Referendum kljub mnogim opozorilom
Akdje za razpis referenduma za četrti samoprispe-vek smo se lotili z velikim tveganjem. Nismo upošte-vali opozoril raznih anket, precenili smo ekološko osveščenost, podcenili smo vpliv gospodarskih raz-tner in splošnega nezadovoljstva, ki ostaja kljub dej-stvu, da se življenjski standard dviga. Prebivalci Ljub-Ijane so ostali kot molčeča večina. To je nekaj misli iz bogate razprave, s katero so na seji občinskega komiteja ZKS v sredo, 17. decembra ocenjevali rezul-tate nedavnega referenduma.
Celo delegati, ki so obravnavali in nazadnje tudi sprejeli odlok o razpi-su referenduma niso bili povsem enotni. Bile so celo pobude, naj bi razpis referenduma odložlili. Lotili smo se zadeve kljub vrsti negativnih okoliščin. Menili smo, da razne po-dražitve in neurejene zadeve na po-dročju komunale ne bodo odločilno vplivale na izid referenduma. Na po-dročju obveščanja smo sicer napra-vili zelo veliko, nismo pa dovolj za-vezali strokovnjake, da bi podali svoje poglede na razreševanje eko-loških problemov Ljubljane.
Zbori krajanov v krajevnih skup-nostih niso odigrali svoje vloge. V dosedanjem aktivističnem delova-nju smo jih kar nekako opustili, Iju-dje so se jih odvadili in tako tudi zdaj niso prišli. Udeležil se jih je v glavnem le krog aktivistov, ki so ta-korekoč prepričevali sami sebe.
Na seji komiteja so med drugim menili, da akcije skupin, ki so nasto-pale proti uvedbi samoprispevka ni-so imele odločilnega vpliva na izid referenduma. Volilci so bili celi pre-senečeni, zakaj dovolimo skupinam in posameznikom odkrito nastopa-
nje pred samimi volišči na sam dan referenduma, saj zakon kaj takega ne dopušča - tudi aktivistom soci-alistične zveze ne. Ti so se strogo držali zakonskih določil in na sam dan volitev niso nastopali.
Osnovne organizacije morajo oceniti ravnanje komunistov, ki v tem pogledu ni bilo vedno enotno. Nekateri so se ob neposredni nalogi glede referenduma prvič srečali z načeli demokratičnega centralizma in kaže, da se nteo_povsem  znašli.
Uvod v razpravo o prenovi zveze komunistov so podali sekretar OK ZKS Brane Bertoncelj, predsednik OK SZDL Janko Rednak in predsed-nik OK ZSMS Branko Golob. Dolga leta smo zapravljali zaupanje obča-nov; ugled si lahko komunisti povr-nejo le z znanjem in osebnim zgle-dom. Vsekakor bo potrebna tudi ka-drovska prenova ZK, je dejal med drugim Brane Bertoncelj. Branko Golob pa je poudaril, da bodo ena od oblik političnega delovanja zve-ze komunistov med mladimi interes-ne dejavnosti, kjer bi morali imeti člani ZK odločilni vpliv.
Iz obširnega uvoda v razpravo, ki
ga je podal Janko Rednak povzema-mo mnenje, da morajo občani obču-titi S2DL kot politični subjekt, vre-den vsega zaupanja. Temu cilju bo potrebno prilagoditi tudi organiza-cijske oblike SZDL. Med temi obli-kami naj omenimo terenske, ulične in hišne odbore in poverjenike S2DL. Eden od pogojev za učinkovi-to in množično SZDL pa je prenova ZK, ki na) postane bolj učinkovita in bolj dosledna. Med nalogami SZDL v prihodnjem obdobju naj omenimo krepitev družbenih organizacij in društev v vseh okoljih in na vseh ravneh, obravnavanje in razreševa-nje najbolj pomembnih življenjskih problemov, konkretne akcije name-sto sestankov, ki ne smejo biti vse-bina dela, razvljanje solidarnosti in tovarištva med Ijudmi v KS.
Člani komiteja so v razpravi pod* prli izvajanja vseh treh uvodničarjev in zavezali predsedstvo komiteja ZKS, da podrobno opredeli vsa vprašanja, ki morajo ostati na dnev-nem redu pri vsem nadaljnjem delo-vanju zveze komunistov.
N.l.