PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Lito 2 StfiV - Cnna 4 - llrfl Poštnina plačana v gotovini — aiev. 048 wena *». lire St,edizione in ahbon. postale TRST, četrtek, 27. junija 1946 Uredništvo ln uprava, Plazza Goldoni it. 1 -1. Tel. St. 93806 93807. 93808. Rokopisi ae ne vračajo Uspeh pariške konference ie odvisen od pravične rešitve tržaškega vprašanja Pariz, 26. Tasa. — 25. junija je zunanjih ministrov nadaije-*?{ 8' svojim delom glede ekonom-1 m vprašanj, ki se nanašajo na mirovne pogodbe z Italijo, je te znano, sta angleška in * delegacija predlagali, kijucifi v r.aČrt mirovnih poga. J"1* * Ha'ijo novo poglavje: «Splo-n® ekonomska vprašanja». Te ob-eznosli nalagajo Italiji glede n jele gospodarske politike proti tu-}‘n' družbam. Ze u začetku, ko so predlagali to Poglavje, je dala sovjetska delega. Ja razumeti, da bi ta vrsta ob. ™snosti, vključena v mirovno po-th’ dala nadmoč. Zaradi vzrokov je predlagala, naj bi 'zgoraj imenovano poglavje ne 'jučilo v mirono pogodbo tem-raJe rešila vprašanja z dvo-jjttskimi pogajanji zainteresira. *'*■ deiel. _ P° izmenjavi mnenj so predlog arjets^e delegacije sprejeli: Na. •ie so sklenili izpustiti iz načrta fotais pogodbe z Italijo in Ru-unifo točke o izenačenju škode elmikov, ki so jo utrpeli držav-‘JOni ZN, Nadalje so na včerajšnjem se-itaitt^U rasPruvljdli o vprašanju *"janskih delnic, kj so jih svoj. J®* Zaplenile vlade ZN. Po neka. jPh popravkih amerikanskega dloga, se je v načelu dosegel Jj^dznim o tem vprašanju; gospo-odbor je dobil nalogo sestali dokončno besedilo o predlože-ewi Členu. mirovne pogodbe. ^»ovlna združenih narodov v Italiji ostane vprašanje glede 11°. kodb materialne imovine v Ita. , ’ Povzročenih Zdruienim naro. io*> odprto. Sovjetska delegacija je poudar-a< da je treba upoštevati aktivih So<*e*ovanjz Italije v borbi na Oni zn v zadnjem obdobju te w in potrebo pomagati pri ob-J'*’1 Italijanskega gospodarstva, lot ° n* P^merno vztrajati na ce. . kem povračilu škode povzročene ^ozemskim druibam v Italiji. }k^lagali so, naj se z delno od. 0»n{no nadomesti škoda v raz-r1:3 celotne vsote, saj tudi l(^racijske zahteve proti Italiji J**lje na istem načelu nepopolne “pkodnine, in to celo v mnogo JSem. razmerju. Nič manj kot v Prejšnjih primerov, so temu '5!tt ugovarjale ostale delegacije, predlog sovjetske delegacije de- jih tisk le prerod poslužuje. Izjavil je, da ne opaža ničesar o deležni zavesim, ki naj bi delila Evropo na dvoje. Dodal je: nUgotovimo lahko, da prihajajo k nam številni novinarji in predstavniki poslovnih krogov iz zapad-nih dežel, da vzdržujemo svobodno vse slike z vsemi deželami, in da lahko tudi svobodno odhajamo tja, ne da bi se morali bati kakih ovir. Vendar se še vedno v tisku pojav-lijajo najrazličnejše izmišljotine, katerih cilj je zastrupljati politično ozračje pri delu pariške konference». Take izmišljotine prinaša na primer diplomatični urednik angleškega laburističnega lista *Daily He-rald* Hewer v svojih dopisih iz Pariza. Sklicuje se na znekatere zna- ke», ki pa so verjetno znani samo Heuisrju. Izmišlja si, da ^poskušajo Rusi skleniti posebne pogodbe z I-talijo glede raparaci, ki bi bile vezane na sklenitev trgovinskih pogodb neugodnih za Italijo». Ta pogodba bi bila del skrajno smelega načrta o povezavi Italije z gospodarstvom ZSSR». Ni težko uganiti cilje, ki jih zasleduje obveščanje te vrste. Očivid-no je vrgel angleški laburistični list v akcijo svoje najtežje topove, da bi tako poskušal odvrniti pozornost javnega mnenja od manevrov nekaterih anglo-amsriških krogov v Italiji, ki so danes podvojili svoje delovanje, da bi utrdili svoje gospodarske pozicije v Italiji; v ta namen sprejema Italija številne o-biske vseh vrat gospodarskih komisij iz anglo-amoriških dežel, kt JK ;0 ^eraj sklenili, da se pospeši 0 ki pripravlja predlog ^*odi italijanskih kolonij, ki je Se odločena. Na predlog t!r>n,1is delegacije so ministri potiti ?V0J*m namestnikom, naj na. v dan sestavijo seznam vseh vaf?]anl, ki jih mora svet preuče-,' ki še niso bila rešena, ki pa , v okvir mirovnih pogodb ^ 4etni petimi bivšimi nemškimi *ho**n^ v Evropi. Ko bo ta se-Jtn i** ^^idvljen, bodo ministri lah-popolno sliko o sedanjem ™ de'a konference štirih zuna- Pariška konferenca Nočna seja štirih ministrov Še nobenega sporazuma o vprašanju Trsta "Uh ministrov. Mirovne pojrodbe * balkanski«! državami »led. "tjo m*rovme pogodbe z Rumu. r0 *° ugotovili,'da je sestava mi. m pogodb z balkanskimi de- d0p . zadobila Se domala svojo obliko. V m:rovnih po-trgj,0,1 * balkanskimi deželami je samo še nekaj vprašanj ileJ e važnosti. Sem spada pro-po Dondvl in Se nekaj «. "J* manj vasnih vprašanj. Kar %(?9 boli zapletenih problemov, tos ' ,Pa teritorialnih vprašanj, so p ' Se sporazum. U^f^zzi z bliinjim preučevanjem bc,,0 *° mirovno pogodbo z Mad. 1»^° Je nnšla v listih velik odmev bej° ‘madžarskega ministrskega \vj?n^a Ferencza Nagrja pred. u ameriške angecije elnter-%,’lal Hews Service*. Madžarski !*<• predsednik je prispel z ^«a>i{ vlgde v Pariz po obisku a,bingtonu in Londonu. ** razkrinkal Izmišljotine ^ ° klecnem zastoru Itftl('yiaz Nagy je odločno razkrin-*tti)l0Ot!ra5t1d izmišljotine o tako ■ «Jeleznem zastoru», ki se Pariz, 27. ura 4. — Štirje zunanji ministri se niso sporazumeli o življenjskem vprašanju Trsta na posebnem neuradnem sestanku, ki se je zaključil 10 minut po polnoči. Sestanek sp sklicali na zahtevo sovjetskega zunanjega ministra Molotova. Pariz, 26. AFP. — Namestniki štirih zunanjih ministrov so se sestali danes ob 15. uri v luksemburški palači, zunanji ministri pa se bodo sestali ob 17. uri. Na sestanku namestnikov zunanjih ministrov danes popoldne je Višinski zahteval, naj se štirje zunanji ministri nujno sestanejo na zasebno sejo, ki bo posvečena italijanskim vprašanjem. Sovjetska delegacija je sedaj v posesti potrebnih navodil iz Moskve za nadaljevanje razpravljanja o vprašanju Trsta. Višinski je davi predlagal na seji namestnikov zunanjih ministrov v palači Luxeinburg, naj bi imeli zunanji ministri takoj privatno seje. Dozdeva se, da bodo novi elementi prevladali in upajo, da bo mogoče priti do sporazuma. Sestanek se bo lahko vršil drevi ali jutri zjutraj. Po popoldanskem sestanku šti. rih ministrov so sporočili, da se bodo nocoj ob 22.45 ponovno sestali, da bi razpravljali skupno s svojimi svetovalci o vprašanju Trsta. To je namreč edina točka, ki je na dnevnem redu. Sestanek komisije za italijanske kolonije Komisija za Italijanske kolonije, ki ji je bilo poverjeno, naj sestavi načrt po načelih, ki so jih sprejeli štirje zunanji ministri, se je sestala v luzemburški palači. Cilj načrta je, 1. naj se vnese v italijansko mirovno pogodbo člen, po katerem se Italija odpoveduje svojim afriškim ozemljem, 2. naj se poveri veliki četvorici skrb, da določijo v 12 mesecih dokončno u-sodo teh ozemelj; 3. naj se izroči kolonialno vprašanje ZN, če bi se štirje ministri v določenem roku ne mogli sporazumeti. Avstrija vztraja na priključitvi južne Tirolske London, 26. VZN. — Včeraj je na Dunaju avstrijski kancler potrdil namen svoje vlade, da bo vztrajala na povrnitvi Južne Tirolske k Avstriji. Predlagali bodo, da se izvede referendum. stepajo za kulisami v slike s krajevnimi poslovnimi krogi in oblastmi. Imperialistična miselnost v Italiji še obstoja Radijski govor italijanskega ministrskega predsednika de Gaspe-rija, ki poskuša spet obnoviti krivične zahteve■ Italije po slovanski zemlji Julijske krajineki se je je krivično prilastila, je odmev imperialistične miselnosti, ki še vedno vlada v nekaterih krogih italijanske družbe. Kampanja italijanskih desničarskih listov, v katerih pozivajo bivši hlapci fašistične agrasije Italijane, naj «ne pristanejo» na mirovno pogodbo, ki se pripravlja v Parizu, zgovorno pričajo o obstoju take miselnosti. Karakteristično je, da ti listi rade volje ponavljajo klevetniške izmišljotine nekaterih pariških pouličnih listov, ki obtožujejo sovjetsko delegacijo, da namerava izgnati Italijane iz Trsta. To kleveto, ki jo je sovjetski tisk le takoj drugi dan razkrinkal, objavljajo nekateri rimski listi pod senzacionalnimi naslovi. Politični uredniki listo.v postavljajo vprašanja: Kje iskati vzroke, da napredujejo razgovori v Parizu tako počasi t Skoraj sptošno prevladuje mnenje, da je treba vzrok verjetno iskati v trdovratnosti A-merikancev in Angležev v vprašanju Trsta, ki ga številni listi smatrajo kot ključ ne le za mirovno pogodbo z Italijo, temveč za uspeh vsega sedanjega zasedanja Sveta zuna: jih ministrov, če bi mogli pričakoval s strani ameriške in angleške dclagacije vsaj malo želje, da upoštevata upravičene interese zavezniške Jugoslavije in privolita u rešitev, ki ne bi puščala izven jugoslovanske države stotisoče slovanskega prebivalstva pokrajine, potem bi zadovoljiva rešitev tržaške-ga vnrašanja ne naletela na posebne težave. .er. ........ J er. ,*v, /> Skupina mladincev u povorki nosi tržaške zastave. Kršitev človečanskih pravic ORGANIZACIJI ZDRUŽENIH NARODOV Odboru za človeške pravice NEW YORK. Slovenskemu ljudstvu v Julijski krajini so bile v dobi fašizma odvzete vse slovenske šole. Z narodno vstajo in v nadaljnji borbi proti na.cifa.Hzmu si je to ljudstvo svoje šole zopet priborilo. Zavezniška vojaška uprava v tako zvani coni A Julijske krajine zopet krati slovenskemu narodu avtonomno šolstvo, pleni slovenske učne knjige in vsiljuje učni načrt, ki je nasproten volji celokupnega tukajšnjega prebivalstva, staršev in otrok. Učiteljstvu, ki je solidarno s starši, grozi z odpustom iz službe, šolo obveznim otrokom pa z izključitvijo iz šole odnosno nepriznanjem šolskega leta. Vsak narod ima pravico, da vzgaja svoje otroke avtonomno in v duhu idej, ki so lastne temu narodu. Imamo za kršitev najosnovnejših človečanskih pravic, ako hočejo proti volji staršev nasilno odtujevati otroke idejam, ki so vodile njihove očete in matere v strahotni borbi proti nacifašizmu za popolno kulturno in politično svobodo slovenskega ljudstva v Julijski krajini. Obračamo se v imenu tega ljudstva na vas, da preprečite zlorabo oblasti za kratenje temeljnih človečanskih pravic in zaščitite ljudstvo, ki je bilo 25 let kulturno in politično najstrahotneje zatirano. POKRAJINSKI NARODNO OSVOBODILNI ODBOR ZA SLOV. PRIMORJE IN TRST Predlog Molotova glede Trsla Sovjetski zunanji minister Molotov je na nočni seji zuna. njih ministrov v dolgem ekspo-zeju podal sovjetake predloge o sistemaciji Trsta. Podrobneje bomo poročali v jutrifinji številki. Francija sog aša s predlogom Gromika o atomski energi i New York, 26. - AFP — Na sestanku komisija za kontrolo atomske energije je francoski delegat Parodi zatrdil, da so atomska pre-učivanja v Franciji izključno u-smerjena v miroljubne namene. Parodi je nadalje izjavil, da Fran. cija soglaža z načrtom mednarodne konvencije o atomski energiji, kot jo je predlagal Gromiko. Zaupnica Bidaultovi vladi Pariz, 26 (VZN). — Francoska ustavodajna zbornica je danes dala svojo zaupnico Bidaultovi vladi s 517 glasovi proti 4. Izjava maršala Tiia o Trstu in Julijski krajini Beograd, 26. Radio Beograd. — Ravnatelj agencije «Tanjug» je poslal predsedniku vlade federativne ljudske republike Jugoslavije maršalu Titu vprašanje: Kaj mislite in kaj bi mogli reči o poteku konference predstavni, kov štirih velesil v Parizu in o raznih predlogih, ki se pojavljajo v inozemskem tisku o vprašanju Trsta in Julijske krajine, kakor tudi o stališču italijanske vlade, da ne bo podpisala mirovne pogodbe, če ta ne bo povoljna za Italijo? Ravnatelj agencije «Tanjug» je dobil na vprašanje sledeči odgovor: «Prlznati moram, da mi je zelo težko ali skoraj nemogoče odgovoriti na prvi del vprašanja, a to je stališče predstavnikov zapad. nih zavezniških velesil na konferenci v Parizu proti upravičenim (Nadaljevanje) Industrija, 'Unarstvo in trgovina >,rijlkH°ra,ta n*mojeo ’ ki dobiva surovine iz vl0rJ« k Italiji nazado-odrezali od nji-, jbvli nartlvnega trUSča in t^io ind'> drtavo, ki je razvila Si 2&M/0 U zvezi s potre-1a trga> ”0 9lede na onstran meje. Ko je dsm^^l oblast, so usta-ftšb- a*o industrije in po- !?io Spomenica Oeškos^v^ške republike zunanj m mln s rom Trst nai do priHiluoen K Jugoslaviji v svojem interesu in zaradi zagotovitve miru Češkoslovaška vlada smatra, da bi vsaka ločitev Trsta od Jugoslavije škodovala litemom češkoslovaške Pariz;, 26. — Vlada češkoslovaške reipublike je predložila svetu zunanjih ministrov memorandum o vprašanju Trsta, v katerem pravi med drugim: «V memorandumu, ki ga predlaga svetu zunanjih ministrov glede rešitve tržaškega vprašanja, priporoča češkoslovaška vlada v skladu z naravno smerjo gospodarskih poti, naj bo Trst v svojem lastnem interesu in v interesu zagotovitve miru v Evropi priključen k Jugoslaviji. Ker se v zadnjem času govori o internacionalizaciji mesta Trsta, se zdi češkoslovaški vladi potrebno opozoriti, da problem Trsta ni preprost krajevni problem nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo, temveč evropski problem, ki se tiče v prvi vrsti sred- nje-evropskiih držav, za katere je Trst edina važna vez z odprtimi morskimi potmi svetovne važnosti. S stališča svojega lastnega gospodarskega interesa opozorja češkoslovaška vlada na škodljivost rešitve take vrste, ki ne bi zagotovila Trstu niti stalnega gospodarskega razvoja niti pogojev za miren razvoj. Ce bi bil Trst internacionaliziran, bi bilo treba zahtevati mednarodnih jamstev prehodnih dr--av, da se zagotovi svoboden dot stop do pristanišča, kar nedvomno samo po sebi predstavlja kočljivo vprašanje. Potreba mednarodnih jamstev te vrste bi naravno izginila, če bi bil Trst priključen k Jugoslaviji, — državi, ki bi v svojem lastnem interesu Češkoslovaški prav gotovo zago- tovila vse tarifne in transportne olajšave, ki so za to potrebne. Internacionalizacija Trsta pomeni nevarnost za vzdrževanje in izpopolnjevanje tržaškega pristanišča; dohodki pristanišča samega ne bi zadostovali niti za vzdrževanje, k3j šele za nadaljnji razvoj, če se za to ne zanima država, ki ji Trst pripada. Po drugi strani ne prinaša ta rešitev niti zaielene pomiritve z narodnostnega stališča. Popolnoma jugoslovanska okolica Trsta teži ne le gospodarsko, temveč tudi kulturno proti mestu. Internacionalizacija Trsta ne bi prinesla pomiritve trajnih narodnostnih sporov v Trstu; pomiritve, ki je prav tako neobhoden pogoj za mirno uporabo pristanišča Iz vseh teh razlogov smatra Francosko javno mnenje zahteva Trst h Jugoslaviji Pariz, 26. — Francpsko javno mnenje, organizacija jugoslovanskih izseljencev in druge organi, zacije izražajo vedno energičneje svoje staličče glede Julijske krajine in Trsta in zahtevajo njihovo priključitev k Jugoslaviji. Tako so delavci in nameščenci tovarne Soder v Marseillesu, kjer dela 1.300 delavcev, poslali konferenci zunanjih ministrov sledečo brzojavko: «Osebje podjetja Soder v Mar-seillesu, roti konferenco, naj ugodno reši vprašanje priključitve Trsta in Julijske krajine k Jugoslaviji.* Zveza francoskih žena iz depar. tementa Bouches du Rhone Je poslala svetu zunanjih ministrov sledečo brzojavko: «Zveza francoskih žena iz Bouches du Rhone zahteva v skladu z Atlantsko listino priključitev Trsta k Jugo- '2.500 fizkulturnikov in fizkultumic iz Julijske krajine je nastopilo na ljubljanskem stadionu pred 50.000 gledalci- alaviji*. vlada Češkoslovaške republike, da bi bila vsaka rešitev, ki bi ločila Trst od Jugoslavije — njegovega naravnega zaledja — na-protna interesom češkoslovaške republike, miru in gospodarskega razvoja srednje Evrope, bila ti ovira trgovini srednje Evrope s sredozemskimi deželami in z o-stalim svetom, in bi bila končno nasprotna interesom sam:ga mesta Trsta in njegovega prebivalstva.* Mn 9 1> T**1 '‘aXVOl Prav PO. i_ r*tw, benrov 1o ni ustre- j,‘° n((, *-• cenrav to ni vstre- T,ta \ Biografskemu položaju resn’Cnim gospodar- skim potrebam. Italije, Tako sta Trst in Tržič postala industrijski bazi za italijanski imperialistični vdor na Balkan in Podonavje. ■ V obeh mestih se je najbolj razvila težka industrija in to meta-lurgična in strojna, ki je bila posredno ali neposredno oboroževalna in ki je imela zaposlenih, približno 32% vsega delavstva Primorske. Iz istih vid.kov so tudi zgradili velike rafinerie nafte *Aqutla» pri Trstu. Zaradi priključitve Primorja k Italiji pa je najbolj trpela samonikla industrija, ki je zaradi zožitve svojega zaledja izgubila svo-ne naravne mre za surovine. Na rudnikih je Primorska revna. Najvažnejša rudnika sta rudnika premoga v Labinu in živo-srebrni rudnik v Idriji. Bolj bogata je na kamnolomih boksita, apnenca in marmorja. Po priključitvi Primorja Italiji se je delo v rudnikih in kamnolomih povečalo, ker Italiji primanjkuje premoga in ker služi bgksit za izdelovanje aluminija, kt zopet služi v oboroževalne namene. Trg za živo srebro pa je precej neodvisen od geografskega položaja r-dn'kr. samega. Ker služi tudi živo srebro v oboroževalne namene In ker je bilo precej po- Dr. K. C. Primorska je nedeljiva - njena bodočnost je v Jugoslaviji vpraševanja po njem, je Italija roparsko izkoriščala živosrebmi rudnik v Idriji in ravnotako rudnik premoga v Labinu, ki ji je dajal 200.000 ton premoga mesečno. Nazadovalo pa je delo v kamnolomih apnenca in marmorja zaradi pomanjkanja trgov in močne konkurence italijanskih kamnolomov. Zaradi pomanjkanja premoga in elektrifikacije železnio so zgradili na Soči elektrarne, ki pa ne zadostujejo potrebam industrije. Deloma so ta nedostatek odpravili s kaloričnimi centralami, de-loma pa s priključitvijo Trsta in Tržiča na severno italijansko električno omrežje. Oglejmo si posledice, ki bi na-stače, ako bi določiti za mejo katero koli od treh' črt, ki so jih predlagan ameriški, angleški in francoski strokovnjaki. Vse tri Črte bi še bolj zožile za- ledje trikota Trst - Trž'C - Gorica. Nujna posledica bi bila, da bi «samonikla» industrija ie bolj nazadovala zaradi ie večjega pomanjkanja virov za surovine, na katere je ta industrija navezana. Neposrtdno ali posredno oboroževalna industrija verjetno ne bi mogla delovati, ker bodo Italiji na miromn konferenci, gotovo določili omejitev oborožitve in možnosti oborožitve. 8 tem bi bil ta umetni in nenaravni razvoj Trsta v primeru, da bi b'j priključen Italiji, ustavljen s hudimi posledicami za delavstvo, ker b? 1> takem primeru nezaposlenost močno narasla. Ako pa ne bi prepovedali Italiji ^firatoimnja oboroževalne industrije, potem bi Trst imel še naprej svojo imperialistično eks-pnnriorlstiCnn rologo. kn- m f}<-goslavija nikakor ne bi mogla mirno gledati. V primeru, da bi bil Trst priključen Jugoslaviji, ki je revnejša v industriji, bi ponovno oživela samonikla industrija, h er bi spet bila združena s svojim naravnim zaledjem, odkoder bi črpala potrebne surovine. Tetka industrija, ki je služila Italiji P°~ srldna ali neposredno za oboro-ž'tev, bi v Jugoslaviji lahko .imela popolnoma mirnodobsko funkcijo, kajti Jugoslavija potrebuje ladje, prevozna sredstva, prometna letala, stroje itd. in ni dosegla industrijske nadproizvodnje tega blaga, medtem ko ima italijanska industrija zadostno ali celo prekomerno proizvodnjo v teh panogah. Ako opustimo razpravo o ame-rlkanski črti, ki pušča Cisto slovenske predele Italiji, kakor da bi bila ItaVjn zmagovita in Jugoslavija premagana, potem tečeta ostali dve črti tako, da bi pripadli Jugoslaviji vsi rudniki razen kamnolomov marmorja in nekaterih kamnolomov apnenca. Premog iz Labina, ki je bil tako potreben tržaški ‘ industriji, bi imel svoj 'trg na Reki. Tudi električne vodne centrale bi ostale po teh Črtah v Jugoslaviji in bi bil industrijski trikot Trst-Tržič-Go- rica izključno navezan na kalorične centrale in na električni tok iz severne Italije, kar pa ne bi zadostovalo, medtem ko {>i Ju-goslav'jd nasprotno lahko nudila Trstu zadostno količino električne energije. Sedaj si pa oglejmo še posledica za trgovino in obrt t) primeru, da bi bil Trst priključen Italiji! Izgubljens bi bil nakupni in prodajni trg kmetskega zaledja, trgovina in obrt pa bi postala odvisna pri nakupu od oddaljene-na italijanskega trga in pri prodaji izključno od prebivalstva tega ozkega pasa. Gospodarski razlogi dokazujejo, da je Primorska nedeljiva gospodarska emota, ki bo imela molnost normalnega razvoja le kot del svojega severnega im severovzhodnega zaledja, ki je v Jugoslaviji. Napredek na gospodarskem polju lahko pričakujemo le is Jugoslaviji, ki ni prenasičena z industrijo, ki bi bila vir surovin in nargvni trg, h kateremu teli vsa Primorska s Trstom. Zato je edino pravilna črta, ki je bila predlagana od ruskih strokovnjakov in ki upošteva to nedeljivost. (se nadaljuje) zahtevam Jugoslavije do Julijske krajine in Trsta. Narodi Jugoslavije morajo res z ogorčenjem ugotoviti, da pri predstavnikih zapadnih in v vojni zavezniških velesil obstoja popolno nerazumevanje za upravičene zahteve Jugoslavije za ogromne žrtve in prispevek Jugoslavije v vojni. Tako sovražno stališče teh predstavnikov preseneča vso demokratično javnost sveta, ki pričakuje, da bodo popravili krivico preteklosti in ugodili upravičenim zahtevam Jugoslavije do Julijske krajine in Trsta. O izjavi De Gasperlja menim, da je ta rezultat pomanjkanja vsake zavesti odgovornosti in logike. Nima nobene pravice, da daje take izjave predstavnik napadalne in premagane sile. Do takih izjav bi imeli pravico samo tisti, ki so bili žrtev napada ,in zmagovalci in med njimi ima Jugoslavija v vsakem primeru eno od prvih mest. Ce Italije ne bi vzpodbujale k takim izzivalnim in nesmiselnim izjavam nekatere članice Združenih narodov, si De Gaaperi ne bi dovolil izjaviti kaj takega. Ce bi pri vseh naših zavaznikih prevladoval duh pravice, bi se morala vsaka bivša zaveznica Nemčije, tako tudi Italija pokoravati odločitvam Združenih narodov. V tem primeru ima samo Jugoslavija pravico in dolžnost do svojih narodov, ki so utrpeli ogromne žrtve In škodo prav zaradi Italije, katero danes zasto. pajo de Gaaperi in drugi, da ne podpiše ničesar, kar bi dejansko povečalo te žrtve in okrnilo upravičene Interese jugoslovanskih narodov. To velja v polni meri pred. vsem za Julijsko krajino in Trst in niti najmanj ni treba misliti, da bi jugoslovanska vlada mogla podpisati karkoli, kar bi okrnilo interese jugoslovanskih narodov. To so kraji, ki so bili v preteklosti na nepravičen način odvzeti Jugoslaviji in predani Italiji. To je nesporno zgodovinsko dejstvo. Narodi Jugoslavije se nikdar ne bodo mogli sporazumeti z drugo rešitvijo kot z vrnitvijo teh krajev v sklop njihove države FLRJ. Ponavljam, da ne bomo sogla&ali niti s kako kompromisno rešitvijo, ki bi bila prav tako v škodo Jugoslavije. Moglo bi biti govora samo o tem, kako bo končno veljavno rešen položaj Trsta, a pri tem ne more biti govora o tem, da bi se Jugoslavija o-drekla svojim suverenim pravicam v upravi tega mesta. S tem sem odgovoril tudi na naše stališče o vprašanju Ipter. nacionalizacije Trsta. Za Jugoslavijo je do konca bistveno vprašanje, če bo Trst pod njeno suvereniteto. Govorili so v inozemski javnosti o tem, da bi bilo treba rešiti vprašanje miru z Italijo in s tem v zvezi vprašanje Trsta ra mirovni konferenci ali pa celo na zasedanju Združenih narodov. Spričo stališča poedinih držav, do upravičenih zahtev jugoslovanskih narodov je jasno, da bi celo nacionalne zahteve in narodno ozemlje Jugoslavije postalo predmet preglasovanja. Jugoslavija ne bi mogla nikoli pristati na tako reševanje vprašanja njenega ozemlja. Tak postopek bi mogel privesti do zelo resnih sprememb v stališču Jugoslavije do Združenih narodov. Zadnji izpadi v italijanski ustavodajni zbornici jasno prikazuje, jo, da pretirano popuščanje Ita. liji s strani zahodnih velesil ponovno poživlja napadalni imperialistični duh v tej državi in to vprav proti Jugoslaviji. V tej zbornici govore italijanski državniki med splošnimi aplavzi o italijanskem Zadru, Reki, Istri, Slovenskem Primorju itd, a se pri tem ne sliši niti ena beseda, kako bi morala Itajija popraviti strašne zločine, ki Jih je izvršila v Jugoslaviji, ki so posledica zasedbe velikega dela naše države po italijanskih silah. Ne slišijo se be. sede niti o tem, da bi vzposto. vili boljše odnešaje z našo državo, temveč se kopičijo nove žalitve ln klevete proti našim narodom ln voditeljem naše države. Vse to v marsičem potrjuje, da med stališčem današnjih odgovornih ljudi v Italiji do naše države in stališčem, ki je obstojalo za časa Mussolinija ni v bistvu nika-ke razlike, in to ni škodljivo samo za interese Jugoslavije, temveč je tudi nevarnost za mir, česar b' se Združeni narodi morali zavedati. GRŠKI PARLAMENT sprejel načrt o plebiscitu Atene, 26. - AFP — Po burni nočni seji je parlament v jutranjih urah sprejsl načrt plebiscita o monarhiji. Liberalni poslanci so že zvečer zapustili sejno dvorano. Proti načrtu so glasovale stranke Venizelosa, Papandrea in Ca-nellopulosa. Pariz, 26. - AFP — «Humanitč» posveča članek položaju v Grčiji v pričakovanju bližnjega plefcisci. ta in piše: «Ker je britanska'vlada sklenila, da je treba plebiscit izvršiti na določeni dan v septembru, so demokratične organizacije soglasno sklenile, da se bodo udeležile glasovanja o povratku kralja v Grčijo. To je zelo zažen dogodek. Nihče še ni pozabil votivnega škandala 31. marca. Po priznanju vseh nepristranskih opazovalcev so bili vo-livni imeniki ponarejeni. Obnovljeni teror iz časov Metaxasa divja po vsej Grčiji. Ubijajo domoljube, zapirajo In depcrtlrajo Jih na sto. tine. Demokratične organizacije vseh vrst so sklenile, da se bodo udeležile plebiscita v upanju, da bo vsa Evropa pomagala, da se v Grčiji prepreči državljanska vojna*. Neki policist je bil ubit v Catanz ru, v pokrajini Neapelj pa stavi 5.000 pekov. Neredi v Italiji Rim, 26. - AFP — Brzojavka iz italijanske prestolnice obvešča, da so nastali v raznih krajih po Italiji neredi v trenutku, ko je kon-stituanta imela svoj prvi sestanek. De Gasperi obžaluje Rim, 26. AFP. — De Gasperi je dal prefektu v Benetkah navodila, naj izrazi delegaciji sovjetske mla-due obžalovanje vlade zaradi incidentov, ki so se pripetili med obiskom delegacije na padovski univerzi. Mihailovičev proces Zasliševanje Trifunoviča Beograd, 26. - Tanjug — Sodišče je nadaljevalo z izpraševanjem bivšega mini3tra londonske vlade Trifunoviča. Predsednik ga je izpraševal, ali so bili fondi za propagando v Fotičevih rokah. Trifunovič je odgovoril, da je obstajala komisija, ki je bila sestavljena iz 4 ministrov, ki so razpolagali s temi fondi, toda ti so se lahko uporabljali samo s Fotičevim dovoljenjem. Trifunovič je nadalje izjavil, da je vsako sporočilo, ki je bilo posla, no v zavezniške deiele, šlo preko Belgije in Holandske, najprej pa je moralo biti odobreno od britanske vlade. V teku razprave so nadalje iznesli vse diickiive Mihajloviča za borbo proti partizanom. PRIMORSKI DNEVNIK — * — •mar* 27. julija 19» Tudi v Parizu morajo misliti Za izboljšanje nevzdržnih razmer Pred pričetkom pogajanj o akordnem deiu, ki bo prineslo - tako vsaj upamo ~ izboljšanje, seveda ne onega, ki ga ha prinesla pravična odločitev v Parizu V našem li9tu smo že poročali o sporu med delavstvom in ravnateljstvom Jadranskih ladjedelnic glede akordnega dela. Ta spor traja že mnogo mesecev, ker je ravnateljstvo ladjedelnic zahtevalo, da se pogajanj o akordnem delu udelelse Enotni sindikati in Julijski sindikati z enakim številom delegatov. Delavstvo ni hotelo J slišati o tem, ker ni v Julijskih sindikatih včlanjena niti ena desetina delavcev. Ker so gmotne prilike delavcev vedno slabše in ker bi sklenitev te pogodbe olajšala obupno stanje mnogih delavskih družin, so Enotni sindikati izjavili, da so v načelu pripravljeni, pogajati se o akordnem delu, če se bo upoštevalo številčno razmerje vpisanih članov. 24. t. m. je ravnateljstvo CRDA-e poslalo koordinacijskemu odboru pismo, v katerem predlaga, naj se danes 27. t. m. udeleži sestanka. Po tem predlogu naj bi se sestalo 12 delegatov tovarniških odborov CRDA-e (Enotnih sindikatov) in 6 delegatov notranjih komisij (Julijskih sindikatov). Koordinacijski odbor je vprašal za nasvet svojo sindikalno organizacijo, ki je spri. čo obupnih gmotnih prilik načelno pristala na predlog, toda pod pogojem, da morajo prizadet; delavci prej razpravljati o njem in ga sprejeti. Zato so bila v vseh važnejših Industrijah v Trstu, Tržiču in Miljah sindikalna zborovanja, na katerih so delavci razpravljali o vprašanjih akordnega dela. Na vseh teh zborovanjih so delavci protestirali proti predlogu ravnateljstva CRDA-e, naj se sestanka udeleže zastopniki Enotnih in Julijskih sindikatov v razmerju 2:1, ko je le neznatno število delavcev organiziranih v Julijskih sindikatih. Delavci so sprejeli predlog po dolgem razpravljanju le zato, ker popolnoma zaupajo svojemu vodstvu, da bo zaščitilo njihove Interese. V Miljah so se v ladjedelnici Sv. Roka udeležili zborovanja vsi delavci. Spregovoril jim je tovariš Vojmir in orisal sedanje stanje. Delavstvo v Miljah načelno nasprotuje slehernemu akordnemu delu, sprejelo pa Je pogajanja le iz solidarnosti s svojimi tovariši v drugih tovarnah in ladjedelnicah, ki trpe pomanjkanje. V ladjedelnici Sv. Marka Je delavcem »pregovoril tovariš Marino. Delegat Julijskih sindikatov Gep. pi je prosil tovariša Marina za besedo. Tovariš Marino ni imel nič proti temu. Delavci pa niso hoteli poslušati Geppi-ja in so kričali: »Ven s tem bivšim centurionom fašistične milice!» Zato Jo je moral osramočen popihati. V tovarni strojev prt Sv. Andreju Je skušal govoriti dr. Bonetti, tajnik Julijskih sindikatov. Da bi prikazal, da je tudi on delavec, se je preoblekel v delovno obleko. Delavci pa so ga osmešili in izžvižgali, tako da sploh ni mogel priti do besede. V Tržiču so se udeležili zborovanja vsi delavci. Zborovanje je ot-vorll tovariš Černigoj in podelil besedo tovarišu Juragi. Tov. Juraga je govoril o splošnih gospodarskih prilikah, o spletkah delodajalcev, o kršitvi odredbe o zapori nad odpusti z dela itd. Poudaril je zlasti, da je ravnateljstvo CRDA-e dejansko prekršilo ukaz št. 106, ker je zaposlilo na rtu Sdobba delavce iz ladjedelnice namesto brezposelnih. S tem je dejansko prekoračilo odstotek odpustov z dela, k! ga določa ta ukaz. sindikalnega stanja v podjetjih CRDA-e, ker Julijski sindikati ne predstavljajo niti ene desetine de. lavcev, in tudi ne upošteva, da so naši strokovnjaki skoraj že popolnoma rešili to sporno vprašanje. Kljub temu pa je svetovala tovarniškim odborom, naj načelna usvojijo vabilo. Prej pa da ga morajo predložiti v odobritev delavcem, ker smo stali na dosedanjem stališču zato, ker so delavci sami ostro nasprotovali pogajnjem o tem vprašanju skupno z Julijskimi sindikati. Hočemo razpravljati o tem vpra. šanju in'ga dokončno rešiti z odo- britvijo prizadetih. Ker ne moremo sklicati delavcev pred 12. uro, vzemite na znanje, da je treba smatrati, da smo povabilo sprejeli, če vam danes do 14 ure naknadno ne javimo, da odklanjamo naše zastopstvo na sestanku. Koordinacijski odbor. S sprejemom tega predloga je koordinacijski odbor privolil, da se bo pogajal o tem vprašanju skupno z delegati Julijskih sindikatov v razmerju 2:1. Prizadeti delavci so lahko prepričani, da bodo Enotni sindikati gotovo rešili to vprašanje v interesu svojih članov, kljub raznim oviram. trpljenje naroda, ki je toliko stoletij ječal v suženjstvu. Oni ne ču- tijo veličastnega poleta mladih moči novih ljudi, ki grade lepšo bodočnost. Pa bodo spoznali, ker bi sicer ne bili ljudje, ki hočejo lepše, boljše, srečnejše življenje v svobodi in miru. Og. Prolesfi v obrambo demokracije Na Tolminskem Iz ruševin rasejo nove zgradbe, nova domovina Kakor po vsej coni B, so se tudi na Tolminskem z vso vnemo lotili obnove. Okupator je tod. divjal z vso okrutnostjo, požigal in rušil je hiše in gospodarska poslopja. Vedno je bilo trdo življenje v tolminskih gorah, zaradi ruševin in razdejanja pa je še teže. Toda kakor so trdne pečine, tako so tudi trdni, odporni in kleni ljudje. Odločno so zgrabili za delo in obnovili že mnogo hiš, hlevov in senikov. V Poreznu so udarniško obnovili že več poslopij. Na Sentviškogorski planoti je v polnem teku elektrifikacija. Sedaj napeljujejo električni tok v Setviško goro, Taber, Polje in Prapetno. Ta tok bodo uporabili tudi za pogon kmetijskih strojev. Fašisti so v vseh 25 letih okupacije samo izmozga vali te kraje, izseka-vali so gozdove na tej planoti in obljubljali vse, ničesar pa storili. Sedaj so prebivalci sami rešili vprašanje razsvetljave in električnega toka. Kmalu bo zasvetila luč in e-lektrika bo tudi v veliko pomoč prebivalcem pri mlačvi žita, lesni Industriji itd. Mladina iz Sv. Lucije je z udar-, niškim delom pripravila 16 m/3 peska za okraj Grgar. Vrh tega je nabrala za n mladinsko brigado, ki dela na progi Brčko-Banovič-i, 280 cigaret, 24 škatel mesnih konzerv in 300 lir. Imela je tudi kulturno prireditev in čisti dobiček 1.300 lir je dala v obnovitveni sklad. Pri u-reditvi mladinskega doma sta posebno -požrtvovalno delali Taljat Stana in Taljat Klara. Prva je napravila 30 udarniških ur, druga pa 20. V Idriji pri Bači je mladina pomagala kositi tovarišu, ki se je ravno vrnil iz vojske. Na Logarščah pa Je mladina priskočila na pomoč družini, ki je poslala dva mladinca na progo Bifko-Banovlči. Obrtniki in rokodelci v Tolminu so se obvezali, da bodo mesečno prispevali v denarju, blagu in delu za obnovitveni fond. Ceta 20 mladincev in mladink je odšla na Lolrve-Tmovo pomagat pri obnovi porušenih vasi, 10 pa jsh pojde delat na cesto Postojna-Lju-bljana. Tudi ASIZZ v Tolminu in pri Sv. Luciji se aktivno udeležuje obnovitvenih del. Zone pripravljajo pesek za okraj Grgar, 15 pa jih pomaga pri popravljanju porušenega zidu na cesti Zalaz-7.abče. Pri Sv. Luciji je le nekaj ljudi, ki stoje nekako ob strani, ne razumejo novega časa in potrebe po medsebojni pomoči. Mimo teh ljudi je brezplodno šla vsa borba in Zaradi ustavitve «Cangura». prihajajo stalno novi protesti. V zadnjem času so se jim pridružili protesti proti spremenjenim radijskim sporedom v slovenščini, odkar je pričela delovati nova postaja Radio Trst II. Zaradi pomanjkanja prostora bomo o teh protestih poročali obširneje v prihodnjih številkah. V zvezi s protesti proti zaplembi naprednih slovenski učbenikov v naših šolah proti volji staršev in otrok je zanimiv sledeči dogodek, o katerem smo izvedeli iz še nepotrjenega vira in bomo tudi o njem zato šele prihodnjič obširneje poročali. Tukajšnje oblasti so zaslišale štiri matere učencev iz šole v ulici San Francesco — članice roditeljskega sveta. Dve so po zaslišanju izpustili, dve pa so 24, ur pridržali. Dve materi Šolske dete aretirani I Po zaključku redakcije smo prejeli: Včeraj so bile prejete sledeče štiri članice roditeljskega sveta šole v ulici San Francesco: Petelin Olga, Balbinutti Milena, Hrovatin Emilija in Tonti Zina. Slednji dve sta bili zaslišani pri kapetanu Simoniju in pozvani, da se danes ob 11. uri dopoldne ponovno zglasijo na zaslišanju, in potem izpuščeni. Prvi dve pa je pridržala policija in doslej še ni vesti, da bi jih bila izpustila. Sami bomo izbirali knjige za naše otroke Tudi Slovenci in Slovenke iz Tržiča ter tovariši Hrvatje-Iatrani odklanjajo šolske knjige, ki jih je izdala Zavezniška vojaška uprava. Zato so svojim otrokom odvzeli šolske knjige in jih v torek dopoldne odnesli 3 primernim protestnim pismom Zavezniški vojaški upravi. V pismu zahtevajo, da se njihovi otroci uče iz knjig, ki so pisane v našem duhu, to je v duhu Narodno osvobodilne borbe, ki so bile napisane že v času te borbe. Nikakor pa ne dopuščajo, da se bodo otroci podučevali iz knjig, v katerih ss naša borba niti ne omenja in ki jih njihovim otrokom vsiljuje Zavezniška vojaška uprava. Hkra. ti so knjige pobrali tudi v Doberdobu in jih prav tako odnesli s primernim pismom na konsulto, ki so jo zavezniki vsilili prebivalstvu namesto N. O. O., ki si ga je ljudstvo samo izvolilo. Po tolikih borbah in prestanem trpljenju se mora naše ljudstvo boriti tudi zato, iz kakšnih knjig naj se uče njihovi otroci. Borili smo se za svobodo. Hočemo biti vsaj v tem svobodni, da lahko odločamo kako in kaj naj se nas otrok uči v šoli. Ce smo toliko let čakali na dan, da se bo naša mladina lahko učila svoj materinski jezik, bomo počakali še toliko časa, dokler ne bo prišla ta ka oblast; ki bo znala spoštovati želje ljudstva, v našem primeru staršev. M. P. MLADINA KULTURNEGA KROŽKA «RINALDI» priredi v soboto ob 20. uri. predstavo v «Cine del mare». Izkupiček gre v korist mladinske udarniške brigade «Pinko Tomažič», ki od potuje 1. juliju v Jugcfilavijo na gradnjo mladinske proge Brčko-Banoviči. OD TRIGLAVA DO JADRANA Slovensko narodno gledališče za Trst in Primorje Pismo ravnateljstva GRDA Niti v Miljah niti y Tržiču se ni skušal oglasiti noben predstavnik Julijskih sindikatov. Vsi delavci v Trstu, Tržiču in Miljah so po živahni diskusiji odobrili naslednje pismo, ki ga je nato koordinacijski odbor poslal ravnateljstvu CRDA-e: Ravnateljstvu CRDA-e, Trst. V odgovor na vaše .pismo it. 0512/PER dd 24. t. m. o akordnem delu in nagradah delavcem v vašem podjetju, je imel ta koordina. cljski odbor, ki predstavlja tovarniške odbore CRDA-e, za potrebno, obrniti »e na svojo sindikalno organizacijo glede na vaše povabilo, naj imenuje dva izvedenca za vsak tovarniški odbor, ki naj se udeleži sestanka, ki sta ga določili za četrtek 27. t. m. Naša sindikalna organizacija Je poudarila, da vaša kompromisna ponudba ne upošteva dejanskega bo pred zaključkom gledališke sezone v Slov. Primorju gostovalo s Surekovo glasbeno komedijo «Peaem s ceste* v sledečih krajih: Jutri 26. t. m. ob 21. uri v Sežani, 29. t. m. ob 21. uri v Opatjem Selu, 30. t m. ob 16. uri na Opčinah. Z Borovimi »Raztrgane!*: v soboto na Petrovo 29. t. m. ob 17. uri v Smarpah pri Kopru na prostem, v nedeljo 30. t. m. ob 20. uri v Škofijah II. na prostem. „Trl sestre*4 na Opčinah Dramska družina «Ivan Cankar*, Sv. Jakob, priredi v soboto 29. t. m. ob 18. url v dvorani pro. svetnega društva na Opčinah Krekovo trodejanko «Tri sestre*. Vabljeni vsi! Velik pevski koncert v Gabrovici pri Komnu Prosvetno društvo «Ljubo» v Gabrovici pri Komnu Ja organiziralo za soboto 29. t. m. ob 14. uri veliko kulturno prireditev. * Na sporedu je velik pevski koncert, pri katerem bo nastopilo 14 pevskih zborov, ki bodo zapeli posamezno in tudi skupno. Sledila bo tombola. (Prvi dobitek 6.000 lir, drugi 2.000 lir). V odmorih bo igral orkester iz Komna. Cerkno POGREB 22 PADLIH PARTIZANOV Preteklo nedeljo 16. junija se je vršil v Cerknem na vaškem pokopališču pogreb 22 padlih partizanov, ki so začasno počivali na pokopališču bivše partizanske bolnice «Franja» v Pasicah pri Novakih. Pogreba se je udeležila nepregledna množica ljudstva vseh slojev. Zastopane so tile polnoštevilno vse organizacije kakor tudi zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Kako naše zavedno ljudstvo ceni naše žrtve za svobodo in demokracijo, je pokazalo obilo vencev in šopkov, ki so jih položile na gro. bove junakom vse organizacije in. zastopstva naših oblasti. - - . . . Ganljive in v srce segajoče' so bile tudi poslovilne besede, s katerimi so se od padlih žrtev poslovili v imenu vsega zavednega ljudstva zastopniki naših oblasti. Marsikatero oko se je orosilo ob spominu na prestano trpljenje in žrtve naših najboljših. Celo nebo se je ob pogledu na preproste krste zasolzilo, kakor da bi jokalo z napni ob spominu na krivično izgubo naj- boljših življenj v borbi za sveto in pravično stvar slovenskega naroda in vsega svobodoljubnega človeštva. Pogreb je pokazal, kje so srca, kje je mišljenje naših širokih ljudskih množic. Zato naj ne bo več poedinca med nami, ki bi še oviral upravičene zahteve in želje primorskega ljudstva: priključitev cele Primorske s Trstom in Istro k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji! Vipavski okraj LJUDSTVO ODLOČNO ZAHTEVA PRAVIČNO DOLOČITEV MEJA. Primorsko ljudstvo je v razmejitvenih vprašanjih brezkompromisno. To nam dokazujejo nešte-vilna protestna zborovanja, ki se vršijo po vsaj-Primo-skb—‘ e ; Po raznih podatkih 'je Vipavski okraj v predvojnem času, t. j. leta 1939. štel 26.098 ljudi. Na Titovem trgu v Ajdovščini pa je postavljena deska, kjer je zapisano: Za priključitev k Titovi Jugoslaviji je žrtvoval Vipavski okraj: padlih v NOV 672; umrlih v internaciji 176; padlih kot talci 213; borcev v NOV 4C00; interniranih 2729; popolnoma požganih domov Tudi v Koprskem okraju so zg ali apno Ko sj pred nekaj^dnevi šel skozi vas Kubed, si videl, da se vsepovsod kadi, toda to pot ni bil črni dim, kakršnega smo videli, ko so nacifašistični roparji požgali vas, pač pa bela para, ki jo je oddajalo živo apno pri gašenju. Obrazi vaščanov »c bili veseli in ponosnt, kajti to apno je bil prvi večji uspeh njihovega skupnega udarniškega dela za obnovo, v okviru obnovitvene zadruge. Žganje apna, ki bo dalo približno 140 ton apna, to je skoraj en tovorni vlak materiala, nujno potre, hen za obnovitvena dela, se je pričelo 28 aprila in končalo 10. t. m. Koliko požrtvovalnega dela in koliko težav so morali premostiti tovariši zadružniki Iz Kubeda, Gra. čišča, Popetre in Poletiči za izvedbo tega dela je težko opisati. Cesto smo bili z njimi in opazovali razvoj dela, videli, koliko dela so imeli kmetje ravno v tem Sasu na polju. Za časa žganja so nekateri tovariši delali res udarniško kar po 24 ur neprenehoma. Najhujši dnevi »o bili prav zadnji. Dež je premočil ilovico, ki je oddajala kamenje. Posledica je bila ta, da. jo zmanjkalo za drv in da se je delo zavleklo nadaljnje tri dni. Predsedniku obnovitvene zadruge iz Kubeda, tov. Jakominu Antonu, so verno pomagali člani u-praVnega odbora in člani zadruge sploh. N J’m so prišli na pomoč tudi uda-niki iz Kopra, ki so jim pomagali pri žganju apna in na polju, da hi nadomestili, kar so njihovi tovariši zamudili. In uspeh v številkah? Vkljub pomanjkanju delovnih sil je O.Z. Kubed dala za izgradnjo apnenice 6.332 ur dela, a okrajni aktivisti so pomagali s 331 urami dela. Obdelalo sg je vse polje In izdelalo 140 ton apna v vrednosti 490 tisoč lir. Na prevozu apna, ki ga je bilo prej treba uvažati iz Her-pelj pa so prihranili še nadaljnjih 280.000 lir. Ce je kdo mislil, da je udarniško delo nekaj, o čemer ni vredno govoriti, se bo moral nehote prepri. čatt, da Je to naša živa moč, naše zlato, da tekmovanje pokazuje pravo vrednost našega udarniškega dela. 796; deloma porušenih domov 593. Podobne deske najdeš malone po vsej Primorski. Vse to dovolj jasno prikazuje, kako pravico ima ljudstvo Slov. Primorja, Istre in Trsta do priključitve k Titovi Jugoslaviji. Dreznica TUDI PRI NAS TEKMUJEMO Dne 2. t. m. smo ustanovili Prosvetno društvo «Flaninka» ki obsega vse vasi t. j. Koseč, Ma-gozd, Jezerca, Drežnica in tudi Drežniške Ravne. Na ta dan so mladina in pionirčki imeli kulturno prireditev z Lpo uspelim programom. Mali pionirji so res pokazali, da se zavedajo pridobitev naše borbe, ko imajo danes svojo slovensko šolo ii* prireditve.- 1 -S Prosvetno društvo pa se je posta, vilo v ntdeljo 16. t. m. s prireditvijo veseloigre c Tri sestre*. Pevski zber je zapel nekaj lepih narodnih pesmi, med odmori pa je svirala godba iz Koseča. Pri tej prireditvi so sodelovale vse vasi. Na koncu so vsi navzoči poslali tov. Kardelju v Pariz _ resolucijo, kjer mu izrekajo ponovno zahtevo po priključitvi Primorske k Jugoslaviji. S tem so prebivalci Drežnice in ostalih vasi pokazali, da nočejo zaostajati za ostalimi vasmi v Titovem tekmovanju in da tekmujejo ne samo gospodarskem polju in pri obnovi, ampak tudi na kultur-no-prosvetnem polju. F1ZKULTURA v Herpeljah Mladina okraja Herpelje-Kozlna pri svojem udarniškem delu za ob. novo porušenih in požganih domov ni pozabila na to, da si mora stalne krepiti svojo telo z raznimi fiz-kulturnimi panogami. Tako je dne 10. VI. prvič samostojno izv.edla flzkulturni nastop, ki je zelo dobro uspel. Nastopila je s prostimi vajami in v vseh disciplinah vseljudskega peteroboja. Kot zaključek fizkulturnega tedna bo naša mladina, ki je zelo uspešno nastopila tudi v Ljubljani, dne 30. junija priredila svoj okrajni fizkultumi nastop, ki bo združen s tekmo pevskih zborov. Za to prireditev se mladina temeljito pripravlja. Svoje sodelovanje so obljubili tudi mladinci iz Štajerske in Ljubljane. Da bo prireditev prava manifestacija, vabimo tudi vse fizkulturnike iz cone A. Tekme v peteroboju bodo dopoldan, gam nastop pa se bo za, čel ob 2. popoldan. Cisti izkupiček prireditve je namenjen za obnovo naše gimnazije. ' Brigada “Vojko Premrl„ izraz po združitvi z Jugoslavijo' Gospodarski pomen Ta proga je izrednega pomena v prvem gospodarskem načrtu FLR Jugoslavije, ker veže na rudah bogato področje Banoviči v Bosni z Brčkim, ki je v ravnini, bogati z žitom. Nalogo, da zgradi to progo, ki veže dva tako bistveno važna predela jugoslovanskega gospodarstva, je prevzela nase antifašistična mladina Jugoslavije. Prvo skupino prostovoljnih delovnih mladinskih brigad sestavlja predvsem kmečka mladina. V 52 brigad razdeljenih 14.000 mladincev je zgradilo prvih 24 km te proge z Brčkega do gorskih predelov Besne, kjer se sedaj vršijo vrtanja za več predorov. Mladina dela le šest ur dnevno, ostali dnevni čas je posvečen prosvetnemu delu, športu in zabavi. Mladina dela v dveh skupinah — ena zjutraj, druga popoldne. Budnica je ob pol petih zjutraj, nočni počitek pa se prične ob pol desetih. Zelo skrbno pazijo na zdravstveno zaščito mladincev. Takoj ob pričetku dela je debila vsa skupina injekcije proti tifusu in malariji, stalno je pod zdravniškim nadzorstvom in ambulante so opremljene z vsemi potrebnimi zdravili. Po opravljenem delu se prva skupina nikakor n; mogla ločiti od proge, na katero se čuti sedaj tako navezano. Večina mladincev je izrazila željo, da bi ostala na delu, dokler ne bo stekel prvi vlak iz Brčkega v Banoviči. Vprašanje je še, ali bo vsaj delu teh mladincev možno uresničiti željo, ker se je k drugi skup'ni prijavilo mnogo več mladincev kot Je bilo pričakovati. Samo v Ljubljani se je za drugo skupino prijavilo že tisoč mladincev. Drugo skupino tvorijo v glavnem mladinci in mladinke srednjih šol in študentska mladfna, ker so v tem času pričele počitnice. Zanimanje In požrtvovalno sodelovanie vse Julijske Krajine Vse delo opravljajo mladinci in mladinke. Le v tehničnem vodstvu je nekaj starejših, izku. šenih tehnikov in inženirjev. Izredno je zanimanje za drugo skupino tudi pri nas na Primorskem. Prve skupine sta se u-deležili primorska delovna brigada Vojko Premrl in Istrska delovna brigada Olga Ban. Zanimivo je, da jih je v slednji izredno veliko Iz Pulja, kar je pač pripisati veliki volji tamkajšnje mladine, da se u-deležl obnove v Jugoslaviji, ki jo imaio za svojo zemljo. Morda je pa močan razlog tudi brezposelnost, ki je v nasprotju s cono B tako razširjena v Pulju kot po vsej coni A. Za drugo skupino »e Je prijavilo izredno mnogo udeležencev iz cone J,, 3 svojim velikim povpraševanjem iri zahtevami so tudi navedli pokrajinski odbor k ustanovitvi tretle primorske delovne brigade, ki bo nosila ime tržaškega heroja Pina Tomažiča. Vsepovsod so pri- jave daleč prekašale pričakovano število. V Tržiču so se prijavili celo mnogi mladinci iz ladjedelnic. Na njihovo mesto bodo stopili za časa odostnosti njihovi sorodniki. Kljub pomanjkanju delovnih sil na polju, se je prijavilo tudi ogromno poljedelske mladine iz tržaškega okraja. Zanimivo je, da so v Sežani ponudili oni, ki ostanejo doma, svojo pomoč odhajajočim in jih bodo nadomestili pri delu na njihovih njivah. Celo mnoge starejše osebe, med njimi okrog petdesetletna partizanska vdova in tudi neka mati sedmih otrok hočejo na vsak način pomagati pri graditvi mladinske proge in s tem dati svoj doprinos jugoslovanski gospodarski obnovi, od katere je v tako tesni odvisnosti tudi gospodarski procvit naše pokrajine, zlasti Trsta Tudi mnogi tržaški zdravniki so se javili prostovoljno, da pregledajo od-bajaječo mladino delovnih brigad in ponudili brigadam svojo zdravniško pomoč. Vsepovsod zbirajo prispevke za novo brigado Pino Tomažič, ker je za mladino v coni A mnogo teže dobiti potrebno opremo glede na to, da tu ne morejo računati na pomoč' ljudske oblasti. Zato so v Tržiču že zbrali 6.000 lir za novo brigado. Iz vse pokrajine prihajajo denarni prispevki, potrebne po so predvsem mnogim mladincem in mladinkam delovne obleke in čevlji. Mnoge tržaške trgovine so prispevale pisarniške potrebščine za upravo brigade. Izraz solidarnosti reških delavcev z mladino cone A je poljska kuhinja ki so jo izdelali na Reki z udarniškimi nadurami in- ki jo je vodstvo Enotnih sindikatov poklonilo brigadi Pina Tomažiča. Prosvetno delo v mladinskih brigadah Mladina se že sedaj skrbno pripravlja za prosvetno delo v brigadi. Ker je pomešano v primorskih brigadah več italijanske, tržaške in tržiške mladine ter celo nekaj mladine iz vzhodne Furlanije, bi bilo težavno opravljati prosvetno delo v obeh jezikih. Mladinci so zato razporejeni v posebne italijanske in slovenske čete, pri delu na progi pa so skupaj. Ze sedaj zbirajo knjige za brigadno knjižnico. Prosvet. na zveza je dala brigadi na razpolago eno liro od vsakega člana za nabavo potrebnega materiala za prosvetno delo v brigadi. Povrhu tega je podarila brigadi Se sto knjig. Dejstvo, da kaže mladina Slovenskega Primorja, posebno če cone A, toliko volje in veselja za sodelovanje pri obnovi Jugoslavije, je zelo pomembno za razumevanje povezanosti Slovenskega Primorja in Trsta z jugoslovanskim gospodarstvom. Je pa tudi silen izraz italijanske in slovenske mladine Trsta in pokrajine za združitev te pokrajine z Jugoslavijo. Mladina Sf zaveda, da pri sodelovanju gospodarsko bodočnosti Jugoslavije de. la tudi za bodoči gospodareč procvit svojih domačih krajev. Sodelovanje mladine vsega sveta Pomembnost jugoslovanske d' nove države, ki jp toliko žrtvolN za svetovni mir in je ena njeg1“* najpomembnejših zaščitnikov J® Združenimi narodi, je našla s® odziv tudi po vsam svetu. K »* na progi so se prijavili tudi a'"8^ ski mladinci, prispela je skuP’ sovjetske mladine, češkoslova-mladina je poslala dve brigadi ^ nedavno se je ustanovila Pr0£ voljna delovna brigada za to P™ tudi v Franciji. Tako je P. L delo na tej progi simbol obnavljanja napredne mla vseh narodov v povojni Evropi, Novo mladinsko delo na cesti Trst-Maribor Tretja primorska delovna briPJ da Pina Tomažiča bo odpot°'® 1. julija iz raznih krajev P010*!) ne. Zbrala se bo v Postojni 1® tam odpotovala 6- julija v slavijo. Takoj po odhodu te b™* de pa se bo pričelo na Primor»» delo za ustanovo nove delovne ^ gade za avtomobilsko cesto J Maribor, za katero je Sloveni)* ‘ivmr postavila veliko število Pr0*^j,] nih mladinskih formacij, ki gradijo del te ceste med Vrb*"f in Ljubljano. Tudi mladinske gade, ki bodo delale na tej e®8” bodo imele šest ur dela dnevne ^ podoben razpored kot na m's „ ski progi. Primorska štela 100 udeležencev iz vzb°kj. primorskega okrožja, 35 it®**'\Ji skih tržaških mladincev In 01 ^ dink, 56 iz tržaškega okrožja 50 iz goričkega okrožja Ta avtomobilska cesta bo 12 m in bo imela v sredini šest terski pas iz belega cementa ključno za motorna vozila. straneh pa tri metre varnost®^ roba oz. ceste za druga vozila, grajene v temnem cementu. . membnost te ceste je izredna, veže Trst z njegovim neposred zaledjem in je najbližja Prorriei zveza Trsta z Dunajem skozi Sl5, venijo. RADIO TRSTJL ČETRTEK, 27. JUNU 7.45 pestra glasba; 12 £lasb® , željah; 12.30 včerajšnji us^ • * 12.45 napoved časa - vesti v sloV" iiopuvcu caoo. - vce ri* it»- ima rada* - A Ode. urednik DUAATš