' iJeji federalistne Z80(10'JC ln sicer — kakor vemo — na sko llt "lsl<0 zemljepi»ni podlagi, ru-šc Vf,!,^6'21'"0 trionarhijo bi smatral ■»rež n za "eizrečno zlo in nesrečo bojjVU .,n konca; toda sedaj se je Vec, nasprotno ideja federalist
ne Avstrije zahteva prijateljstvo z Rusijo in drugimi velesilami. Po letu 1870, skrbi Palackega nemška in madjarska hegemonija, da razmišlja o razpadu Avstrije. V tem slučaju bi se Čehi ne zadovoljili s svojo usodo, najsi bi prišli pod prusko ali pod rusko o-blast: Pruse bi smatrali za glavne sov ražnike svoje narodnosti, Rusom pa, svojim sorodnikom in prijateljem, bi bili najzvestejši — ne podaniki, nej;o ajds ;i350tI uiaj ud iq Bp au 'iJjiuzaA-ez jeti ruski jezik, ruski pravopis in pra-voslovje. Dokler pa ostane vse pri starem, dotlej med Čehi in Rusi ne more biti drugega razmerja nego platonična ljubezen.
"Slovenski Gospodar" je grajal Blei-weisa, da se ni udeležil etnografične razstave v M°skvi, češ, da ne gre izgovarjati se s starostjo ali z bolehno-stjo v tako važnem času glejmo starčka Palackega! Toda tudi brez Bleiweisove udeležbe so tedanji dogodki vplivali, na slovensko javnost. "Slovenski Narod" je pisal o tem, kaj bi "bilo, ako zadene Avstrijo nesreča z nemške strani: izražal je mnenje, da pač vsak Slovenec prej in rajši postane po narodnosti Rus nego Prus.
Rusofilsko vseslovansko stališče dobi v 'Slovenskem Narodu" to formulo: Germansko-romanski zapad sloni na socialni uredbi fevdalizma, na slovanskem vzhodu, v Rusiji, je doma demo-kratizem, enakopravnost vseh državljanov. "Srednjega istanu" ali meščanstva v germansko-romanskem zmislu na Ruskem nikdar ne bo. Iz fevdalizma se je razvilo socialno vprašanje, ki loči germansko-romanski svet od slovanskega. S socialnim vprašanjem nastopa doba slovanstva, za slovanstvo -ocialno vprašanje ni nobena zapreka, zastopnik te dobe je Rus! Namesto pretirane lojalnosti, deklamujoče nem škim mogotcem Koseskega verze. "Hrast se omaje in hrib — zvestoba Slovencu ne gane!.'i.(\idarec je pač veljal politiki Bleiweisovi), se poudarja vseslovanstvo kot kulturna moralna o-pora, prinašujoča svobodo. Velika slabost je, da se pred svetom prikriva ideja panslavizma, ki živi enako pan-germanizmu in panromanizmu kot za vest o edinosti vseh slovanskih narodov, utemeljena na sorodnosti slovanskih narečij in deloma na skupnosti zgodovine.
Tu vidimo, kako je mogoče vzkipela nemška zavest Izzvala enak odmev na slovenski strani. V svojem odporu Slovenci'prvi hip niso našli druge formule za slovanstvo nego navdušenost Kollarjevo in ruskih slavjanofilov. Ni čuda, saj je zgodovinsko neutemeljeni filozofiji o slovenski demokraciji zapadel celo tako kritičen duh, kakor je' bil Palacky! To je bila ista zmota, kakor jo je zagrešila na drugi strani v 60. Utili ruska inteligencija, ko je hotela preskočiti dobo kapitalizma in namesto fevdalne družbe takoj uvesti so-cialistno.
Prodiranje nemštva je postavilo Slovence pred vprašanje; Kam in kako? Čustvo jih je zavajalo, da so se tolažili z rusofilstvom, dejanski položaj je pa zahteval praktične, umske rešitve. Koketkanje z Rusi — saj dru-
gega to ni moglo biti — se je naslanjalo na katastrofalno politiko, v kateri bi Slovenci izgubili svojo narodno individualnost, a naj bi prišli tudi pod Rusijo; zakaj slovanski kosmopoliti-zem ni nič boljši nego vsakteri drugi kosmopolitizem. Palacky je rekel o Čehih —in Čehi niso Slovenci! — 1873. leta, da jim* bo čisto vseeno, če že morajo nekoč nehati kot narod, ako potem postanejo Nemci, Italijani, Madjari ali Rusi) Slovenci se morejo pozitivno uveljaviti le v jugoslovanst-vu. Ta misel se je tudi zopet pojavila kakor 1848. leta.
V Sisku, kjer je bil takrat Jurčič u-rednik opozzicionalnega glasila "Sued slavisehe Zeitung", so >se začeli razgovori, ki so končno vedli do t. zv. ljubljanskega jugoslovanskega progra-grania. Dne 1. decembra 1870. leta je bil v Ljubljani sestanek slovenskih in hrvatsko-srbskih politikov, ki so se ga uedeležili Slovenci: dr. Bleiweis, dr. Costa, Košar, dr. Lavrič, Murnik, dr. Poklukar, dr. Razlag, dr. Tonkli, Tr-stenjak, dr. Ulaga, dr. Vončina; Hrvatje in Srbi: Barčič, dr. Brlič, Danilo, dr. Kostič dr. Makanec, Miškato-vič, dr. Mrazovič in drugi.
Ljubljanski jugoslovanski program poudarja edinost južnih Slovanov, ki se kaže v narodnem čustvu in jeziku. Slovenci, Hrvatje in Srbi habsburške monarhije združujejo vse svoje moral ne in materialne moči v dosego edin-stva na književnem, gospodarskem in političnem polju;' svoje delovanje bodo osnovali tudi na to, kako bi pomagali zadovoljiti v enakih potrebah svojim bratom onostran mej, s katerimi so ene narodnosti; delati hočejo z društvi in skupščinami, zbori in časopisi sporazumno v vsakem vprašanju, ki se tiče njih zadev.
Ljubljanski jugoslovanski program je nastal pod vplivom pruske vojne sreče; toda tega, kar je imel pravzaprav namen povedati, ni povedal; jugoslovanska ideja naj bi bila namreč v pomoč hrvaškemu državnemu pravu. Velik del hrvaško-srbskih politikov je predlagal, naj se Jugoslovani naravnost izrečejo za zedinjenje svoje politične individualnosti v okviru ogrske krone; toda Slovenci so bili proti temu, kar je grajal "Slovenski Narod. Program se je potem omejil*na omenjeno, vsekako važno izjavo, ki je tako izpodrinila prvotni in glavni na-emn: državno niti dinastično, ampak gospodarsko in narodno vprašanje. U-sodna hiba je, da -si južni Slovani izčrpavajo svoje moči v boju za držav-noprave teorije na korist kapitalističnem državam zapadne Evrope in raznim dinastijam, njih eksponentom. Dočim se mi prepiramo za ime, za vero, za pisavo, prodira med nas tuji veliki kapital, da nas zasužnji gospodarsko, a obenem narodno in politično nanost dokazuje, da so Jugoslovani etnografična in kulturna celota, oni pa tvorijo tudi gospodarsko, agrarno enoto, ki jo izrabljata sedaj tuja industrija in trgovina. V tem spoznanju je celo jugoslovansko vprašanje, a ne v državnepravnih teorijah in dinasti-čnih izpremembah. Leta 1870. in 1871. se je oglasil nekdo v "Slovenskem Narodu", dobro spoznavajoč, da si ma le države, če si že tudi ohranijo zaradi tekmovanja sosednjih večjih držav navidezno politično neodvisnost, nikakor ne morejo ohraniti gosopdarske neodvisnosti, marveč se morejo naslanjati na večje sosede; zato je tudi podlaga jugoslovanskemu programu gospodar ska, pri čemur nam je treba morja, drugače smo zaprti pred morska vrata. Žal, da nam še vedno kali pogled in spoznanje naša zaljubljenost v paradno ilavduševanje in prazno čustvovanje.
24. Razpor zaradi dualizma se je za silo polegel, ko se je okoli leta 1870. začela ižnova krhati sloga med Slovenci zaradi cerkveno političnih načel. "Zgodnja Danica" in "Slovenski Gospodar", ki mu je bil urednik dr. Ulaga, sta odločno zagovarjala katoliško politiko. Dr. Šuc je poživljal v "Zgodnji Danici", naj si Slovenci snujejo katoliško-politična društva, ki so se res jela ustanavljati (v Ljubljani in drugod) in so imela namen varovati inposjieševati katoliško-konservativne koristi v cerkvenih državnih in občinskih zadevah. Davorin Trstenjak je pi sal Bleiweisu, naj ne podpira Šucevih nameonv in naj pove tudi Jeranu in camera caritatis, naj se ne da zlorablja ti: dr: Šuc je Stepišnikova kreatura in zelo častilakomeii človek.
Proti tej struji je zlasti ostro nasto-jal v "Slovenskem Narodu" Božidar Raič; Slovencem je treba gospodarske povzdige, potem bodo narodni, same nebeške resnice nikogar ne red. Ne-razboritost političnega novinca more zahtevati od poslanca versko izpo-vedanje. Ne potegujmo se mnogo za reči, ki za naš narod ničesar ne odločujejo, neskvarjen Kristov nauk nam bodi edino sveto vodilo; prikrpine, ki so se spletle vmes v poznejši cerkveni dobi edino svetlo vodilo; prikrpine, ki so se spletle vmes v poznejši cerkve ni dobi po strastih in sebičnostih ali kako drugače, pustimo iz misli ali ne polagajmo na nje prevelike vrednosti Vedrina vladaj in mrak se potlači! Konservativci naj bodo iskreni narodnjaki! Duhovniki so poslani da prinašajo blagost ljudstvu v vsakem oziru, a ne zato, da se naslanja nanje abso-
lutizem.... Poslancev ne pošiljamo v prečajo zmote, popravki in nevšečni rezal vrat in tako izvršil samomor. Ča kak cerkveni shod ali rimski koncil osebni prepiri posebno v lastnem ta- sopisje je pisalo na dolgo in široko o
nego v Gradec proti zagrizenim vra-; boru. List je izdajalo politično dru-
gom naše narodnosti in našega narodnega bitja, za verske in duhovniške stvari so tam vladike.... Protestant-stvo je moralo prebuditi slovenski jezik in slovstvo, ni li to skrajna sramota za nas katoliške razumnike in predstojnike? To nam daje največ povoda, da ne hodimo po konservativni poti, ki vodi narodnost in narod v pogubo. Vtak pra^vi narodnjak npora biti naprednjak, a ta Imen svobodomislec. Po mojem mnenju more edini pravičnik biti pobožen, brez pravičnosti je pobožno nravje neumnost in nemo-gočnost.
Janko Pajk, ki se je v "Slovenskem Narodu" leta 1869. izrekel proti zvezi duhovništva s plemenstvom in zahteval, da morajo biti duhovniki najprej in vedno narodni, se je leta 1871. ločil od slovenskih konservativcev, ker je smatral — kakor pravi sam — razce-pljenje za naravno in upravičeno. Dr. Dominkuš je 1869. leta poudarjal nasproti Nemcem, da je Srnec branil kon fesionalno glasilo, v katerem pe dr. Srnec branil konfesionalne postave, ki sta jih zagovarjala tudi dr. Vošnjak in on. Nasproti temu je pa Jurčič, ko je po smrti Tomšičevi leta 1871. postal urednik 'Slovenskega Naroda", pi^al dr. Vošnjaku, da Slovenci ne preneso verskega boja poleg narodnega in da se je lahko izogibati verske borba, ker je dovolj drugega dela. Razlikovanje v "mlade" in "stare", najsi je prihajalo od slovenske ali nemške strani, je Jurčič dosledno zavračal, pišoč, da je "Slovenski Narod" glasilo edino narodne stranke, da bi bil vsak globok razdor poguben ter da je v resnih razpravljanjih vedno odbijal in bo odbijal naslov "mladoslovenske" stranke.
Kakor "Slovenski Narod", tako je stal na narodnjem stališču tudi novi list "Soča", ki ga je leta 1871. ustanovil dr. Lavrič v Gorici. Prvi urednik je bil Viktor Dolenc. Namen "Soče" je bil: braniti narodnost proti vsem napadom, oživljati in razširjati taborske sklepe o Sloveniji in zvezi Slovanov na jugu v zmislu ljubljanskega programa, oziraje se vedno na druge slovanske narode. Uredništvo prosi dopisnike, naj natanko poizvedo dogodke, preden o njih pišejo, da se pre-
štvo 'Soča", v katerem sta imela glav no besedo dr., Lavrič in Klavžar in so izprva sodelovali tudi mlajši duhovniki (Stres, Vales) na podlagi kompromisa, po katerem se ni izrečno poudarjalo cerkveno stališče češ, da društvo ima ta značaj, da si se ne vtika v verske zadeve. Že dne 18. junija 1872. leta pa so proti "Soči" ustanovili goriški duhovniki, med njimi dr. Hrast iri dr. Gabrijelčič, tednik "Glas", ki je je poudarjal katoliško stališče in bil glasilo katoliško-političnega društva, pozneje društva "Gorice", ki mu je na-čeloval dr. Tonkli.
Preporna vprašanja so vedno bolj silila na površje. Dne 8. in 9. oktobra 1872. leta se je namreč pri konferenci na Dunaju proti ustanovercem ustanovila "avstrijska pravna stranka". Prav na ali državnopravna strannka je na podlagi zgodovinskega načela zahtevala samostojnost in integriteto posameznih kraljestev in dežel ter delovala za vpliv cerkve v državnem življenju. Božidar Raič je nasproti temu dokazoval v "Slovenskem Narodu", ki se je dne 6. oktobra 1872. leta preselil v Ljubljano, potrebo narodne in liberalne stranke v zmislu umnega, vednos-stim primernega in ž njim točno se skladajočega razvo-ja, češ, v velikih svetovnih vprašanjih Slovenci malč od ločujejo, čemu torej nepotrebno pričkanje za stvari, ki gredo z njimi in brez njih svojo zgodovinsko pot. Raič je za resno čiščenje in odklanja smrdljivi mir, kličoč konservativcem: Dokler je na dnevnem redu mlačnost in Slovenci ne rešimomt?stranžše-ntiail nedelavnost razumništva, dotlej se Slovenci ne rešimo, čeprav postavite papeštvo na crh Triglava, narod pa sami nemčite in nemčiti pomagate!
(Dalje prih.)
tem dogodku in tolmačilo ta čin No-gija, ki je izza rusko-japonske vojne slavno znan, kat znak vdanosti do svojega cesarja. Pozneje pa se je dognalo da je po smrti mikada imel državni zbor sejo, v kateri naj se določi, kdo naj, kakor to zahteva stari japonski običaj, v znak splošne narodne žalosti za umrlim cesarjec izvrši samomor. Kocka je zadela baš Nogija, ki se je ne mo vdal usodi — ter izvršil potem v svojem stanovanju samomor. Ko je to zvedela njegova žena, s.e je iz žalosti za možem tudi ona sama sebe u-smrtila.
NAZNANJAM DA SEM NAPRAVIL v Stevs Parku na Hickory st. svoj novi prostor za zabavo, kjer se lahko pozabavamo ob nedeljah. Imamo lepo dvorano za plašišče in pivnico.
V prostem je več miz in stolov, i-stotako obilo sence.
Ta prostor bom dajal v najem za veselice in domače zabave za društva in klube ter izletnike. Cena po dogovoru. Več pove Anton Stražišnik 1219. Summit Str. Joliet. 111. 10-1.
Dober okus.
A.:	"V kolikem času se lahko pride skozi gozd?"
B.:	"Kakor je. Če greste z ženo, potrebujete pol ure, s taščo četrt ure, z nevesto pa celi dve uri."
Japonski general Nogi.
Splošno pozornost je vzbudila po vsem svetu vest, da si je ob smrti japonskega cesarja general Nogi pre-
Mr. Mihael Mikler iz Slavia, P. O. Maintland, Fla., nam je pi-sal:
"Po rabljenju Severovega Življen-skega Balzama, je moja soproga zopet ozdravela in njen okus se ji je povrnil, raditega ta lek priporočam vsem onim, ki trpe ne želodčnih nadlogah." Severov Življenski Balsam (Severes Balsam of Life) je vrednost-natonika ali krepčilo za jetrne bolezni, neprebavnost, zastarano zabasa-nost, želodčne težkoče in obiskujoče vročinske nadloge. Poskusite ta lek. Cena 75 centov v vseh lekarnah, W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Adv.
Pri prehladih
▼drgnite vrat in prša, kakor tudi stopal« ■ $ Sr. Rlchter-Jevem
PAIN-EXPELLER
Učinkuje takoj olajšljivo in prijetno.
Jedino pravi s varstveno znamko sidra*
25e. in 50c. v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Washington Street. New York, N. V.
TEACHING CHILDREN DERDUNESS OF FLY
Photo by American Press Association.
UČI OTROKE O SMRTONOSNI MUHI. — OGNJENIK POMAGAL RAZDEJATI SAN SAIVADOR.
mogoče, muhe in hioskite, ki prenaša- nja Amerika, vendar so bili izbruhi
Zdravstvene Razmere so važne v miru in vojni, zato se vsako leto po Vsej deželi v šolah otroci poučujejo o nevarnosti okuženja po muhah in drugih žuželkah, S pomočjo šolskih otrok poizkušajo tupatam zatreti, kolikor je
jo kužne kali. Zgornja fotografija je več ognjenikov v bližini (enega je vi-bila posneta v neki javni šoli v New deti na spodnji sliki), ki so razdejali Yorku.	j mesto s 64,000 prebivalci. Vendar je
Dasi je potres nedavno podrl mno- bilo človeških žrtev le malo. go hiš v mestu San Salvador, Osred-1	_
/ .kiKANSKI SLOVENEC. 10. JULIJA 1917.
šib
Kapitan Žar ali kleC v Tihem morju, povmst.
I	Jir
7
(Dalje.)
II.
Na krovu "morske lastevice."
"Halo, kapitan, kakšnega novinca pa peljete s eboj'?" so bile prve besede, ki so zadonele Borisu na uho, ko je komaj stopil na ladjo. Dečko je presrečen pogledal, a obraz neznančev ga je takoj pomiril. Bil je to star morna, krepkih, od zraka in vremena zarisanih potez na obrazu, a drugače zelo dobrodušen. Slonel je ob ograji, raz-koračenih nog, in žvečil pri tem tobak.
"Korenjak, ki se je naveličal življenja na suhem'', ej odgovoril kapitan. "Na morje ga vleče, da vidi tuja ljudstva in dežele."
"No, in sedaj naj ga prevzamem jaz v vzgojo?" je rekel mornar, ki je o-pravljal ta posel na "Morski lastavici". Tako se je imenovala ladja.
"Mi že storimo, kar je v naših močeh, Koščak", se je smejal kapitan mornarju. "Gotovo bosta drug z drugim zadovoljna; a sedaj na delo! Ali je moštvo že obedovalo?"
"Že pred uro," se je oglasil mornarjev odgovor.
"Dobro, torej naj vzdignejo sidro, in po reki navzdol! Medtem pa stopimo v kajito, da vidimo, kaj bo za kosilo. Boris, ti greš danes z menoj! Pri mizi ti vse razložim, kaj imaš po--četi v prihodnje."
Boris je bil kmalu poučen o vsem; svojo culico je vzel s seboj v spodnje prostore, kjer mu je kapitan sam od-kazal posteljo. Pri obedu mu je povedal, da bo najprej neke vrste paznik na ladji, in črni kuhar, ki se je imenoval Caesar, mu je razložil, kje so raz lične shrambe.
Služba ni bila težka; saj je skrbel samo za red v spodnjih prostorih, kjer so 'spali mornarji, in nadzoroval je, koliko se je vsak dan potrošilo. Duh po smoli mu je bil sprva zoprn, tudi spanje v ozkem prostoru mu ni ugajalo, zato si je vzel prvi večer posteljT no upravo na krov. Seveda je moral že opolnoči kar hitro zopet nazaj; tedaj je pričelo nenadoma deževati, kakor da se je utrgal oblak.
Prvi dnevi so mu prešli prav izvrstno, in zavest, da je začel novo življenje in da stoji sedaj sam na svetu, da si sam služi kruh, mu je dajala svežih moči. Druščina mu sicer ni posebno ugajala, ker mornarji so trdi ljudje, ki ne poznajo mehkih besed. "Morski lastevki" se je mudilo; v Novem Jor-ku je ostala samo tako dolgo, da so bili njeni papirji v redu, potem pa je odplula takoj na široko morje proti svojemu cilju.
O vožnji prvih osem dni ni Boris nič vedel spominjal se je samo, da je ta--koj drugi dan nastopilo slabo vreme in se je vznemirilo morje. To pa je bi li tudi vse. Pozneje pa so tudi sledile temnejše slike, kako se je opotekel po krovu, slab neznano izmučen, polegal slaboten po vseh kotih in si želel smrti. Zdelo se mu je, da je padel enkrat po stopnjicah in razbil polno košarico krožnikov ter obležal v nezavesti: drugič mu je bušknila slana morska voda v obraz. Vse to pa je plavalo v nejasnih, temnih oblikah v njegovem epoininu, in koncem tedna je bil silno ubog; tnorska bolezen ga je tako zdelala, da ni popisati.
Med tem časom ga je namestoval kuhar; čeprav se je spočetka trudil, da bi se obdržal na nogah, je 'slednjič vendar oslabel in moral leči.
Kuhar je bil Mulat voljnih, kodrastih las, bolj svetle barve, a drugače popolen zamorec. Bil je ponosen na svoje pokolenje, a se vedno prepiral z nekim mornarjem, ki je bil pravcati črnec od reke Kongo. Večkrat je pretil med njima nevaren kreg. Čeprav je bila mulatova mati zamorka, je vendar gojil strasten srd do tega plemena. Ali to je že v navadi. Zamorec sovraži \>ak spomin na svoje pokolenje, ne zaničevan in teptan rod, a drugi črnci zaničujejo rojaka-odpadnika, ki meni, da je belokožec.
Boris je prestal morsko bolezen in prišel zopet k moči in zdravju. Bili so že daleč na odprtem morju, nikjer ni bilo več videti suhe zemlje, le tu-patam se je pojavilo posamezno jadro na obzorju in prekinilo enakomerno dolgo vožnjo. Tedaj je Boris spoznal prvič, da se je zelo motil glede življenja na ladji. Mislil je, da nima mornar na širokem morju nikakega opravka, temveč, da samo sedi in se pelje naprej. A sedaj je videl, da ni nikjer več in različnejšega dela kakor na ladji. Mornarji morajo vse opraviti in delati, kar je na suhem po*el rokodelcev.
Najprej treba sidro potegniti na Jcrov in je varno pritrditi; verige, s katerimi je bilo pritrjeno, morajo v spod nje prostore,' ker na krovu ne sme biti prevelike teže. Potem očistijo ladjo, jo nanovo prebarvajo, in nato se začne delo z jadri in vrvmi ki ne prestane nikdar kakor pri poljedelcu oranje. Redno vsako noč se postavijo straže: del moštva spi, a drugi bede. A ladja
plava vedno naprej, noč in dan, po silnih globinah, da kamen, privezan na najdaljšo vrvico, ne doseže dna. Pri krmilu mora stati vedno kdo, da po kompasu določa ladji pravo smer.
Boris se ni dosti pečal s temi stvarmi; ako je bil s svojim delom gotov, je stal po cele ure ob robu ladje, kjer je bil postavljen mal top, in je opazoval delfine, ki so često v celih trumah spremljali ladjo. Potovanje je bilo hitro in srečno pri kraju; že trideseti dan so prejadrali ekvator, in tedaj so šegavi mornarji okopali Borisa v slani vodi po stari šegi, češ, da ga bo Neptun spoznal za svojega. Potem pt je šlo proti Braziliji; morje je bilo mirno, včasi je nastala popolna tišina brez vetra, in ladja je plula počasi. Petdeseti dan po odhodu iz Hudso-na so zagledali zopet suho zemljo.
Jutro je bilo krasno, in na krovu je vladalo veselo življenje. Človek je le ajen najbolj trdnih tal in si želi zlasti sti po daljši vožnji stopiti na mirna tla, čeprav je imel na ladji vse ugodnosti. Mornarji na "Morski lastavici" so se že nasitili slanega mesa na slani vodi ter si želeli svežih sadežev in sveže vode.
Pred njimi je ležala razprostrta v vsej svoji krasoti najlepša luka vsega ogromnega ameriškega kontimenta. Strme, ostre odsekane gore so kipele v azurno-modro obzorje, temni gosti lesovi so se razprostirali skoro prav do rmenega obrežja, v katero je butalo in šumelo morje in trepetajoče krone lepih kokosovih palm so se zibale ter podajale pokrajini poseben čar. Boris je bil ves prevzet te naravne lepote; čudovita zelen na obrežju ga je opajala. Morje je bilo tiho in gladko kot zrcalo; množice rib so se igrale v njem ter so se često z vsem orjaškim telesom pognale iz vode. Bela jadra so švigala ob obali ali hitela v pristan. Čudovito zgrajeni ribiški čol-niči so se poigravali po valovih, navadni splavi so se gugali neokretno semintja. Vse to ga je očaralo in kot prirasten je stal na krovu, dokler ga ni krmar opozoril, da ga kliče delo. Zagromel je nad njim, zakaj prodaja zijala; niso ga vzeli zato na ladjo, da bi lenuhal in kradel Bogu čas. Gor se bo še lahko nagledal.
To ga je pomirilo in mu napolnilo z veseljem srce. Torej je nameraval kapitan dalje časa ostati tukaj in ga pustiti na suho zemljo, el je radostno na delo, da bi ne ozlovoljil svojega gospodarja ter ib moral nazadnje še o-stati za kazen na ladiji.
Proti poldnevu se je "Morska lasta-vica" toliko približala obali, da se je lahko spoznalo razločno strehe hiš v malem primorskem mestecu med temno-zelenim drevjem. Razločevale so se celo postave zamorcev, ki so se gibale ob gozdnem robu.
Mala reka se je tu izlivala po globoko zarezani zaseki iz gorovja, in "Mor •ka lastavica" je plavala ravno proti izlivu. Kapitan je velel enemu mornarjev, da je preskusil morsko globočino. rMorje je postajalo vedno bolj plitvo, in ladja bi lahko obtičala na pesku. III.
V Braziliji. — Boj z morskimi razbojnik.
Bližali so se suhi zemlji, in zdelo se je, kakor bi gozdna obal rastla iz morja. Tenki, prosojni vonj, ki je do-zdaj nalik tančici ležal na pokrajini, se je izgubil v senčnati gozd, in vse se je pokazalo bolj jasno in določno. Četrt ure kasneje je "Morska lastavica" zletela v mali pristati, sidro se je zapi-čilo v morje.
Komaj je obstala ladja, že je privrela truma zamorcev v svojih malih čolnih na krov, kjer so prodajali'vsakovrstne južne sadove, banane, melone, kokosove orehe in drugo. Kapitan jih je zapodil h kuharju, ki je nakupil toliko, kolikor je mislil, da bo potreboval. "Morska lastavica" je ležala kakih osem dni v malem pristanu, in Boris je večkrat smel izstopiti na suho zemljo, kjer je občeval s tamošnji-mi prebivalci. Najrajši pa je hodil po mični okolici ob mali reki in našel kmalu, da se nahajajo na obeh straneh velike plantaže za kavo in sladkor. Tam so delali črni sužnji.
Najbolj so ga zanimale plantaže za kavo, ki se prideluje v Braziliji izbor-ne kakovosti. V mladih nasadih so bili samo grmiči, na katerih je zorelo ka-vino zrnje, v starejših pa so stala prava mala drevesa, de.-te do petnajst črevljev visoka in pokrita s tem~;o-ze-lenim, pegastim listjem. Med temi So stala višja listnata drevesa, da so senčila kavine nasade, ki so bili popolnoma podobni gozdovom, da ni pravilna enakomernost vsajenih vrst izdajala plantaž.
Boris se ni mogel dosita nagledati teh mičnih nasadov in se rad sprehajal v njihovi hladni senc}. Ali tudi plantaže za sladkor so imele zanj privlačno moč; videl je tudi cimetova dre-
vesa muškatne orehe in ovijalko, ki daje dehtečo vanilijo.
Bilo mu je, kakor bi se sprehajal v sanjah po pravljičnem svetu. Stvari, o katerih je že slišal poprej ali o katerih si ni mogel misliti, da bi rastla na navadnih drevesih v gozdu, so stale tu okrog njega kakor pri njem doma hrasti in javorji; palme so rastle kakor topoli v severnih deželah.
I k temu še črni ljudje s sširokimi nosovi in debelimi ustnicami, "ki pa so bili sužnji, in so jilt gospodarji lahko prodali kakor živino, konje ali govedo, ter jih neusmiljeno bičali. Srce mu je bilo močnejše pri misli, da so to vendar tudi ljudje, in kako bi njemu bilo hudo, ako bi mu prodali mater.
Zanj je bilo vse novo, kar ga je obdajalo, zato ni utegnil misliti na mino-le čase; zdaj so ga najbolj zanimali črnci. Vzrok temu je bil predvsem njegov kapitan, ki je bil mnogo bolj Jju-domil kakor mnogi drugi Amerikanci. Dva večera zaporedoma se je pogovarjal z Borisom o mukah ubogih sužnjev in govoril, kako velika sreča bi bila za uboge sužnje, ako bi mogli u-bežati v svobodne Zjedinjene države. Ali to ni bilo mogoče: več tisoč milj so bili narazen, a med njimi so bile vroče, goste obljudene dežele, v katerih so stanovali sami lastniki sužnjev, in ti reveži ne bi mogli uiti svojim zatiralcem. Ujeli bi jih in še strašneje tr pinčili, ker so si drznili misliti na svobodo.
"Ali če bi pobegnili na kašno ladjo", je rekel Boris, in oči so mu zasijale pri tej misli. "In ladja bi takoj odplula na morje, daleč ven na odprto morje, kamor ji ne bi mogli slediti hudobni ljudje.. .."
"Da, ako bi srečno odjadrali", je rekel kapitan in zmajal z glavo. "Ako bi ladjo zalotili, potem se usmili Bog! Ti rjavi lopovi bi obesili takoj človeka na prvo drevo."
Kapitan je sklenil na hrbtu roki in šel zamišljen po kajuti parkrat gor in dol; potem je rekel:
"Ne gre, ne gre! Ce bi samo malo sumili o tem, takoj mi vzamejo ladjo in nas še povrh obesijo."
Kapitan ni več omenil o tej stvari. Kar je pripeljala "Morska lastavica" blaga, so ga izložili, potem so jo napolnili z deželnimi pridelki.
Zadnji dan pred odhodom je prive-slal k ladji večji čoln; v njem sta bili dve gospe in en gospod. Hoteli so se peljati skupaj. Gospod je bil trgovec, ki je imel na nenem Južnih otokov plantažo, kamor se je mislil sedaj preseliti z obema sestrama.
Deseti dan je zapustila "Morska lastavica" brazilsko luko in odplula na odprti ocean: krenila je proti jugu.
Več dni je preteklo: vlekla je sveža sapa, in "Morska lastavica' je pustila za seboj že lep del pota. Mornarji so se dolgočasili, peli enakomerno in opravljali svoja dela. Kapitan se je sprehajal po ozkem medkrovu, in krmar je slonel čez nizki rob in spregovoril včasih kakšno besedo s svojim gospodarjem.
"Gromska strela, kaj pa je to, kapitan", je dejal nenadoma in segel po daljnogledu — "kakšno padro pa je tam proti severo-zahodu?"
"Kje?" zakliče Žar in pogleda presenečen proti kraju, kamor je nameril njegov krmar steklo, je zopet odmaknil si otrl desno oko in pogledal še enkrat.
Slednjič je bil gotov z opazovanjem, a nikakor zadovoljen; podal je kapitanu cev, zmajal z glavo in pokazal proti daljnemu jadru:
"Mislim, da bi bilo boljše za nas, da smo daleč proč od tukaj — oni vrag tamkaj mi ne ugaja posebno, in ne čudil bi se, ako v najkrajšem času ne pade nad nas."
"Grom in peklo!" zakliče tudi kapitan, ko je dolgo časa opazoval s|<ozi daljnogled tujo ladjo, "to je za vraga "Morski razbojnik".
V naslednjem hipu že so odmevala glasna povelja po krovu in vsa jadra "Morske la~tavice" so se razpela. Letela je kakor ptica, in zdelo se je, da je tuja ladja še ne vidi, ker je še obdržala staro smer. Nenadoma pa se je moglo spoznati, kako je obrnila svo ja jadra, in predno je minilo deste minut, že je zasledovala "Morsko lasto vico" v najhitrejšem diru.
Nemirno je opazoval Žar tuja jadra, pogledal včasi proti nebu, ki je tudi I'grozeče izgledalo in obetalo več kakor ploho.
Predno je minila ura, je izbruhnil vihar. Veter je prihrul z votlim tuljenjem črez morje, in "Razbojnik" je drčal z viharjem proti beli ladji. Mornarji so bili prepričani o njegovem namenu in si izražali med seboj svoje bojazni.
Kapitanu to ni bilo posebno všeč; vihar je naraščal in potiskal "Razbojni ka" proti "Morski lastavici". 5e malo in kroglje iz razbojniške ladje bi jo dosegle. '
"Vrag vzemi to preklicano skrinjo", je mrmral; "svoj mezinec bi dal zato, če bi mu prišli izpred n^sa."
"Vsak bi rad žrtvoval prst, če si s tem odkupi vrat", je dejal krmar.
"Ta črni vrag pa tudi ne vozi slabo."
Na ladji so pripravili vse za uspešno brambo. Top je bil nabit, in zaboj s streljivom je stal poleg; mornarji pa
so se oborožili s sekirami, puškami, vesli in drugim orodjem, da dobro pripravljeni sprejmejo sovražnika v slučaju, ako bi skušal ujeti ladjo.
Tuje jadro se je približalo s hrumečem viharjem, in posamezni deli so se že jasna in določno razločevali; ni bilo več dvoma, da pride v kratkem v strelno bližino.
Kapitan je upal še vedno, da morda prej napoči noč, in da pod njenim varstvom uide nevarnemu zasledovalcu. Asolnce je stalo še precej visoko nad obzorjem, ko je prišel sovražnik v bližino, da je lahko začel s streljanjem. Visoko pad krov je pomolil svoj krvavo-rdeči prapor, razbojniški znak, ki je zaplapolal v vetru.
N "Morski lastavici" je vse napeto pričakovalo, in blisk na sovražni ladji ter grom jih je poučil, da se je začela borba. Kroglja je udarila pred ladjo v vodo in plesala še nekaj časa po gladini, predno se je potopila.
(Dalje prihodnjič.)
Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(The Holy, Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Žene danskih ministrov.
Dansko ljudstvo je jako prosvetlje-no in ženstvo ima tam lepo stališče, ker uživa skoraj iste pravice kakor moški. Služita pa na Danskem mož in žena. To ne velja samo za nižje in srednje sloje, marveč tudi za najvišje kroge. Žena danskega ministrskega predsednika ga. Zahle je n. pr. steno-grafka v državni zbornici. Gospa Bran-deseva, žena finančnega ministra, je znamenita kiparica, soproga vojnega ministra, ga. Munkova, je profesorica matematike, in žena naučnega ministra je ugledna zdravnica. Bogate Uemke pa še pjimejo ne za delo, da se ne o-nečastijo!
Odbor za leto 1917.
Predsednik...........George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik................John. Peiric.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar.
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino.
To društvo ima že nad $2,100.00 v bolniški blagajni in je v edenindvajse-tih mesecih plačalo nad $2706.50 bolniške podpo-re članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku.
Slovenske Gospodinje
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše
meso, grocerije
IN KRANJSKE KLOBASE
istotako vse vrste drugo sveže in pre-kajeno meso ter vse druge pedmete, ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam.
Spoštovanjem
John N. Pasdertz *
Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, III
STENSKI PAPIR '
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
A lexander Haras^
t\ ChL Phone 376 \J N. W. Wi,
120 Jefferson St.
JOLIET, ILL.

NAPRODAJ. — VEDNO SE PRI-
tožujete zoper draginjo. Kupite posestvo od nas, pa si boste pridelali dovolj krompirja, zelenjave in drugih stvari. Imeli boste lahko kokoši in sveža jajca, a obenem delate lehko| v mestu in živite po mestno. Prodamo 2. nadstropno hišo 7 sob in loto 100X 300, eno hišo 6 .sob loto 100X300 in eno hišo 4 sobe s loto 57X132. Na loti je gas in elektrika in blizu kare. Več pove Anton Težak, 211 Jekson Str.
(62-70.
Kadar rabite obleko, se oglasite pri nas, ki vam skrojimo isto po pravi meri. Mi delamo fine obleke po $15 IN VEČ. Istotako popravljamo, čistimo in gladimo moške in ženske obleke. G. R. KARLING, krojačnica, 509'/2 Cass St., Joliet, 111.
POZOR ROJAKINJE!
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.S*
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.*
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.W
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.S» S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za H0.M
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................H.*
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za..............................$12.N
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.tl
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za.......v...............I7.H
Califomijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za.......................
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v sloven skem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
*
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113.
JOUCTJU*
PIVO v STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sta.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOf*
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k) se imenuje
EAGLE EXPORT

ter je najboljša pijača
E Porter Brewing Company
Ota telefbu 405
S. Bluff St.. Joliet, UI.