Reakcija učiteljstva na premeščanja iz političnih in nešolskih razlogov POLITIKA UDRUŽENJA. Učiteljski stan mora obdržati svojo neodvisnost na vse strani, da bo lahko paraliziral vse kvarne vplive dnevne politike na šolstvo in prosveto ter mogel braniti in zastopati interese šole in stanu napram vsakemu režimu. PERSONALNA PROSVETNA POLITIKA. V personalnih zadevah mora braniti udruženje predvsem načelne, moralne in pravne temelje. Pri namestitvah in premestitvah mora zastopati načela, da sodeluje učiteljstvo potom svojih izvoljenih zastopnikov v komisijah za učiteljski razpored. Članstvo ne sme dovesti svoje organizacije na nivo posredovalnice za službe, izogibati se mora ponižujočega posredovanja lajikov v stanovskih vprašanjih in spoštovati »Osnovna načela JUU v pogledu personalne prosvetne politike in intervencij.« V vsakem posamezniku je treba vzgojiti čut odgovornosti pri javnem in stanovskem delu in zahtevati na odločujočih mestih samo ljudi neoporečenega poštenja.« Deklaracija o smeri stanovske politike JUU, 1 sprejeta na glavni skupščini v Sarajevu 1935. Zaradi nezdravih razmer, ki so zavladale v letu 1933./34., je sekcija JUU za Dravsko banovino zbrala vse konkretne primere, ki so ji bili prijavljeni in katere je vzela v zaščito ter je sestavila spodaj natisnjeno spomenico, s katero je orisala nezdravo stanje, ki je zavladalo na veliko škodo prosvete, šole in učiteljstva. Spomenica s konkretnimi primeri je bila leta 1934. predložena gg. ministru prosvete, načelniku min. prosv. za osnovni pouk, referentu min. prosvete, banu Dravske banovine, načelniku prosv. odd. kr. banske uprave, gg. senatorjem, nar. poslancem, stranki JNS, SKJ, in na druga merodajna mesta. Jugoslovensko učiteljsko udruženje hoče, dosledno določbam svojih pravil, pokaterih mu je dolžnost ščititi svoje člane in dosledno načelnemu stališču deklaracije, izvesti obrambo potom solidarnosti učiteljstva po vsej državi. Letošnja gla-vna skupščina v Sarajevu je sprejela tudi poslovnik stanovskih častnih razsodišč, da bomo lahko tudi lastne vrste utrjevali in čistili. Ni brez pomena, če danes to spomenico ponatiskujemo in to: da z njo demantiramo one, ki bi radi učiteljski stanovski organizaciji vzeli legitimacijo za nastopanje proti sličnim pojavom \ i,il) ii,'- , ?,. Od jakosti učiteljstva bo odvisna moč organizacije! SPOMENICA o personalni prosvetni politiki v Dravski banovini Delegati sreskih učiteljskih društev sekcije za Dravsko banovino so na letošnji banovinski skupščini v Ljubljani 7. in 8. julija 1934. s poisiebnim poudarkom <podčrtavali personalno prosvetno politiko v Dravski banovini im kvarne vplive na njo. Stavljen je bil predlog, naj se povabijo na skupščino JUU gg. sie,natorji, narodni poslanci, predstavniki JNS in tajništvo JNS, da bodo zastopniki isreskih društev JUU iz oči v oči povedali svoje mnenje, ter opisali razmere v Dravski banovini. Predlog je bil radi pomanjkanja časa neizvedljiv. Skupščina je odločila, naj to izvrši pri merodajnih faktorjih v imenu skupščine in vsega učiteljstva Dravsike banovine posebno odposlanstvo. Mišljenje učiteljstva o personalni prosvetni politiki v Dravski banovini je prišlo do izraza tudii v skupščinski resoluciji JUU za Dravsko banovmo. Proti iposameznim točkam te re-jolucije so bile vloždne pritožbe na merodajnih mestih v miniistrrstvu prosvete. Sekcija JUU za Dravsko banovino je nato podprla resolucijo s konkretnimi primeri, v katerih se je pritoževalo učiteljstvo sreskih društev JUU v teku leta in na katere je sekcija JUU opozarjala mcrodajne faktorje v-stt:lej siproti. Ti primeri1 so bili predloženi' g* ministru prosvete. Iz navedenih 'konknetnih primerov je razvidno, da se je personalna prosvetna polrtika zaradi kvarnih vnanjih vplivov gibala v zadnjem letu v Dravski banovini v sledečo neprimerno smicr: 1. Več učiteljev in učiteljic je bilo preme^ ščenih med šolskim lctom po službeni potrebi na podlagi vplivov lokalnih faiktorjev in nes kateri še celo po dvakrat v istem šolslaim letu, preden so dobili povrnjene potne stroske za prvo premestitev. To se je izvršilo brez kakršnihkoli dirsciplinskih preiiskav in objektivne ugotovitve položaja. Poedini narodni poslanci ,so nastopali proti učiteljstvu in povzročali pn.imestitve. ' Za postopanjc proti učiteljstvu iso bile zlorabljene v pocdinih primerih funkcije pri gasilskih društvih, občiniske funkcije župana in je celo župan falsificiral izjavo uči= telja in njegov podpis. Nadalje so bile proti učitcljstvu zlorabljene funkcije Jugoislovenske nacionalne stranke in so se izkoriščali y ta namj.m tudi njeni krajevni odbori. Mistificiran je bil od tajnika krajevinega odbora JNS banovinski sekretarijat JNS z neresničnimi dopisi Droti učitelju. Te podpise je »pošiljal tajnik krajevnega odbora JNS samolastno, brez znanja predsednika in krajevnega odbora JNS. Učiteljstvo ni bilo zadostno zaščiteno pred talkimi vplivi niti takrat, ko se je eksponiralo iz državnih in nacionalnih ozirov ter po nalogu nadrejenih. To izpričuje ipriloga primer 8, Iko je celo sreski načelnik nastopil proti učitelju. Ti vplivi posezajo tako daleč, da je grozil s premestrtvijo učitelju celo župan zaradi internih šolskih in metodičnih vprašanj. Vse gornje trditve so podprte v prilogi s konkretnkni primeri ipod točkami 1.—10.% in 40.—41.2 2. Učiteljstvo je bilo službeno dodeljeno z odloki kr. banske uprav>a na druga mesta brez pravice na dnevnice in selkvene stroške, kar nima osnove v zakonu. V konkretnem primeru je sresko načelstvo v uradnem aktu opozorilo učiteljico, ki je prosila za povračilo potnih in selitvenih stroškov, naj se ne obrača za nasvet do stanovske orgamizacije JUU. (To pravico iina po pravilih JUU, potrjenih od resornega ministrstva visak član te organizacije.) V uradnem aktu grozi isto sresko naaellstvo tudi z odpustom iz službe, ker »e je učiteljica popolnoma legalno rpotezala za svoje zakonite pravice. Banska uprava je brez zakonite osnove pozvala učitelja-dobrovoljca naj vloži prošnjo za premestitev, da bi ga tako premestila proti njegovi volji »po njegovi prošnji« ter brez povračila potnih in selitvenih stroškov. Tudi tako postapanje nima zakonite podlage. Učitelja, ki je od ministrstva imenovan na odrejeno mcisto, je banska uprava brez zakonite podlage in stvarne potrebe dodelila na drugo mesto brez pravice na odškodnino. Šolskega upravitelja, postavljenega od ministrstva prosvete, je bamska uprava proti njegovi volji in brez vsakega razloga in pregreška sama razrešila in ga dodelila v pisarno sre&kega načelstva. Po zakonu ima pravico odrediti tako premestitev samo ministrstvo prosvete. Vse gornje trditve so podprte v iprilogi s konkretnimr primeri pod točkami 11.—15.3 3. V času občinskih volitiv so dobili učitelji posebne instrukcije in so se zavzeli za stvar. Brez krivde učiteljstva se je položaj v toku volilne dobe ponekod izpremenil. Poedini učitelji so bili v tem času brez vsake preiiskave in priobčitve razlogov upokojerii z nepopolnimi službfcinimi leti. Kako so igrala svojo ulogo pri tem osebna nasprotstva, izpričuje najbolje primer gdč. Lampe Pavle, ki je bila upokojena med žrtvami volitev, dasi z volitvami ni imela nikakega stika. Učiteljstvo se čuti v političnem oziru premalo zaščiteno. To ga svari pred eksponiranjem. Vkljub visestranim obljubam poteka že skoro kito in še ni zadeva gornjih updkojitev popravljena. Konkretni primeri so v prilogi v točkah 16.—19.* 1 Mikulid Oton, Mikulič Ida, Kravarič Janko, Kravarič Slavica, Koželj Miroslav, Podjavoršek AIbin, Ciček Franjo, Ferk Bogomir, Peterlin Alojzija, Čibej Marija. 2 Ivan Sumperer, Primožič Ivan, Kalan Maks, Jarmovič Ivan, Štravs Karel, Mercina Ivan, Bratuš Marjan, Lulik Avgust, Kosin Mirko, Adamič Arnošt, Serajnik Joško, Pirnat Josip, Rojnik Marija, Strah Anton, Kmet Herman, Kmet-Kos Julija, Zupanc Apolonija, Smole Izidor, Jevnikar Lovro, Lazar Anton. 3 Benkovič Pavla, Arko Štefanija, Pucelj Ivana, Golež Elizabeta, Kren Ana, Novak Matilda, Dolenc Marija, Tomšič Zivko, Pukmeister Gabrijela, Sekirnik Angela, Sekirnik Simon, Vanič-Klaus Ana, Trpin Josip, Zukavec Franc, Rostohar Drago itd. 4 Hladnik Leopold, Humar Fran, Ivanjšič Ljudevit, Jenko Vincenc, Kontler Julij, Kontler Marija, Lampe Pavla, Prijatelj Ivan, Peček Fran, Milkovič Adam. 4. Dva sreska šolska nadzornika sta bila sredi šolslkega leta premeščena in nameščena kot učitelja, eden celo brez vsako disciplinske preiskavo. Oba. sta aktivna sodelavca JNS, ter pristaša sedanje nacionalne iin državne politike. Z degradacijo nadzornikov je močno trpel ugled naidzorniškega položaja med učiteljstvom, ker se ni ščitil iti čuval dekorum nadzornika in se ni postopalo ipo zakonu. Državni svet je v enem primeru razveljavil ta!ko premestitev kot 'protizakcmito. Kljub temu a;1 zadeva ni popravila. Konkretni primeri so v točkah 20.—21.s 5. in 6. Na pobudo lokalnih faktorjev je biio med šolskim letom izvršenih več premi:stitev po službeni potrebi, ki imajo obeležje starega partizanskega premeščanja. Opravičevati se te ipremestitve ne morejo iz stvarnih, še mainj iz nacionalnili razlogov, ker so sa z njimi ustvarile socialne in pravne pogreške. Pri tem se niso izvršil© disciplinske preiskave in se prizadetim ni priobčila nikaka krivda. Nastopalo se je <proti službeno nj.ioporečnim osebam s prav dobro in celo odlično službeno oceno. Iz naturalnega stanovanja je bil odstranjen učitelj s številnoi nedoraislo deco ter je bil v ta kraj nameščen učitelj z enim samim otrokom, v drugteim pimeru celo brez dece. Protežiran je bil za boljše mosto mlajši učitelj in premešoem, ko je bil še v disciplinski preiskavi. Tako so bili premeščeni z odstranitvijo neljubih oni, ki imajo tudi žene učiteljice. Učiteljstvo na teh šolah se boji, da se bo moralo izrprazniti he. eno mesto, da bo prišla za možem še žena. Iz poedinih primerov je videti, da službenih potreb ni bilo, temveč so bili v ozadju proti učitelju osebno nerazpoloženi in nestrpni iniciatorji, ki so se skrili za lokalne politične organizacije JNS, ali so pa ostali anonimni. Za en sarn očrtek ali pregreštBc je bil učitelj celo po dvakrat kaznovan. Konkretnii primeri so v točkah 22.—32.6 7. Popolnoma nepričakovano je bilo med šolskim letom premeščenih >po službeni po trebi več učnih oseb na šole, kjer so bile žo pokioštevilno nameščene drugiei učne osebe in oelo po več na iistem mestu. Obratno so na šolah, kjer so bile odstranjenie te učne osehs, ostali razredi brez učitelja. Službena potreba za te premestitve ni obstojala. Konkretni primeri so v tačkah 33.—38.7 8. Iniciatorji akcij za prcimestitev učiteljstva so ostalii v največ primerih anonimni, in sioer tako, da učiteljstvo niti nc ve, česa je obdolženo. Iniciatorji so aei izognili vsake odgovornosti za obtožbe. Na ta način obtoženo učiteljstvo nii imelo prilike do zagovora. Obtožba, četudi neutemitlljena, ostane na učitelju kot greh, ki se pojavlja neprestan,o za njim. Kako številni so taki primeri, kaže seznam pod točko 42/IX.8 konkretnih primerov. 9. Zelo demoralizujoče vpliva na učiteljstvo oddaja službenih mest v krajih s srednjo šolo im v bližini btlh krajev med šols-kiin letom po službeni potrebi in brez objave prostega mesta. Ta mesta so bila oddana na podlagii posredovanj raznih korporacij in vplivnih osebnosti neglede na službene ozire in socialne potrebe. S takim postopanjem so iprezrti oesto bolje kvalificirani in potrebrue^jši reflektanti. Še porazneje vpliva, če dobi na tak način mesto reflektant, ki je bil še nedavno kazensko premeščen, dočim se korektno živeč družiruski oče s številno družino in z odraislimi otroki za srednjo šolo zaman trudi, da bi prišnil na tako mesto. Konkretni primeri za to so navedeni pod točko 39. in 43." Na podlagi konkretnih primerov10 so zastopniki učiteljstva na banoviinski skupščini JUU sekcije za Dravsko banovino v dneh 7. in 8. julija 1934. v Ljubljani dali izraza mišljenju učiteljstva o personalni prosvetni politiki v Dravski banovini, ki so ji vzrok kvarni lokalni vplivi, v naslednjih točkah resolucije: Točka 8. resolucije: V zadnjem času se množijo premeščanja učiteljstva med šolskim letom. Taka premieščanja, utemeljiOna s potrebo službe, se izvršijo tudi tedaj, ko dejansko službena potreba ne obstoja in. outijo zato prizadeti preme^titev za težko in nezasluženo kazen. Premestitviei med šolskim letom škodujejo v prvi vrsti pouku, vplivajo pa tudi porazno na učiteljstvo. Zato je treba onemogo- 5 Levstek Leopold, Lukežič Gustav. 6 Štrukelj Ivan, Grad Janko, Cerar Ivana, Porenta Urška, Tavželj Josip, Serajnik Zmagoslava, Zitko Marija, Jenko Ljudmila, Gams Dragica, Grom Franja, Kos Leopoldina, Fajon Rudolf. 7 Rabič Marija, Kajzer Štefan, Klun Fran, Kerkoč Eleonora, Berden Franjo, Potočnik Pavla. 8 Glej pod 2. 9 Poslednji razpis učit. služb za Ljubljano je bil 1932 za eno mesto. Od 1. 1924. ni bilo razpisano niti eno mesto in so se namestitve vršile z največjim protekcionizmom. 10 Starejši zaščitni primeri niso vsebovani v gornjih podatkih, a je teh mnogo. čiti vsa premeščanja, ki niso iposledica discipliinskega postopka in obsodbe, ali ki jih ne narekuje resnična potreba službe, oziroma, ki niso izvršena na izne:cno prošnjo učitelja. Vsem premeščenim naj se izdajo dekreti. Točka 9. resolucije: Da se omogoči učiteIjeva nacionalna in kulturna misija v službenem kraju, in da bi se moglo učiteljstvo popolnoma posvetiti delu v šoli, je potrebno uzakoniti učiteljevo »talnast na službenem mestu. Stalnost na miElstu je prvi in osnovni predpogoj za uspešno delo učitelja v šoli in izven šole. Točka 10. resolucije: Na učiteljeva premeščainja ne »mejo imeti vpliva neodgovoTnie osebnosti, posamezne kouporacije in neosno vano in anonimne pritožbp, Ker se vedno zakasnijo krediti za premestitev in ker so učitelji gmotno slabo podprti, je potrebiio, da se izplača učiteljstvu pred selitvijo akontacija potnih stroškov. Učitelj naj ne bo raz'rešen službe na starem mtistu, dokler -se mu ne izplača akontacija. Učiteljstvo želi, da se obravnavajo vse obdolžitve v rednem disciplinskem postopku. Ker so disciplinski predptei za učiteljstvo v zakonu o narodnih šolah neprimerni in zastareli, prosi skupščina odločujoče kroge, da se zadevni členi v zakonu o narodnih solah razveljavijo in uveljavijo tudi za učiteljstvo moderni disciplinski predpisi zakona o uradnikih. V toi svrho naj se uzakoni projekt, ki sta jim ga dostavila lani sekcija JUU v Ljubljani vn Glavni odbor JUU v Beoigradu. Skupščina ponovno poudarja, naj se vse anonimne ovadbe odklanjajo., ker so nemoralne. Na podpisane ovadbe naj se uvede disciplinska prci&kava. Ako ta pokaže), da je bila ovadba neutemeljena in zlonamerna, naj prosvetna oblast ovaditelja uradno zasledujo in skrbi, da prejme obtoženi zadoščenje. Učiteljstvo smatra, da bo prenehalo zlonamemo ovajanje učiteljstva le tedaj, ako se bo iniciator zavedal, da mora za svoje di-ijanje tudi odgovarjati. Točka 22. resolucije; Učiteljstvo se v tolikr meri javno' udejstvuje, kakor noben drug stan. To delo vrši z največjo rp,ožrtvovalnostjo in v najtežjih razmerah. Ravno radi tega svojega dela pa prihaja v konflikt z osebnimi interesi in ambicijami ter preveliko občutljivostjo krajicrvnih činiteljev. Posledica tega so številne pritožbe, ovadbe in preganjanja, proti katerirm se mora boriti danes mnogo učiteljev, najboljših javnih delavcev. Skupščina ugotavIja, da uživa učiteljstvo premalo uradne zaščite in apelira na vsa oblastva, da se v bodoče to izpremeni in sel učiteljstvo v interesu  šolskega, kakor tudi izvenšolskega dela, vsestransko uradno zaščiti. > Zakon o narodnih šolah nalaga učiteljstvu obveznosf izvenšolskega dela, kar razumejo lajiški krogi tako, da je le učitelj dolžan, in sicer povsod delati. Proti takemu naziranju se moramo najodločneje boriti. Učiteljstvo je d^ilalo že pred uveljavljenjem šolskega zakona in to< na področjih, ki se jih je po svojih zmožnostih in sposobnostih izbralc samo. Načelo prostovoljne izbere delovnega področja mora biti ohranjeno tudi danes, prodreti pa mora tudii naoelo, da ni dolžno delati le učiteljstvo, marveč tudi ostalo uradništvo in druga inteligenca, ne izvzemši domače krajevne. Zaradi izvenšolskega dela v nobenem primeru ne sme trpeti učrticiljevo delo v šoli. Da &e to prepreči, je treba učitelja zaščititi pred prekomernim izčrpavanjem in izrabljanjem. Točka 27. resolucije: Zastopniki učrteljstva zbrani na IV. banovinski skupščini izjavljajo soglasno mnenje učiteljstva Dravske banovine, da smatrajo za kvarno in socialno za neutemeljeno, da se ne razpisujejo službena mesta v Ljubljanii in v drugih krajih s srednjo šolo in za krivično, da se ta mesta oddajajo bneiz razpisa ter se tako onemogoči družinskim cčetom in materam, da bi prosili za ta mesta in si olajšali neznosen položaj, ki ga imajo zaradi šolanja svojih otrok. Za avtoriteto nadzorniškega položaja je kvarno, da se sreski šolski nadzorniki, nameščeni s kraljevim ukazom, premeščajo in to celo brez predhodnega disciplirnskega pravoreka. Enako smatrajo za kvarno, da se odstavljajo bpc^z predhodne disciplinske preiskave šolski upravitelji, kakor se je to zgodilo v Mostah pri Ljubljani in se tako izpraznjena učiteljska mesta oddajajo brez razpisa. Istotako ne vidi učiteljstvo nacionalnih koristi pri izpremembi upraviteljskega mesta na Viču pri Ljublj,ani ia pri oddaji tako izpraznjenega učiteljskega mesta brez razpisa. Emodušno izjavlja učiteljstvo, da smatra slična premeščanja za kvarna tudi n nacionalnega ozira, ker se z njimi rušijo pravni m socialni temelji, ki so ppedpogoj pravjčnosti, na kafclri) naj temelji vera 'naroda in uradraištva v državno upravo. Točka 21. resohicije; Zaradi poznanja narodne šole in njenih potreb, kakor tudi razmer hn potrob učiteljstva, naj se izbirajo referenti pri prosvetnem oddelku banske uprave, kakor tudi pri oddelku za osnovni pouk v V Beogradu, 18. avgusta 1934. ministrStvu prosvete, le iz vrst učiteljstva narodnih šol. Podpisani predstavniki učiiteljstva Dravske banovine *mo globttfco uvmrjeni, da taka ptersonalna prosvetna politika ne koristi ne driavi, ne stranki, najmanj pa šoli in prosveti. S predložitvijo te spomenice izvrSujemo enodušen sklap IV. banovinske skupščkiie sekcije JUU za Dravsko banovino z vljudno prošnjo, da blagovolite upoštelvati gornje želje učiteljstva in pokreniti vse, da se v resoluciji izražena načelna stališča izvedejo in se zadeve urede v zadovoljstvo učiteljstva ter v blagor šol&tva, narodne prosvete, naroda in držaw. Za sekcijo JUU za Dravsko banovino: Ivan Dimnlk, s. r., predsednik. Metod Kumelj, s. t., tajnik. Člani upravnega odbora Sekclje; Završan Frančiška, s. r., I. podpredsednica. Verk Miloš, s. r., II. podpredsednik. Peternel Ljudevit, s. r., član. Vudler Frančiška, s. r., član. Črnovšek Marija, s. r., tajnica. Kmet Herman, s. r., član. Bučar Alojzij, s. r., član. Člani nadzornega odbora sekcije: Ivanjšič Ljudevit, s. r., predsednik. Župančič Jože, s. r., član. Dobršek Karel, s. r. član. Požar Metod, s. r., podpredsednik. Hajnšek Franjo, s. r., član. Mervar Franc, s. r., član. Sreska društva JUU sekcije za Dravsko banovino; Brežice: Celje: Črnomelj-Metlika: Dravograd: Gornji grad: Kamnik: Kočevje: Konjice: Kozje: Kranj: Krško: Laško: Dol. Lendava: Logatec: Litija: Ljubljana mesto: Ljubljana zap. del.: Janko Knapič, s. r. Gosak Josip, s. r. Just Martelanc, s. r. Rudolf Gallob, s. r. Avgust Rozman, s. r. A,nton Arrigler, s. r. Herman Kmet, s. r. Henrik Schell, s. r. Albert Čok, s. r. Josip Lapajne, s. r . Matija Brezovar, s. r. Fran Lebar, s. r. Ljudevit Peternel, s. r. Valentin Doljak, s. r. Jože Župančič, s. r. Vekoslav Mlekuž, s. r. Zdravko Mikuž, s. r. Ljubljana vzh. del: Ljutomer: Maribor mesto: Maribor desni breg: Maribor levi breg: Murska Scbota; Novo mesto: Ormož: Ptuj: Radovljica: Slov. Bistrica: Slovenjgradec: Sv. Lenart: Škofja Loka: Šmarje pri Jelšah: Šoštanj: 2užemberk: Mirko Kosin, s. r. Karel Mavrič, s. r. Ciril Hočevar, s. r, Simon Petrovič, s. r. Mirko Vauda, s. r. Evgen Antauer, s. r. Marinč Martin, s. r. Vittori Srečko, s. r. Dušan Šestan, s. r. Drago Blažič, s. r. Miloš Tajnik, s. r. Leopold Kopač, s. r. Košenina Vlado, s. r. Vojteh Debeljak, s. r. Miloš Verk, s. r. Martin Vrečko, s. r. Fra,n Mervar, s. r.