168. številka.' Ljubljana, v sredo 24. julija 1895. XXVIII. leto. SLOMŠKI NAROD. lakaja vb**, dan i»»>i>er, iaimfe Jedel,e in praznike, ter vetja po posti prejeman r.a a v s t r o - o g e r s lic đeiele ta vse leto U> gld., za pul leta b jrid., z* čelrl leta 4 gld., /.a jedtn ummc 1 flld 40 kr.— Za Ljnbljv. ao bre* pošiljanja na dntn r.n vs* leto KJ gld., «a tfct.it leta li gld. JO kr,, za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. ia Četrt leta — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po b kr., ce ur oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi i.e ne vračajo. — Uredništvo in uprav cist v o je na Kongresnem trga st. V2. Upravni&tf a naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne utvari. Po državnem zboru. V soboto se je zaključilo zasedanje državnega zbora. Nič pravega veselja ni bilo mej poslanci, nekako klaverno so odšli na svoje domove. Posebno strankam, ki so nedavno če sestavljale koalicijsko večino, se je videlo, da jih mori neka negotovost. To pač vedo, da so vrgli kneza \Vindisehgriitza in razdrli koalicijo, a popolnoma v nejasnem ho, kaj bode sedaj sledilo. Delovanje v minolem obdobju se pa tndi ne more imenovati uspešno. Od vseh velicih reform ni ničesa rešeno razen civilno-pravdnega reda. Kazenski zakon, davčni zakon in zlasti volilna reforma ostali so nerešeni in ne le to, temveč se je tudi popolnoma jasno pokazalo, da sedanji državni zbor ni kos tem nalogam, da ne pozna duba in potreb časa. Chlumecky je v svojem končnem govoru bil v zadregi, kaj naj navede, da je storil zbor v pomladnem oziroma poletnem zborovanju. Da je imel kaj povedati, je mej drugim tudi govoril, da je rešitev davčne in volilne reforme in premernba kazenskega zakona znatno napredovala. Besede predsednikove ho se gla-Rile kot nekaka pikra satira na neplodovitost sedanjega parlamenta. Vzlic temu pa ostane baš to zborovanje znamenito in baš Slovani in zlasti Slovenci smemo ž njim biti zadovoljnejši, nego smo bili z marsikaterim prejšnjim. Razdrla se je ta koalicija, ki je bila za nas Slovane le škodljiva in je ovirala vsako zbli-žanje slovenskih zastopnikov na Dunaju. Okoliščine, pri katerih je razpala, so pa tudi precej pojasnile nad politični položaj. Posebno so konservativci morali se prepričati, da so se jako varali, ko so mislili, da jim levičarji postanejo zvesti zavezniki. Vse prizadevanje levice je merilo na to, da iz pod ko pijejo konservativno stranko. Ker je sedaj to očitno, je vsaka trdnejša zveza mej tema strankama nemogoča. Ko bi tudi konservativci in liberalci še kdaj vkupe postopali, vendar bodo prvi že zaradi lastnega obstanka skušali ohraniti najboljše razmere s Slovani. Ni dolgo tega, ko so konservativna glasila strašno še zabavljala proti Mladočehom in njih hu-sitstva. Vse to je pa sedaj ponehalo, in konservativni vodje se že jako prijazno sučejo okrog Mlado- Čehov. Spoznali so, da so zastopniki češkega naroda jim potrebni, ker jih je levica jedino vodila za nos. Poskusilo seje bilo vladati proti Slovanom, a ni šlo, če tudi so Poljaki nekaj časa tako politiko podpirali. Sedaj pri mislimo, da so tudi Nemci že spoznali, da proti Slovanom nobena trajna vlada ni mogoča. Slovenci smo seveda posebno zadovoljni, da se je vendar dovolila gimnazija v Celju. Veseli nas to tembolj, ker se zanjo imamo v prvi vrsti zahvaliti Slovanom. Debili bi je ne bili, ko bi bili Poljaki se dali zapeljati nemškim liberalcem ali pa Mladočehi bili nas pustili na cedilu, ko so sicer glasovali proti državnemu proračunu. Sicer pa tudi nemškim konservativcem nismo nehvaležni, če tudi vemo, da so bili prisiljeni glasovati za celjsko postavko, ker sicer bi bili popolnoma osamljeni. Slovani bi jih bili zapustili, češki veleposestniki bi tudi ne bili ostali pri stranki, ki nasprotuje načelom, katera oni zagovarjajo na Češkem, grof Hohemvart bi pa bil odložil vodstvo. Položaj konservativne stranke bi bil dosti bolj žalosten, nego je sedaj položaj zjedinjene levice, ko je Plenerja zgubila. Ko bi bil klub razpal, bi ne bilo nemškim konservativcem druzega kazalo, kakor zateči Re pod vodstvo Liechtensteinovo, česar pa mnogi konservativci ne marajo, ker dobro vedo, da v zvezi s krščanskimi socijalisti bi ničesar ne šteli. Še veselejše, kakor pridobitev celjske gimnazije je pa za Slovane to, da je to vprašanje prizudelo levici tak udarec, da se ne bode več opomogla. Vse zvijanje njenih glasil jej več ne pomaga. Nemški nacijonalci so levici napovedali najhujši boj, in tudi ni nobene dvombe , da jej pri ljudstvu po pol noma izpodkopljejo stališče. To pa ne zaradi celjske gimnazije same, temveč zaradi njenega dvoumnega postopanja v tem vprašanju. Ko bi bila levica vedno za osnovo celjske dvojezične gimnazije ali paralelk, bi gotovo nikdar s° ta zadeva ne bila tako važna in za levico nevarna postala, ljevica in njeni listi so največ zakrivili, da je levica sedaj v nevarnosti, zgubiti vse zaupanje pri narodu. Noben Nemec razen štajerskih bi vsej zadevi ne bil nobene važnosti pripisoval, da ni „Neiie Freie Presso", ki sedaj z zavijanjem skuša potolažiti narodno mnenje, razburjeno proti levici, dajala prostora razburjenim dopisom iz Celja o tej stvari in pa pi- sala člnnkov o zatiranem celjskem nemštvu. Temu glavnemu liberalnemu glasilu je pa posebno pomagal dr. Menger, ki se je bil nalašč pripeljal v Celje, da se je informoval in potem začel veliko akcijo proti nameravani dvojezični gimnaziji. Minister grof \Vurm-brand je pa pripravil vse štajerske Nemce, da so se izrekli proti osnovi dvojezične gimnazije v Celju. Seveda je vsak Nemec moral misliti, da v Celju res mora pretiti Nemcem največja nevarnost, če se tako deluje. Vsa ta akcija je pa že sama na sebi bila smešna in za levico škodljiva, kajti borila se je samo proti sebi. Budget, v katerem je bila celjska točka, je sestavil pl. Plener, bivši vodja zjedinjene levice in pritrdil mu je tudi grof \Vurmbrand. Vrhunec levičarskemu brezumnemu postopanju je bilo to, da je levica bas zaradi Celja razrušila koalicijo in vrgla vlado. Prebivalstvo je pač moralo priti do prepričanja, da je stvar silno važna, kajti zaradi malenkosti se ne delajo taki prevrati. Predno je levica se odločila za ta korak, bi bila morala biti na jasnem, če bode mogla tudi stvar tirati do skrajnosti in pri tretjem branju glasovati proti budgetu. Levica je mislila s svojim postopanjem žeti popularnost, a prišlo je baš nasprotno. Pri tretjem branja ni imela več poguma glasovati proti budgetu, glasovala je za proračun, v katerem je celjska postavka. Samo na sebi ni nič, če kaka stranka v tretjem branju glasuje za kak zakon, s katerega kako točko se ne strinja. To je znamenje, tla zakonu v skupnosti pripisuje več važnosti nego dotični posamični točki. Tukaj je pa stvar drugačna. Če ie levica zmatrala celjsko postavko za tako važno, da je zaradi nje provzročila ministersko krizo, potem bi nikakor ne smela glasovati za budget, dokler ne izgine ta točka iz njega. Ker pa tega ni storila, je nikdo ne more več imeti za resno stranko, temveč le za skupino komedijantov. Pokazala je preočitno, da jej ni toliko za koristi nemškega naroda, kakor le za agitacijo. Volilci se morajo od take neresne stianke obrniti. Nikakor ni več mogoče, da bi se opomogla, temveč je le še vprašanje časa, kedaj popolnoma zgine. Tožiti zaradi svoje usode nima pravice, ker jo je sama zakrivila. Drama brez besed. (Rnski spisal K. S. Bamnccvu'. — Poslovenil L.) (Dalje.) II. Dani se. Zavito v nočno, zimsko meglo se počasi vzbuja gubernijsko mesto. Iz malih oken malomeščanskih hiš in prodajalnic se pokazujejo ognjene pike. Ti delavni, s trgovino se baveči ljudje se vzdigujejo pri slabem jutranjem svitu na delo. Iz dimnikov se vzdigujejo gosti oblaki dima vedno višje in višje v sivo, mrzlo nebo. Na ulicah se že pokazujejo podobe urno naprej hiteČih. Votlo bobneč se pelje voznik s sodom po vode na reko; v koračnici žari pod mehom žerjavica in črne podobe kujejo železo. Pred mestno mitnico se prikazujejo z dežele prihajajoče sani, kjer so sedeli zmrzujoči možje in žene. V dolgi vrsti i raznovrstnimi produkti naloženih sanij zapazimo tndi nam poznane sančice s tremi potniki in kadečim se rujavim konjičkom. Sani »e ustavijo pred poštnim dvoriščem, od koder je bilo čuti proklinjanje in vpitje prej došlih vojnikov. Stari zleze raz sani in stopi v prenočišče; za njim stopa mlada žena. Sin ostane pri konju, položi mu v jasli sena in popravi na stran zlezlo opravo, potem pa zapelje sani v jedno vrsto z dru-zimi. Vse to je delal prav počasi in z vidno nejevoljo, kakor bi bilo težko ločiti se mu od sanij in rujavega konjiča, ki ga je zadnjič vozil. Vzdihne celo in potrka s penami pokrito stran konja. Vrata gostilne zaškripljejo, starec stopi na stopnjice in ga zakliče : „ Prohor! Kaj pa delaš v Pridi vender sem I" Poklicani vstopi in sede k mizi, kjer je že sedela mlada ženska in pila čaj. čez nekoliko minut stopijo vsi trije iz gostilne. Mesto se je vzbudilo in ulice so oživele. Posebno živahno je pred neko rumeno pobarvano hišo, popolnoma v slogu okrožnih poslopij, pred kojega vhodom stoji cela množica ljudstva in pridružile so se Se jedne sani za drugimi. Tu je bila videti zmes najraznovrstnejših noš — od kratkega paletota do zašitega polkožuha kmetskoga. Mej množico sta hodila dva policijska uradnika z malo zaupanja vzbujajočimi pogledi; jeden je nosil paletot, ki svoje pristne črne barve še ni bil izgubil, druzega pa je bil čisto že obledel in rujav. Obraza pa sta oba jednako strogo držala in energično sta si delala pot z rokami. Stari kmet se rine s svojim sinom do vhoda v poslopje in gre po nesnažnih, po navadnem duhanu smrdečih stopnjicah, za njima pa mlada žena. Po stopnjicah so različno sedeli ljudje; bili so večinoma zagoreli, zdravi mladi možje v novih pol-kožuhih, kučme predrzno pomaknjene na ušesa. Nekateri so bili pošteno natrkani, drugi so imeli harmonike v rokah sedeči s temno zamišljenimi obrazi, objemajoči svoje mlade žene ali sloneči z glavo na prsih stare mamice, kateri so tiho kapale solze iz motnih očij. Stopivši v prednjo sobo, prekoračijo trije novi prišleci ozek, temen hodnik in stopijo v veliko, svitlo sobo; bila je polna ljudstva. Od daleč so se klicala imena in poklicani se je mej razmikajočo se množico prerinil do vrat v drugo sobo in zginil za njimi. Na te duri je bila obrnjena pozornost vseh. Tam se je nekaj godilo, kar je jedenkrat za vselej nepreklicno odločilo osodo vstopivšega. — Starec stopi v množico in z nemim, ravnodušnim očesom pregleda navzoče. Zdelo se je, da on jedini ni izgubil samozavesti. Poleg njega stoji sin; srce mu bije vedno burneje; neprestano ga nekaj gloje v srcu, zunanje se je kazal čisto mirnega, samo po srdito stisnjenih obrvih bi se dalo sklepati na notranji boj . . . Deželni zbor. (I. seja, dne 2 4. julija 1 895.) Po slovesni maš« v stolni cerkvi, katero je daroval kanonik K lun, zbrali so se deželni po- j slanci v dvorani starega strelišča na izvenredno zasedanje,. Nekoliko po določeni uri je dež. glavar D e-tela otvoril sejo in rekel, da d*ž. zbor se ni imel tako žalostnega povoda zborovanju kakor letos, lisodepolna katastrofa dne 14. aprila je bila jedna najhujših šib, kar jih je kdaj zadelo našo domovino Kar je srce človeškemu organizmu, to je BtoIllO mesto vsaki kronovini, in zato boli celo deželo ndarec, ki je zad»l stolno mesto Ljubljano. Vsa dežela želi, da bi si Ljubljana opomogla, da bi se zopet povzdignila k sreći in k blagostanja. (Dobro klici!) Nesreča je toliko večja, ker so prizadeti tudi razni kraji zunaj Ljubljane Prva tolažba obupajocemu prebivalstvu so bile milostne besede cesarjeve, naznanjajoče izdatno pomoč. Kakor dobrot lj i v oč»' svoje otroke, tako je cesar obiskal našo deželo in njegova obljub*, da se bo dala izdatna podpora, je zopet oživila zaupanje in zavest. Sočutje ee je pokazalo v celi Avstriji, iz vseh krajev so prihajali darovi, zlasti se je odlikoval Dunaj, kjer sta grof Hohenvvart in dvorni svetnik Suklje sestavila pomočni odbor. Tudi v Ljubljani se je osnoval tak komite pod predsedstvom dvornega svetnika Račića. Čast in hvala dunajskemu in ljubljanskemu komiteju pa tudi avstrijskemu časnikarstvu, ki je pomožno akcijo krepko podpiralo. Vsa privatna dobrodelnost pa bi ne bila rešila mesta in dežele, da se ni od drŽave dobila obilna podpora. Zahvala zanjo gre najprej presvetlemu cesarju ■/i vio in Slava-klici), pct*-m drž. zboru zlasti pa nalim kranjskim državnim poslancem, na čelu jim grofa Hohenvvarta. Da ni bilo te podpore, bi se ne-ereča ne dala popraviti. Toliko podporo je mogla otkloniti le mogočna Avstrija, zato pa mora biti smoter našemu delovanju pospeševati Avstrijo. ^Posl. dr, Tavčar: Ta smoter smo že doslej imeli!) Ne-sre a je prouzročila velike premembe, a s pohvalo se mora .meniti, da so poklicana oblastva svoje dolžnosti popolnoma izvrševala. Zlasti dež. pred-8 dnik biron Hein je bil mož o pravem času na praven mestu in na njegovi strani je kot angelj ;. niljenosti stala njegova soproga. (Klici: Slava ji!) Cesar ju ;e odlikoval, dežela kranjska pa ju bo vedno ohranila v častnem spominu. (Dobro 'r, u i.) NaznanivSi s presrčnimi besedami smrt nadvojvode Albrehta — poslanci so pri teh betedah vstali raz sedežev — nadaljeval je deželni glavar svoj govor v nemškem jeziku, zahvalivši se kranjski hranilnici na ljubeznivi postrežnosti, s katero je deželnemu zboru dala na porabo dvorano, in sa veliko podporo, katero je naklonila ljubljanskemu prebivalstvu za časa potresa. Čuden je slučaj — je rekel deželni glavar — da zboruje sedaj de-ž lini sestop zopet v tisti dvorani, v kateri je dne 11. julija 1883. I. v predvečer cesarjevega prihoda sklenil navdušeno ađanostno adreso o priliki šest- „Prohor Petrov!- zakliče nekdo jasno od daleč. Prohoi hoče po vzgledu družili odgovoriti: »Tu!14, pa ne more, suhi ustnici ne moreta. Molče se pomika naprej. — Čutil je, kako ga i • nekdo potegnd za plašč, ozre se in ugleda svojo eno, ki je s stegnjeno roko, prestrašenim in bolestnim obrazom stala za njim, opazi očeta, ki stopa oleg tega, potem pa ne more razločevati ničesar. Pred njegovimi očmi plešejo različni hrbti v pol-kožnbih, suknjah, paletotih, plaščih, mladi in stari obrazi, ohrasli in gladki, iz daljave mu prihaja na uho zamoklo mrmranje ljudij — kakor daljno Šumenje morskih valov. Mej tem dospe do osodepolnih duri, za njim to, kar ga je tudi za vedno ločilo od one množice, na atero so ga vezale nevidne niti, ki so ga silile pogumno naprej, — Prohor Petrov postoji sam pred dolgo, rudeče pregrnjeno mizo, nad katero so se pripogibali resui, bradati obrazi nekaterih gospodov V uniformi. Oče stoji poleg njega radovedno gledajoč ispod gostih, grmadastih obrvi na prisotne. Opazi ' ojiškega zdravnika, mladega moža prijaznega pogled*, — zasebnega zdravnika, starega Nemca, — šefa z jako dolgimi In črnimi brki, — okrožnega sodnika tudi z brki, ki so pa krajši in rudnčkasti, — in de jednega človeka, kojega navzočnost ni staremu nič kaj ugajala. (Daljo prlh.) stoletnice združenja kranjske dežela s habsburško monarhijo. Od tedaj se je mnogo premenilo, ne pa vse; ni se premenila zvestoba in udanost, s katero se je tedaj votirala adresa in kakor takrat, tako kličemo tudi danes : Slava presvetlemu cesarja I Pri zadnjih besedah so bili poslanci vstali raz sedeže in trikrat zaklicali: Slava! Deželni glavar Deteta je na to naznanil, da je umrl posl. Mesar — v znak sožalja so poslanci vstali raz sedeže — in na to predstavil prezidijal-nega tajnika pri deželni vladi barona Reclibacha. Deželni predsednik baron Hein je v slovenskem in nemškem jeziku pozdravil poslance, rekši, da je povod zborovanju pač žalosten, da je škoda velikanska, da pa ni obupati, ker s pridnostjo in delavnostjo si bo dežela gotovo zopet pomogla. Vlada bo storila, kar jej bo mogoče. Deželnemu zboru se jo predložilo poročilo deželnega odbora o naredbah, katere je treba ukreniti vsled potresne katastrofe. Posl. M u r D i k je z ozirom na veliko važnost te stvari nasvetoval, naj se izroči poročilo odseku 12 članov na posvetovanje in poročanje, a vsak poslanec imej pravico, prisostvovati sejam tega odseka. Pretlog se je vzprejel in so bili v ta odsek voljeni poslanci: Grasselli (načelnik), Klun, Lnck-mann, Murnik, dr. Papež, Povše, dr. Schnffer, baron Schvvegel (načelnikov namestnik), Šuklje, dr. Tavčar, Wurzbach, dr. žitnik. Prihodnja seja bo v petek opoludne. V I JuMJuiiJ, 24. julija. Zaupnica zastran celjske gimnazije? Iz pol. okraja Celjskega nam piše odličen rodoljub: V štev. 54, z dne ti. julija napada me „Sudsteir. Post" radi mojega dopisa v „Slov. Narodu" z dne 2. julija. Odgovoril nisem takoj z ozirom na glasovanje o državnem proračunu, katero se je imelo šele vršiti, odgovarjati pa hočem danes. List »Siid-steir. Post" izhaja kot glasilo kat. tiskovnega društva v Mariboru, da si je taktično glasilo g. Mihe Vošnjaka in njegova lastnina. Zato pa je tudi kat. tiskovno društvo odgovorno ob jednein z g. Miho Vošnjakora za to, kar ta list piše. Zadržaj mojega dopisa v „Slov. Narodu" se je v „Sii Isteir. Post" popačil in tendenoijozno zavil. Vprašam, ali je to spodobno za glasilo katol. tiskovnega društva, spodobno za g. Miho Vošnjaka V Ali je res, da se moj dopis jezi ali spodtika nad „konferenco zaupnih mož z dne* '2'.'>. junija"? Ne, niti z besedo ne! Kdor čita dopis od besede do besede, mi bode pritrdil. Kar je moj dopis grajal, nad čim sem se spod-tik.il, je bilo to, da si je pustil g. Miha Vošnjak v Celji neko zahvalo skovati, katera je stavila njega in njegove zasluge za celjske paralelke v prvo vrsto. Hohenvvarta, Robiča, Kluna in vse druge poslance pa šele v drugo, oziroma tretjo vrsto, da so se s tem zasluge drugih, velezaslužnih poslancev prezirale in v kot stavile, da se je to, javne graje vredno postopanje proglašalo pred svetom kot „sklep zaupnih mož slovenskih!" Da shoda zaupnih mož slovenskih v Celju dne 23. junija t. I. ni bilo, to priznava „Si'idsteir. Post" in ž njo gosp. Miha Vošnjak, ker bi sicer povedala imena zaupnih mož, ki so se zbrali, in ime onega, ki jih je sklical. „Konferenceu g"sp. Mihe Vošnjaka ž njegovimi celjskimi prijatelji pa nikakor niso „shodi slovenskih zaupnih mož celjskega okraja I" Kdo je skoval resolucijo, za to nihče ne vpraša, ampak na to se gleda, kaj je obsegala. Ker je bil gosp. Miha Vošnjak pri „konferencia navzoč, katera je resolucijo sestavljala, bil bi lehko pri svoji ponižnosti nekoliko odjenjal, ter bi bil svobodno z ozirom na svo e kolege-po-slance protestiral proti resoluciji, katera je bila za te naravnost Žaljiva 1 Resolucija bila bi dobila drugo obliko in vse bi bilo dobro in v redu! Da g. Miha Vošnjak čuti nerodnost, katera se je napravila, sledi iz tega, ko hoče samega sebe oprati, rekoč, da je sam večkrat povdarjal: „obne einmiithigea Vorgehen a 11 e r coalirteu Abgeordneten und besonders der anerkeuuungsvviirdigen thiitigen 15-dnlfn der Abg. KUm und Robič (zakaj to šele sedaj priznavate javno?) vviire ein Krfolg uicht zu erreicben ge\vesen.u — Ako bi bile te ali jednake besede glede vseh poslancev, ki so se uspešno potegovali za „Celje", v resoluciji zadržane, bi so ne bila od moje strani grajala. Oseba g. Miho Vošnjaka kot taka meni ni celo nič mari, tu se gro le za stvar in zatorej j** upati, da bode v bodoče g. poslance skromnejši in previdnejši v jednakih Blučajih. Žalovanje za koalicijo. Ebenhochovo glasilo žaluje za koalicijo, v kateri so liberalci bili brez moči in je grof Hohenvvart bil gospod situvacije. Mi pač ne verujemo, da bil grof Hohenwart zares tako mogočen v koaliciji, če je pa bil, je pa pač vse premalo izposloval za nas Slovence. Nedavno je tukajšnji „Slovenee* nekaj skušal izkoristiti v našo trditev, da bi brez grofa Hohenvvarta ne bilo koalicije in v svoji duševni revščini nekako hotel iz tega sklepati, kako važno ulogo so imeli tisti slovenski poslanci, ki so hodili za grofom. Ce bi bil malo pomislil, pa bi bil vedel, da tukaj ni bilo potrebno nobene modrosti, temveč je šlo za Število. Koalicija si je bila postavila za svojo nalogo volilno reformo v taki obliki, da je zanje treba dvetretjinske večine. Brez Hohenwartovega kluba bi pa te večine ne bili dobili,"to je vse. Sicer pa je pač ^Slovenec" siim s svojim pisarjenjem zadel le lastne somišljenike v državnem zboru. Če so res imeli kak velik upliv, zakaj pa niso kaj znatnega storili v narodnem oziru? Morda li niso hoteli? „Linzer Volks-blatt" potem pripoveduje, da so že konservativci izbrali poseben odbor, ki pojde takoj na Dunaj, če bode potrebno kacega posvetovanja vodij. — Kar pa linško glasilo govori o Hohenvvartovem upliva v koaliciji, je pač le tako razumeti, da je levica rada prijenjala Hohenvvartu v marsikako manjšo željo in tudi malo popuščala svojo kapitalistično politiko, dokler je imela kaj upanja, da doseže zanjo ugodno volilno reformo ali pa z davčno reformo nepovoljne ji petakarje pripravi ob volilno pravico. Ko to ni šlo, pa levica ui hotela več slušati grofa Hohenvvarta in njegov upliv pri levičarjih je nakrat zginil. Tretje branje budgeta. Dr. Russ je v „Neues VViener Tagblatt" priobčil članek, v katerem opravičuje levičarje, da so glasovali za budget. Ko bi levica ne bila glasovala, bi bili glasovali zanj Mladočehi in protiseraitje ali pa z odsotnostjo svojo pripomogli do večine za budget. V tem slučaji bi se pa Mladočehi bili približali drugim Slovanom in levica pa ima dovolj interesa, da ne podpira tega približanja. Potem pa dr. Russ razklada, da nobena vlada ni bila že dolgo tako prijazna Nemcem kot je sedanja. V njej ni več nobenega moža, ki je bil še pod Taaftejem. Seveda v očeh nemških nacijo-nalcev dr. Russ s tem svojega glasovanja še ni opravičil. Tudi je levičarsko glasovanje proti celjski postavki in razru^enje koalicije že nekoliko približalo Mladočehe drugim Slovanom, a levičarji so tedaj vender mislili, da je celjska postavka dovolj važna, da glasujejo vzlic temu proti njej. Da so dosledni, morali bi bili tudi glasovati v tretjem branju proti budgetu. Krščanski socijalisti in klerikalci Nasprotje mej krščanskimi socijalisti in klerikalci nikakor še ni ponehalo. Glavno njih glasilo pravi, da so nem* ški klerikalci že dogospodarili. Krščanski socijalisti v zvezi z nemškimi nacijonalci so poMirani voditi osodo Avstrije in jo preosnovati na federalistični podlagi. Po našem mnenju se ta želja krščanskim socijalistom še ne bode kmalu apolnila, ker proti nemškonarodnemu vladanju se bode pač uprla vsa nenemška Avstrija. Obetanje federalizma pač ne bode nobenega preslepilo, ker vemo, kakšen bi bil ta federalizem. Kadi bi nam 8 pomočjo deželne avtonomije ponemčili štajerske in koroške Sloveuce. Rusija in Bolgarija. O tem, kakšen vspeh je dosegla bolgarska deputacija v Peterburgu, se se nič gotovega ne ve. Nekateri časopisi trdijo, da pride v kratkem ruski komisar v Holgarijo, da pripravi vse, kar je potrebno za odstop Koburžanov. Zaradi tega pa knez ne hiti s povratom v Sredec. Osobje, ki je v Karlovih varili okrog kneza, je poslednji čas jako razburjeno. Šifrovane brzojavke so se odpošiljale in prihajale in res se kaže, da se nekaj pripravlja. Stojlov se je pa izjavil proti nekemu časnikarju, da Bolgari hočejo le obnoviti normalne razmere z Rusijo, da pa ne mislijo Kusom odstopiti nobenega pristanišča ob Črnem morju, pa tudi ne dopustiti nobenega ruskega upliva na bolgarsko vlado ali vojsko. Tudi volitev kneza mora ostati stvar Bolgarije in dežela mora ohraniti notranjo samostojnost. Stojlov oporeka, da bi bilo kako nasprotje mej bolgarsko vlado in deputacijo. Deputacija je imela le namen, Rusom pojasniti bolgarske razmere v pravi luči. — Pričakovati je pač, da se v kratkem pojasni, če ae je doseglo kako zbližanje mej Rusijo in Bolgarijo. Popolnoma gotovo to sedaj še ni. Izgredi ob Stambulovljevem pogrebu so bili jako veliki. Ni bilo le kričanja, temveč so raz-grajalo! hili s koli napali spremljevalce, vsaj takt* zatrjujejo nekatera poročila. Policija baje ni storila svoje dolžnosti. Govori se celo, da na zahtevanje diplomatov niti ni hotela prijeti vodij izgrednikov. Nekateri diplomatje so bili poškodovani, a bili bi se huje, da jih niso branili kavasi. Razgrajalci so bili pač iz najnižjih krogov. Mi ne moremo verjeti, če Stojilov trdi, da so bili srbski dijaki. Bolgarski ministerski predsednik bi pač le rad odvrnil krivdo od svoiih rojakov in jo zvrgel na Srbe. Jako karakteristično za razmere v Sredci je pa to, da je največji nered nastal še le potem, ko je prišla policija delati red. Ljudje so vpili: „Režimo, bežimo, policija gre na nas!" Bali so se namreč, da jih napade policija. Bolgarska vlada pa sedaj skuša potolažiti diplomate, kar se jej bode pač posrečilo, ker velevlasti same želć, da se o bolgarskih razmerah dosti ne govori. Dopisi, Iz logaMkeicit okraja, 19. julija. (Okr. učiteljska konferencija v Gorenjem Logatcu.) Ta konferencija se je vršila po že nazna njenem vzporedu v sredo 17. t. m. v gorenjeloga-ških šolskih prostorih pod predsednišl vom g okr. šol. nadzornika J. T h u m e. Po presrčnem pozdravu predsednikovem sta bila izvoljena zapisnikarjema g. Matajec in gdč Eržen. Predsednik pa si je izvolil za svojega namestnika g. nadučitelja Repica, zastopnika nčiteljstva v okr. šol. svetu. — Poročilo nadzornikovo o stanju šol je bilo jako zanimivo in spretno sestavljeno. Trajalo je ",4 ure. Burno rokoploskanje je g. nadzornika lahko uverilo, da učiteljstvo odobruje njegove nazore. — Gospod učitelj J Šega jo imel dvojno nalogo: poročal je o podrobnem učnem načrtu za računstvo in o najnovejših pojavih na pedagogiškem polju. O prvi točki ni obveljala njegova, nego vzprejel se je nadzornikov nasvet, da se p učuje ta predmet po predpisanih učnih načrtih. Najbolj je zanimala G. točka : „0 pravopisju v ljudski šoli", o kateri je predaval g. nadučitelj Janko Le ban O tem predavanju sta nas počastila s svojim dohodom tudi gg. okrajni glavar in komisar. Konferencija je interesantnemu predavanju sledila z napeto pozornostjo. Dvojica ali trojica gospodov sicer ni bila zadovoljim, da se je g. referent postavljal glede pisave lastnih imen odločno na stališče P. Stanislava Škrabca ; a konečno je obveljal ta po referentu stavljeni predlog: „Vi-sokemu ministerstvu naj bi se poslala spomenica, v kateri naj se prosi, da se naše čitanke ne preustroje le glede vsebine, nego tudi glede jezika, v prvi vrsti glede pravopisja. Glede tega naj vlada v naših čitankah glede jezikovnih ohlik jedinost in doslednost, ker čitanka je sredotočje vsega jezikovnega pouka, torej tudi njega panoge — pravopisja." Gosp. Leban bode svoj referat priobčil v „ Popotniku", ker stvar je vredna vsestranskega raz-mišljevanja. Zato bi bilo dobro, da bi to vprašanje prišlo na dnevni red tudi o letošnjem zborovanju „Zaveže" v Novem mestu. Po nasvetu gosp. naduč. Krn ca, katere učne knjige se priporočajo za leto 1895 G in po malo važni 8 in 9. točki se je volil stalni odbor. V ta odbor so prišli stari udje, le namesto umrlih nadučiteljev Rihnikarja in Ingliča sta bila izvoljena nova uda: uadučitelja Leban in Požene). Poseben predlog je stavil naduč. gosp. Beuedek, naj bi se krajnim šol. svetom svetovalo, da omislijo šolam — strelovode. — Po konferenciji se je vršila volitev jednega zastopnika učiteljstva v c. kr. okr. šol. svet. Izvoljen je bil gosp. Hinko Lika r, naduč. v Grahovem. — Obed pri g. J. Ki h ar ju je bil prav izboren; tu se je vršilo tudi nekaj na-pitnic. V naši sredi smo imeli priljubljenega okrajnega komisarja g. Zupneka. O tej priliki se je imela vršiti tudi neka zasebna slovesnost, namreč proslava gosp. nadučitelja Leopolda Božiča, ki je pred kratkim slavil Štiridesetietnico svojega učiteljevanja. A žal, da je morala ta hvalevredna namera od pasti, ker g. Rožiča ni bilo, ampak se je bil koj po konferenci odpeljal v Ljubljano. — Pri obedu smo nabrali tudi nekaj za učiteljski konvikt. Dnevne vesti. V Ljubljani, *.! 1 julija — (Osobne vesti) Tajnik pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani g. Anton Lenarčič je imenovan finančnim svetnikom. — (Izžrebani porotniki.) Za tretje porotno zasedanje, ki se prične v Ljubljani dno 2G. avgusta, so bili izžrebani kot porotniki gg.: Jož. Bončar, pek. mojster in hiš. pos.; Iv. Foderl, pek. mojster in hiš. pos.; Iv. Gričar, trg. družnik ; Jurij Jankovič, voznik in hiš. pos.; Ant. Ječminek, kramar; Jak. Kapsch, zlatar in hiš. pos.; Fran Kasch, trg. družnik; Ant. Kocmur, prodajalec soli in cementa; Ivan Kordik, poslovodja; Ant. Košir, jermenar in torbar ; Alojzij Lenček, trgovec; Alb. Lugek, hran. adjunkt; Jož. Plei\veis, hiš. pos.; JoŽ. Prosenc, zavarovalni zastopnik ; Vikt. Recher, hiA. pos.; Iv. Rode, trgovec in hiš. pos. ; Iv. Roeger st.., trgovec in hiš. pos.; Henr. Sadnikar, pasar in hiš. pos.; Jož. Schlaffer, hiš. pos.; Jan Schrey, pek. mojster in hiš. pos.; Kar. Tambor-nino, juvelir; Pavel Velkovrh, mokar in hiš. pos.; Vinc. Vizjak, dež. uradnik ; Urban Zupane, disponent, vsi v Ljubljani; Fran Chrobat, trgovec; Vikt Glo-bočnik, notar; Adolf Kreuzberger, trgovec; dr. Val. Stempihar, odvetnik, vsi v Kranju; Ivan Gruden, davkar v p.; Ant. Kobi, posestnik in lesni trgovec, oba na Vrhniki; Sim. Juvan, trgovec v St. Vidu nad Ljubljano; Fran Kuralt, posestnik v Škofji Loki; Jož. Telban, posestnik, krčmar in župan v Kamniku pri Preserju; Julij Thurn, notar v Logatcu; kot namestniki gg.: Nikol. Arkoš, komptoarist; Jakob Avšič, zavar. uradnik; Iv. Clemenc, stavb, asistent; Iv. Godec, pek. mojster in hiš. pos.; Ant. Kačar, hiš. pos.; Jem. Lukan, pek. mojster; Vilj. Maver, knjigovodja; Alojzij Zorman, mokar; Iv. Zupane, dež. oticijal, vsi v Ljubljani. — (Pevskega drnštva „Ljubljane") nedeljski izlet se je obnesel povsem dobro. Kakor je bilo določeno, odpeljali so se izletniki z jutranjim vlakom do Otoč, od tod pa so šli deloma peš, deloma so se peljali z vozovi v Brezje. Ob 10. uri so bili vsi izletniki pri sv. maši, pri kateri so pevci peli Nedvedovo mašo Se več kakor navadno je bilo to nedeljo ljudstva na Brezjah. Nova, prostorna cerkev je bila natlačeno polna. Obed jo bil pri g. Finžgarji, kateri je svoje mnogobrojne goste najboljše pogostil. Mej obedom vršile so se običajne napitnice. Ob l>. nri se je družba peljala v Pod-brezje k g. Pavlinu, kateri je izletnikom na čast razobesil več zastav in glede pijače in jedi vse izborno pripravil Tu sem pripeljalo se je tudi mnogo gospode iz Kranja in iz družili krajev, ter se je „Ljubljani" pridružilo mnogo Ljubljančanov, kateri so v tej okolici iskali isti dan razvedrila. Pri gosp. Pavlinu je društvo zapelo več zborov in čvetero-spevov ter so se udeležniki izleta prav živahno zabavali do časa, ko jim je bilo oditi. Ni vsaki postaji odmevali so iz železniških vozov glasni zbori, pričajoč, da so ae izletniki vračali veseli in z izletom zadovoljni na svoj dom. — (Poskusen samomor.) Sinoči ob 8. uri skočila je pri vojaški kopalnici ITletna Antonija Jamni k v Ljubljanico. K sreči so jo srčni ljudje pravočasno spravili zopet iz vode. U^rok obupnemu činu so bili domači prepiri. — („Centralna posojilnica slovenska") s sedežem (začasnim) v Krškem je z odlokom c kr. okrožnega sodišča v Rudolfovem z dne IG. julija t. 1., št. 880, regist.rovana. V mčelstvu (začasnem) so gg.: Ivan Lapa j ne (ravnatelj), dr. Tom. Romi h (ravnateljev namestnik). Flor. Rozman, Ivan Rupu i k, Fr. Ivanec, odborniki. — Občni zbor bistriško trnovske podruž -niče družbe sv. Cirila in Metoda) bo v nedeljo dne 28. t. m. ob 5. uri popoludne v kolodvorski restavraciji z običajnim vzporodom. — (Prostovoljno gasilno društvo v Gorjah priredi v nedeljo dne 28. julija v restavraciji pri „Vintgarju" tombolo. Začetek ob 4. uri popoludne. Darovi za tombolo se hvaležno sprejemajo. — (Vpis firme.) Pri deželnem kot trgovinskem sodišču v Ljubljani se je vpisala lirma „Jakob Bajželj, izdelovanje žimnatih sit v Stražišči pri Krauju" v register za posamične firme. — (Šolska poročila.) Na štirirazredni deški ljudski šoii v Kranju so poučevali poleg voditelja in nadučitelja g, Iv. Pezdiča še dva stalna učitelja, dva kateheta in jedna stalna učiteljica. Učencev je bilo koncem šolskega leta 17-4, vsi riinsko-kat. vere; IGO govorilo je samo slovenski, 11 slovensko in nemško. Obiskavalo je šolo zelo pridno 1GG, pridno 5, manj pridno 3. Za višji razred oziroma odpust sposobnih je bilo 120, nesposobuih 52, noizprašana 2. Bodoče šolsko leto se začne dne 18. septembra.— Na obrtni nadaljevalni šoli so poučevali voditelj gosp. Iv. P e z d i č , 2 učitelja in 1 katehet. Koncem šolskega leta je bilo 73 učencev, vsi rimsko kat. vere; samo slovensko je govorilo 82, slovensko in nemško 4, slovensko in laško 1. Sposobnih je bilo 55, manj sposobnih 17, neizprašan 1. Kupčijskih učencev je bilo 17, ostali pa od 18 različnih obrtov, največ čevljarjev in mizarjev (po 11). Bodoče šolsko leto se prične dne 1. oktobra. — („Slovensko planinsko društvo") V zadnji številki celovškega „Mira" izreka dopisnik z Bleda željo, naj bi se društvo razprostrlo tudi po slovenskem Koroškem, kjer je tudi mnogo divnih gorskih krajev. — (Goriški deželni glavar grof Fran Co-ronini) je baje odločil se, odložiti svoj državno-zborski mandat in se odreči sploh vsemu političnemu delovanju. Povod temu je, da je grof Fran Coronini prišel s svojim klubom v navskrižje. Grof Coronini je kot glavar slovensko-italijanske krono-vine in poslanec tudi slovenskih volilcev hotel povsem korektno ravnati in glasovati za celjsko po- stavko. Ker pa se je klub njegov temu ustavljal, se je grof vzdržal glasovanja pa zajedno naznanil, da odloži mandat. Sicer so razni faktorji grofu Coroniniju prigovarjali, naj tega ne stori, a javlja se, da se grof neče udati. Z druge strani se nam poroča, da mislijo merodajni krogi imenovati ga namestnikom za Primorsko na mesto g. Rinaldinija, ki je že davno zaslužil, da stopi v pokoj. — (Kolesarski šport v Gorici) napreduje prav dobro. Novo ^Kolesarsko društvo v Gorici", bode štelo z vnanjimi člani najmanj 40 udov. — (Iredentovski naraščaj.) Tržaška policija je zaprla dva nadebudna mladeniča. Jeden, Fdgard Raskovich, je sin razupitega tržaškega občinskega svetnika, najradikalnejšega vseh iredentovcev, drugi se zov« Cezare Piccoli. Oba ta vrla mladeniča sta imela že večkrat opraviti s policijo. Aretovanje teh dveh mladih mož je v zvezi s spomenico, katero je izdalo graško društvo laških akademikov o svoji petindvajsetletnih in katero je državno pravdništvo zaplenilo. * (Nesreča na morju.) Blizu Spezzie trčila sta v nedeljo ponoči dva laška parabroda, „Ortiglia" in „Maria P.". Na slednjem j« bilo 187 potnikov. „Marija P," se je koj potopila in 144 oseb je utonilo. Ko sta ladji druga drugo zagledali, ni bilo nobeni več mogoče, umakniti se. Mornarji z ladje „Ortiglia" so z veliko požrtvovalnostjo skušali rešiti popotnike z razklane „Marije P.", a njih prizadevanje je imelo le malo uspeha, ker se je „Marija P." tri minute po katastrofi pngreznila * (Najhitrejša vožnja preko oceana) Od angleške postaje Sandy Hook do Novega Jorka je prevozil brzi parobrod .Lucania" ocean v 5 dneh 11 urah in 40 minutah. Tako hitro dosedaj še ni prišel nobeden parobrod preko oceana. * (Sprijeni sinovi.) Soproga nekega mornarja, stanujoča s svojima sinoma v Londonu, je bila te dni hkrati izginila. Ljudem se je to sumno zdelo in opozorili so policijo. Ta je prišla in našla nesrečno ženo mrtvo v nje spalnici. Jeden sinov je, koj po pr hodu policije zbežal, drugemu in nekemu njegovemu pajdašu pa se to ni posrečilo. Fant je priznal, da je skupno z bratom in prijateljem lastno mater umoril, Ko je mati spala, sta jo fanta dvakrat zabodla v srce. Povod umoru je bil ta. da je mati mlajšega sina kaznovala, ker je skrivaj nekaj jedila vzel. Da se je umor laglje zvršd, je starejši sin prosil mater, naj dovoli, da spi pri njej, ker ga je strah, če leži sam. Ko je prišla policija v hišo, so fantje veselo prepevali, pušili iu kvartali. Dax*ila.: Uredništvu našega lista sta poslala: Za prebivalce, prizadete po potresu: Gosp. Fran Skubic. zdravnik v Velenji, 9 g Id. 3 2 kr., katere je nabrala vesela družba v Velenji spominjajo se bele Ljubljane, želeč, da se mala svotica izroči v dober namen. Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Zolija Haring, predsednica 1. belokranjske ženske podružnice v Črnomlju 2 2 kron, katere so darovali izletniki iz Metlike, Primostka in Črnomlja v prijaznem GradaOU. Živeli rodoljubni darovalci in dare* val k e in njih nasledniki! Dunaj 24. julija. Gospodska zbornica je v današnji seji rešila v 4"> minutah vos dnevni red. Debate ni bilo. Prvikrat po oddstopu koalicijskega ministerstva sta prišla na sejo knez \Vindischgraetz in grof Schonborn ter bila živahno pozdravljana. Jutri se snide gospodska zbornica, da reši državni proračun. Pred današnjo sejo so se sešli levičarji, da se posvetujejo glede celjske postavke, o kateri nameravajo jutri govoriti. Po seji so se sešli desničarji, da se posvetujejo o tej stvari. Ako se glede celjske postavke uiiame kaka debata, govoril bo za desničarje in za postavko knez Alfred Liechtenstein. Posvetovanje še ni končano. Dunaj 24. julija. Morilec Vondraček je bil danes zjutraj v Korneuburgu obešen. Umrl je skesan in ves potrt. Trajalo je osem minut da je umrl. Navzočna sta bila dva njegova brata. G ledila sta žalostni prizor povsem hladnokrvno, držeč vsak svojo viržinko v ustih. Jeden bratov, poslavljajoč se od obsojenca, je od tega zahteval, naj rnu zapusti škornje in obleko. Praga 24. julija. Javlja se, da obišče cesar v kratkem Most. Danes je izšel oklic pomočnega komiteja na zbiranje milodarov. Sofija 24. julija. Ministerski predsednik Stojilov je danes obiskal inozemske diplomate in v imeni vlade prosil oproščenja zaradi napadov pri pogrebu Stambulova. Sofija 24. julija. Vodstvo Stambulovljeve stranke je prevzel Petkov. Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: fl, julija: Manja leterka, kovačeva žena, 20 let. Meteorologično poročilo. "3 —> Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 2.'i. 9. zvečer 73«i-8 17 T," c si. sever oblačno 24. 7. zjutraj 789*6 160° C brezvetr. del. obl. 10-9 n 9, popol. 9i-0*C sr. jvzb. del. obl. Srednja včeraj&u a temperatiira 1 6 9", za 330 pod Prodajalko popolnoma iznvjeno v trgovini z mešanim blagom (manu-iakturnim in špecerijskim), z dobrimi spričevali, tiprejui«* Frnn K»*. Orebt-nc v Vel. I.h^«h. t947—2) normalom. HD-u.2na,jsls:a borza rine 24 julija 1895. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v »rebrn . . . Avstrijska zlara renta...... Avstrijska kronska renta 4U u . . . . OgetlJtn zlata renta 4° 0...... Ogerska kronska renta 1 , . Avstro-ogerske bančne delnice . Kreditne delnice......... London vista........... NemSki drž. bankovci za 100 mark . . 20 mark............ 2<) frankov........... Italijanski bankovci........ C, kr. cekini........... Dnn 23. julija 1895. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 18(54 po 100 gld.. . Dunava rrg. srećke f>" 0 po 100 gld. Zoinlj. 0D6. avstr. 4'/a00 zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečke......... Rudolfu ve srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avutr. banke po 200 gld. . Traumav-dru&t. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rubelj......... gld. 100 100 123 101 138 <<9 1059 397 191 59 11 9 45 151 gld. 195 , 181 „ 121 , 1H9 23 23 173 528 1 tiO H 5 75 05 20 85 10 50 42« 87 64 90 73 BO 50 50 50 50 75 Qu»/ kr. kr. Dvoje stanovanj na dežfli z 9 in 9 sobami, hodnikom in kuhinjo, kakor tudi |fl B posamičnih sob v prijetnem in zdravem kraju Dolonjako telemiika postaja, s senčnatimi smrekovimi eoidl v obližji s prijetnimi SetaliSči, odda takoj čez poletje aH za celo leto po Jako nizki ceni ITx*MIl li«. Grebena v Vel. Laščah. (948—2) Učiteljica in otroška vrtna ri ca izprašana iz slovenščine in nemščine, iMT,e privatni* Nliažlie. — Već ae izve pri upravništvu ^Slovenskega Naroda". (933—3) Sesalke brlzjcalnlcc vsake vrste motorje za na veter, za zgret zrak in petrolejske motorje v svrho napeljevanja vode ali pa za poganja- vflrinvnHp za .mestft» nje strojev fUUUf UUO vasi, gra-šfiine.gospodarstva ali kmetije,ville,vrte itd. . i% i \( . Moravska, Bela cerkev specijalna, tovarna, b v445—14) ki {r vmh| nekoliko v«»*<'• knjigovodmtva in koreNpoiidcnee, m- Uee. (950-1) Kje-' pove upravniStvo w Slovenskega Naroda". Želodčne kapljice.^ t Te kapljice so zelo pro-npesnr (provzročujejo nI:im do iela, ratltvarjajo mM z, so pomirljive in ohtjSujoče, ustavljajo k;«' in kr<;pčajo ielodec ; rabiio pri napenjanji in zapečenostl, preobloženem ielodol m Jedili in pijačami i. t. d. Steklenica i rabllnlm nav6dom velja 20 kr., tacat 2 gld., 3 tacate samo 4 gld. BO kr. 1'riporoča jib Lekarna Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. (82229) Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetji. Izvod iz voznega reda --c-ar».«Qfa. r,A i. 1885. iVMiDpno omenjvnl prOmlal a In uaheyjaliil cul mdMmiI no % Iftdi^ i ||fw)(Hm cSaat*. SradnJeveTropaki aaa j« krajnaran oun t L, Pri?o, I.lpiijo, Dunaj Tla Ani«*ett«n. Ob g, hW lO min. *Jutruf meitnl vlak T Noto meito, Koukt)« 06 T. mri 10 mh. ejMf*-qJ o.obul vlak v Trbfi, Pontahal, Beljak, 0». 1ct»g, Vniiinnjfotlo, lijiibuo, Dunaj, Aae Melitrial t Rolnoojrarl, Duna rla Ansteitan. Oh ti. mrt SO wnin. tiopotnin* OMbnl vlak t Trbii, Pouteibel, Beljak, OtlOTio, Fra.ni«nafe«te, l.Juhnr,, BalathaJ, Solnoffrtd. Ofc JV. mri SH min. pOfiolttHtmi mciajjl vUk ▼ Noto mesto, Kočuvja Ob 4. »oi**4inr otabnl Tlak a Dunaja ria Amitetten, Upaljt, Pra^a, Franeorih varoT, KailoTUi varoT, Kura, Marijinih Tirov, Planjav, Badejerle, Solnoarada, Idnoa, Hterra, Pariaa, GaneTe, Ouriha, Brearniee, InOinuata, Zalla na jaaam. Land-Oaataina, Ldohnega, OoIotcb, Pontabla, Trblta Ob «. wH 3* min. populu*** metani Tlak U Kočarja, Noti|» m«ita, Oft 4. %»rt HA min. ftčtx>1tnit**> eaebnt Tlak a Dunaja, bjubaaara, Sabtliala... Baljaka, OaloToa, rranaenafaat«, Pontabla, Trbtia. Ob H. aari 4 min. hmw oaabul Tlak ■ Dunaja preko Amatatten* k Iijnr.iii.i/«. Raljaka, OaloToa, Pontabla, Trblaa. Ob 9. **H »S nmin. tWw metani Tlak la KooaTla, NoTaaja Me»t». Baaun tega ob nedeljah in pratnikih ob I O. uri 40 minut aTaoer oaofa& vl»W Ti Iitieo-Bleda. Odkod ll LJubljane (dr', kol.j 00 7. mr* MS mnin. *j**trolwtn* . „ 1°— „ 0. ,, M0 ,. ii'for ,, ,, . 9. 9 BB , »r«w<«>r . . (iledujl Tlak la oh narieltah In praaulklh Oen<»! CJeno! Ceno! I^l^jtxxej«.iti i^aOLl^i i debelimi Širokimi seipalniotmi, za katere so dospo živi, po povxetJu v poStnih košaricah: 12U komadov za Juho........2 93 a ■rodnjlh namlsnik ... 2 KO velikanov namiznih ... .'t 50 „ najboljllh eolo-rakov . . 4 40 , največjih kot Jastogl . . 5 SOO „ rakov za pleme .... 2 belo kot sneg, lino skubljeno, jamči, da (951 — 1) gld. — kr. . 60 , n M ,1 . 2f. J novo iu funt po 1 gld. ,*J2 kr., neskubljeno po 81 kr. poStnine in eolnine prosto Kr. 3Iiillcr, Buczacz št. 406 (Galicija) ^§^ '< "A- Đlaznanilo o preselitvi. S tem uljudno naznanjam svojim p. n. naročifel/em in odjemalcem, da se od danes naprej prodaja/nični prostori, in sicer oba oddelka za trt\twino en tfros in en delati, moje trgovine s manufakturnim blagom > nahajajo v veliki baraki na kongresnem trgu nasproti poslopja filharmoničnega društva ki je bila nalašč v to svrho nooo zgrajena. V £jubtjanit dne /S. julija 189S. Z vetespoštovanjem (916-4) fflauef. Izdajatelj in odgovorni urednik : Josip N o 11 i. Lastnina in tisk -Ndrodne TiBkarne".