0LOVENSKE N4RODNB
JEDNOTE
Chieago, III., pondeljek, 1. junija (June 1), 1925.

Offlee d PmmUni vrtftT So. Lewnd*U An.
Tsarl?
jNIJSKI RUDARJI V zapad V1RGINIJI NIMAJO ni-
kakih pravic.
Unie *e poteguje Ameriška u nija za civilne svobodščine.
New York. — Na governerja Howarda M. Goreja v West Vir--iniji je bila naalovljena prošnja » dovoljenje piketiranja orga-ittiranih rudarjev. Apel je po-glala Ameriška unija za civilne ivobod&čine, ko je prišlo poro-iilo, da je bil aretiran časnikar gcAl»8ter Coleman is New Yor-b pod pretvezo, da je "ustrahoval neunijske rudarje", Colema novo poročilo se glasi:
"Po okrajih severne West Virginije, ki so prizadeti radi organizirane gonje proti linijskim rudarjem, rudarji kakor njih limpatičarji sploh nimajo nika-ke državljanske pravice. Oboro-fcni deputiji, privatne atraže in driavna policija preže nanje. Po javnih cestah patruljna j o in taks zapirajo poti, ki vodijo do ne-unijskih rudnikov. Kar na debelo aretirajo mirne ljudi in neobo-rožene rudarje ter jih obtožujejo raznih prestopkov, da so hoteli škodovati neunijskim rudarjem ali kaj drugega. Areta-cije izdaja podjetniški pravdnik, ki je predzadnjo soboto dal aretirati mene in zagovornika rudarjev, ker sva stala na javni ce-iti proč od piketov poleg stavko-kaSkega rudnika v Grant Townu. Pridržali so naju za veleporoto pod pretvezo, da sva hotela stra-iovati neunijske rudije, čeprav Um govorita t nobemtfmgvku-kazom in jaz sem se izkazal kot aewyorškega časnikarskega poročevalca. Zaprli ao naju v ječi okraja Fairmonta, kjer je bilo uprtih že kakih dveato rudarjev pod isto pretvezo. Ječa je tako latlačena, da mora mnogo jet-likov spati na golih tleh, druga okrajna poslopja pa so pripravljena za daljno zapiranje. Okraja Mariona veleporota je obto-iila radi piketiranja kakih sto Mrideset unijskih mož, ko ji je po svoje raztolmačil sodnik 8chwenk, ki zavija, da po zakonu ne sme piketirati skupaj več kakor po trije možje. Unljski organizator Vah Bittner je bil zaprt v Wheelingu teden dni pri napravah. Šerif Riggina pa pravi, da bo aretiral vaakega časnikarja, ki ga bo našel blizu rudnika v okraju Marionu brez dovoljenja njegovega urada.
"Odkar je stavka, je stališče lovernerja Goreja nekako rezervirano Krčitve civilnih svoboden so ae tikale samo okrajnih oblast i in se državna oblast ni prav nič vtikala v to. Tudi dr-bvna iglici ja je ostala strogo fcvtralna."
V svoji brzojavki na governer ja pa Ameriška unija za civilne ivobodše'ine apelira za takojšnjo preiskavo in vprašuje, če je mo-Itfe ustaviti kršenje državljanih pravic z razsodiščnim ukazom. ^
FRANC OSKI socialisti iz-
1'RKMENIU taktiko.
fi
G Uho valj ho z desničarji za
nanriranje vojne v Maroku
,,J»riz.:{(). maja. — Painlevova vlada je včeraj dobila zaupnico KrlamenU f^iodo vojne v Maroku. Zbornica je odglasovala a proti 29, da sme vlada potro-Jfo •''»<» milijonov frankov za podnje vstaje Rifijancev. Edi-1,1 *"rnuninti so glaaovali proti
Socialistični poslanci, ki ao v <*rti.k zaključili, da ae vzdrže anja, so se premislili t , /orn momentu in glaaoval 2 vMo- Voditelji ao pojaanili, J1 borili u korak prvič zato, n°čejo postavljati v aevar-7*' Ifvičarakega bloka in T0** na zagotovilo Palnleva, ? ** Kr«ncija čimprej mogoče mir z AbdeMCrimom.
Amerika.
Vročina umorila dve oaebi , Chicagu, tri v Minneapolisu. Av tomobili ubili v nedeljo pet oseb v Chicagu.
Vsi rudarji, ki so ostali v se-vernokarolinskem premogovni ku ob času eksplozije, so mrtvi 52 trupel so prinesli iz jame.
Drama illinoiskega rudarja vsled brezposelnosti.
Privatni detektivi v Wisconsi nu so udarjeni.
V Kansasu sežigajo šolske knjige. Tennesiški proces je zanetil civilno vojno v duhovnem svetu Amerike. Oljni
magnat Doheny mora vrniti prisleparjene mornarične
vrelce.
Nov triumf zdravilske vede: diagnoza bolezni po žici.
Darrow pravi, da ni ateist; zagovarjal bo Scopesa.
Peter De Paolo je zmagal avtomobilski dirki v Indianapoli-su na Spominski dan; drvel je 101 miljo na uro. 145,000 ljudi je gledalo dirko.
Jugoslavija.
Kralj Aleksander zahteva, da se njegov brat Jurij zapre v norišnico.
Po svetu.
Amundsena bodo čakali še teden dni.
Socialisti v Franciji bo v zadnjem momentu spremenili takti co in podprli vlado glede vojne v Maroku.
Berlin javlja, da Francija jem-je belokožne čete iz Porenja in pošilja tja črne maročanske čete. Avstrija se je sprla s sov, Enteata je začela m no policijsko akcjjo mitom.
Krvavi izgredi v Sangaju; 10 dijakov ubitih.
Stavka oljnih delavcev v Metliki končana.
Nemčija razburjena radi zavezniške note; ententa zahteva zpremembe v armadi in tovarnah za kemikalije.
Kil M SOLZE SO POSLEDICE BREZDELJA
PrivaM detektivi udarjeni v Wiscon$inu
Legialatura je sprejela predlogo socialietov za omejitev privatnih pobojnikov in špljonov v tovarnah.
Madiaon, Wis. — Socialistični poslanci v \visconsinskl legisla-;uri so izvojevali bitko za omejitev operacij privatnih detektivskih agentur. Senat in nižja zbornica sta sprejeli tozadevno predlogo in zdaj je pred gover-nerjem, ki jo nedvomno podpiše.
Zakon določa, da se mora vsak privaten detektiv javiti po-icijskemu načelniku v mestu, kjer misli vršiti svoj posel. Povedati mora, kdo ga je poslal, kaj je njegovo delo in vprašati za dovoljenje. Zakon Je predvsem naperjen proti privatnim detektivskim agenturam, ki pošiljajo delodajalcem pobojnike za časa štrajkov in špijone za vohunjenje med delavci v tovarnah. Vse delavske strokovne unije v Wis-consinu so podpirale predlogo.
Brezposelnost prinaša tvo, obup in samomore.
Kortkamp, III. (Tom Tippett za F. P.) — Trpljenje je obiskalo domove nezaposlenih premogar-je v našelišču Kortkamp. Jadiko-vanje je pričelo razjedati njih srca, ko se je dne 21. maja u-strelila žena Štefana De Paola. Ustrelila se je trikrat s samokresom 32 kalibra. Štefan je bil brez dela. Sosedu je ravno pomagal seliti se drugam, ko ae je vr* nil, pa je našel avojo ženo umi rajočo radi atrelov, ki ai jih je oddala v glavo par ur prej kot ae je vrnil mož. Umrla je v bolnišnici Hillsboro naslednjega dne.
Kavno pred letom je družba zaprla rudnik Kortkamp. Štefan Paola je bil z drugimi petato delavci brez dela. Samo dvanajst dni je delal od takrat. Dobil je delo v VVittu, bližnji kempl', ampak tudi tam ao jamo zaprli, ko je obratovala komaj dva tedna.
V Paolovi družini je bik) pet otrok, prihrankov pa čisto nič. Cim so podjetniki zaprli še rudnik v VVittu, je zadružna prodajalna bila prialljena prodajati aamo za gotovino, radi čeaar je bil Paola priailjen kuhati žganje ter ga prodajati, da ai lahko kupi hrano. Bil je zaprt. Ko se je pred dvema tednoma vrnil iz joče pa ni našel dela, kakor ga pvsj ni bilo. Rekel je, da je njegova žena kar "bolehala radi skrty" in potem ko Je še dva tedna brez u-speha iskal delo, pa ae je uatre-ila.
Žena je prišla iz Italije pred da si aro*
lom postavi avoj dom. Rea sta ai postavila malo bajto v Kort-kempu med drevjem in cvetlicami. Dvaindvajaet let je mož plačeval, pa še ni bila poaeat čiato prosta dolga, ko je prišla sedanja depresija. Bolezen v drušini je bilo drugo zlo in tako je pred meseci izgubil dom. ~
Vsa vas Kortkamp je brez dela kakor sta dve tretjini vseh drugih rudarskih občin te pokrajine.
Šolska kajlga
sežigajo!
Raakcljonarni šolski odborniki v Kaaaaau uničujejo knjige, ki razlagajo evolucijo. v
1 Topeka. Kana. — Šolski odborniki v Jevvell countyju so v če-trtek sežgali kup šolskih knjig, v katerih je bil natančno raslo-šen proces evolucije človeka. O-krajni predsednik Hodgell je a-peliral na državne oblaati v To-peki za navodila v tej zadevi.
Val v Jani ujeti radarji aa
Trupla vaeh 52 pri ekeploziji u-bitih rudarjev ao apravlll na površje.
Coal Glen, N. C. — Eksplozija v premogovniku Carolina Coal kompanije v sredo zjutraj je u-smrtila vse rudarje, ki so se nahajali v tistem momentu pod zemljo. Kolikor je zdaj znano, je bilo 52 rudarjev na delu ob času razstrelbe.
Iskanje trupel je bilo počasno. Mrliči so bili razkropljeni po vseh rovih. Podrtine v glavnem jamiču Ae niso odstranjene, toda toliko vendar, da je mogoče iti skozi. Na površje so spravili vseh 52 žrtev.
vročina zopkt mori i judi.
Danski fašisti in komunisti v konfliktu.
I»ndon, 29. msja. — h Ko-penhagena jsvljajo o krvavem spopadu med fašisti in komunisti v središču danskega glavnega mesU. Mnogo oseb Je bilo U*ko ranjenih in policija je sret.rala večje število izgrednikov.
Otroka sU potopila dete zs ssk>.
Lowell. Mass. - Osemletni John Veres in šestletni Mtltia-des Haritous sU priznals, da sU za šalo vrgla 19 mesecev staro deklico Mary Hudssa v deroč potok. Dete je utonilo. Starejši deček pojde pred «ladlaako ao-dSče, m£j'i je P* * P™1** da M bil obtožen umora.
Chieago. — Vročina, ki je pritisnila v soboto in nedeljo, je po-vzročils dva smrtna slučaja v Chicagu. Ker Je bil dva dneva praznik, so se ljudje hladili v perkih in tisoči so s* kopeli v jezerti; to je pomagalo, da morena soparira nI zahtevala več žrtev. V nedeljo popoldne je toplomer kazal 92 v senci. Toliko je ps zopet žels smrtna kosa na cestah, ki so bile natlačene avtomobilov z izletniki. Pet oeeb je bilo ubitih pri avtomobilskih nesrečah in veliko število ranjenih. Neki oče — piše se Marion Gol-dea — je povozil do smrti svojega lastnega otroka.
Mlnneapolia, Mina. - V nedeljo so umrle tri osebe vsU-d vročine. Termometer j« kazal S9
AfPrajlaza
Pradsadalk Ja praviiaa
DAN NEODVISNOSTI JK PO-SVETIL ZA MOBILIZACIJO IN VOJNO PRIPRAVLJENOST.
iuaiaeea bl imel iagubo, če bi fc|l zato poevečen kak delavnik.
Waahingtoo. D, C. — Predaed-nik Coolidge je rekel, da bo armada imela to leto mobllizacij-ski in obrambno-demonstracij-aki dan. Ampak on je vse to navihano Uredil, da ne bo "buai-neasa" to nič stalo. Tudi njegovi nasprotniki stvari ne bodo mogli igrabljati kot agitacijo sa avojo iS volitev leta 1928. Vojnemu de-PSrtmentu je naročil, naj praznik Neodvianoati izrabi kot priliko za nekak narodni goaji pohod. To je Calov rojstni dan, obletnica — 4. julij. Na u način bq publika tudi imela prUiko proslaviti god avojega vladarja, kakor naprimer še vedno delajo ne Angleškem, ko je imendan ali rojstni dan veličanstva.
Lansko leto se je vršila mobilizacija, ko je odhajal Perahing v pokoj. Pershing lahko poiskusi pri prihodnjih volitvah svojo stečo v kandidaturi na republi-Aaakii
strani. V vsakem slučaju
je torej treba pomisliti, kaj bo rekel "business", ki bi vsekakor imel izgubo, če bi se za mobili zacijo porabil posebni dan. Pa zakaj ne bi vzeli ljudskega pras nika, je vprašal Coolidge, ki bo padel letos ravno na soboto, ki bo lahko na ta način še več storilo na narodno pripravljenost?
Vsekakor ps bodo ljudje po svoje mislili o takem prazniku Neodvisnosti, ko bodo morali neudobno snemati z glav klobuke pred zastavo in korakati pod poveljstvom našoplrjenih gospodov v škornjlh in ostrogsh. Pri tem bi mislili tudi na Isjavo neodvisnosti. Konservativni veletrgovcl se danes Čudijo, kako je ljudstvo toliko časa bilo tolerantno prostemu revolucionarnemu mišljenju Jeffersona, ki ga je pokazal v dokumentu. Kakor na primer izjava, da kadarkoli vlada preneha služiti ljudstvu kot se spodobi, ima ljudstvo pravico jo ovreči in jo nadomeatitl z novo. V kongresu so pretočenega februarja adminlstracijske moči pokazale, da hočejo, da se po javnih šolah uči samo zvezna konštitucija, ampak z ogromno vočino ao glasovali proti Huddle-stonovl predlogi, ki Je imenovala poučevanje Izjave neodvisnosti kot osnovni dokument za a-meriško vlado.
Coolidge je naročil vojnemu departmentu, naj obvesti državnemu departmentu, naj obvesti državne vlade, da Je "prostovolj-aodalovanje pri proslavi mo-
Se en teden
BODO Č A K A L l| NA AIDNDSENA
Eksplorer je pustil navodila, da ga naj iščejo po dveh tednih, ako ae prej ne vrne. Magnet Ič ni pol Je mogoče priklenil le talce na led.
Oslo, Norveška, 29. maja. -Poročnik Horgen, Amundsenov rezervni pilot, ki je ostal na Spitzbergenu, javlja is Kings Baya, da je odprl zapečatena pi-smena navodila, katera je pustil Amuudaon pri njem, predro je poletel na tečaj 21. maja. Navodila se glase, da v slučaju, Če se ekspedicija ne vrne v štlrinaj stih dneh, naj ae ekspedični la d ji "Hobby" in "Fram" napotita ob ledenih obalah, prva na vzhod in druga na zapad. Ladji naj križarlta med ledom š^st tednov, in Če v tem £**u ne najdeta nikogar in nobenega sledu za ekspodicljo, tedaj se lahko vrneta naaaj.
Na podlagi teh navodil je Horgen sklenil počakati Še en teden. Gustav Amundsen, eksplorerjev brat, je dejal včeraj, da se nič ne boji za ekspedicijo. On bi bil iznenuden, Če bi ae bila ekspedl-cija takoj vrnila. Pričakuje pa, da se polarni letalci vrnejo enkrat prihodnji teden.
Norveška srakoplovna unija Je sklenila prositi vlado, naj pošlje dve vojaški letali na Spltzbergen na pomoč pri Iskanju. Norveški letalski klub je zaključil, da a-pelira na ameriškega polarnega eksplorerja Donalda MacMlllana, ki se pripravlja na polet na ae-verni tečaj to poletje, naj išče Amundaenovo ekspodicljo, ako se prej no vrne.
Now York, N. Y. — Mnenja nekaterih ameriških polarnih ekspertov ao, da je morda mag-netični pol povtročll zamudo A-mundsen-Ellsworthove polarne ekspedicijo. Na msgnetlčnem polu, ki ni daleč od geografičnega, ae magnetična igla na kompasu obrne nsvzdol. Naravno je tamkaj vssks magnetična kovina v največjem neredu in nemogoče Je operirati eroplan, ki Ipia železo in magnet. Na ta način je morala ekspedlcljs iti na ledena tla.
STKV.—NUMBER 127
Maraiaal zamaajavaja Fraaaaza v Nemčiji
Berlin pravi, da Francija pošilja avoje domače Čete la Porenja v Afriko, črne maročanake Čete pa la Afrike v Porenje.
Berlin. 29. maja. — Poročila is Porenja se glaae, da se tamkaj vrši veliko gibanje francoskih čet. Francoake domače čete odhajajo ix Porenja na maročan-sko fronto v Afriki, mesto teh 1« prihajajo v okupirano nemške kraje črnokožn« Čete is francoskega Maroka. '
Paria. 29. maja. — Z maročanske fronte ni danes nič nove-
gu.
Avstrija v vallklk
škripcih
Rada bl ustregla aoaedom In ao-
v je tom, a nI mogoče. Jugoala« vlja aahteva, da Avatrija astre centralo komunistične propagande na Dunaju.
Ollal mirni la IzcafcH ■ a|«a vr«l«av
svesnega vrniti prlslspar-pet roje Jaka reserve.
no
bilizacijskegs dne na 4. julija za
želj Ivo.
Iransko leto je umlnižki štab nekega večjega lista na vzhodu nameraval objaviti program mobilizacijskega dne, kar |* Je preprečil glavni upravitelj lista ravno pred objavo. V programu ao bile vključene točka:
1.	Imena vojnih profitarjev prihodnje vojn« — kaj bl razne družbe lahko pridobile z novo vojnp z draženjem in veriže-njem.
2.	Imena odličnih progreslv-rev, ki bi bili zaprti. Imena še odličnejših patrijotov. ki bi Jih / uit it th, kakor tudi kakžne psov-ka bi se rabile u "Izdajalce" v prihodnji vojni.
s. Imena krukov, ki bl se povzpeli do urednlh služb.
4. Uvedmje brezkrvnih, Um-mesnih, brecčevetjnlh, bretsol-
Laa Angolee, Cel. — Zvezni sodnik Paul J. McCormlck je 28. maja odredil, da mora E. L. Do-heny, petrolejski magnat, vrniti mornarično petrolejsko rezervo št. 1 v KI k Hlllsu, Ca!., katero Je dobil V najem s posredovanjem mornarlčnegs tajnika Den-byja In tajnika notranjih atvari Alberta Falla v llardingovem kabinetu.
Hodnik je odločil, da se mora najemninska pogodim črtati iz razloge, ker Je J>oheny pogodbo prlsleperil s tem, da Je plačal Fallu $100,000 podkupnine. Hodnik Je dalje odredil, da mora Do-heny plačati petrolej, ki gs Je vzel iz najemnih vrelcev.
ubitih v prekurnjenam vlaku.
«lxingvlew, Tez.-Redem ooeb j« bilo ubitih in 20 ranjenih, ko a« j« oaolml vlak Intarnational it Great Northern žideznlr« prevrnil v gritUei v četrU»k zvočer.
nfh, brezkrllnih in drugih dni brez,.»
6. Seznam imen vojnih oficirjev, ki bl bili pobiti, (sihabijeni
in ranjeni.
Ta program pa ni prišal nikoli
v tlak, ker je boaa govoril s nekim navdušenim militaristom Ur spoznal, da bi njegov časopis izvršil atrašan zločin, trn bl kaj takega objavil. Bil bi proti moraian in povzročil bl, ds bi se IJedje smejali, če bl priporoča! vojno tako, kot je v resnici.
Dunaj, 80, maja. — AvstrlJ-ska vlada Je prišla v navskrižje z Moskvo in sdaj ae trudi, da se Isvlnžo is kaše. Pred nekaj dnevi je avstrijski zunanji minister Matajas v nekem Javnem govoru krltisiral sovjetsko Rusijo, češ da ubija cerkev ln vero v Boga, Sovjetski trgovski ataše Wolfsohn na Dunaju Je takoj odgovoril s ostrim protestom ln Matajas je deloma preklical svoje besede.
DrugI konflikt Izvira is centralne komunistične propagande za balkanske dešele, ki se nahaja na Dunaju. Jugoslavija je pred kratkim sahtevala, da av. atrljaka vlada isftene s Dunaja Dimitrija Vlahova ln M. PanČe-va, urednika lista "Balkanska fs-deraclja". Matajas, ki bi rsd pred zavezniki odpravil vtia, da je Dunaj baza komuniatične agitacije za vso južnovzhodno Evropo, Je odredil, ds so Vlahov ln Pančev deportlrsta. Izgnanca sta pa apelirala na dunajsksga socialističnega župana Heitsa In ta je vzel Bolgara pod zaščito mesta. Odredba deportaelje je bila s tem enulirana. Obenem je ria sovjetski staše VVolfsohn zagrozil avstrijski vladir da Unija sovjetskih republik ustavi važna naročila blaga v Avstriji, če n« prenehajo |>ereekucije komunistov.
Tsko čepi Avstrija mod dvoma ognjema. Kam skoči, tam se opeče.
Aagllja Ja zaprla avaja maja kanailalan
Komunistična konferenca, ki se je Imela vršiti v Ulssgowu U teden, je vsled tega preprečena.
l<ondon, 29, maja. — Angleška vlada Je zaprla meje Anglije Inozemskim komunistom. Sir Willl-am Joynaon-Hicka, minister za notranje zadev«, Je včeraj naznanil v parlamentu, da vlada ne bo dovolila dalagatom komunističnih organizacij v drugih daželah vstopa v Anglijo, kjer Je bila za prihodnji teden akllrana mednarodna komuniatična konferenca v Glasgowu. Angleški konzuli v inozemstvu so bili ob-.veščenl, da ne smejo odobriti potnih listov komunistom; policija v vseh mestih In pristaniščih mora paziti, da ae tujesem-skl komunisti n« zmuznejo v deželo brez potnih listov.
Angleški komunisti se pripravljajo na veliko protestao akcijo, laborltl, ki ao sicer v konfliktu s komunisti, so tudi proti temu temu koraku vlade.
_ "..S
VREME.
Chieago in okolica: V torek nestalno; morebitni deževni nalivi. Zapadnl vetrovi. Temperatura v zadaj ih 24. urah: najvišja n, najnitjs «7.

r I
^.......mM..,«.,.


PROSVET
fi ^m/i SLOVENSKE NAEODNB rODPOWT« JEDNOTI LASTNINA SLOVENSKE NAEODNE PODTOM« rtMOT^
Cm oglaaov p« dogovore. BokopM so ae
TS^zm? JS
• -
PONDELJEK, 1. JUNIJA.
Naročnina: Zodinjoao drUv« (Uvoa Ckteago) 96XX) pol loto la $126 m tri maaoe«; Chkago in CicmrqJ$6M as loto, $1M m tri nuna, In aa
Naslpv so foo, ka* aUk^
-PROSVETA"
2467-M 00. Lswa4alo
mM mii ■ —1M ■■ — i (b—— ■ 11 ■ — i ii	--------
"THE ENLIGHTENMEMT*
Organ of Um Slovak
oomš W
■ aA— |
Advortiaing rato« on
llsjo po svojih tebi nič. oko i ti ali nič. Znano Jo vi 1 jo bi oiotom med L 1917 in 1918.
takrat, ko je šlo u demokracijo. Ameriški konzul v Belgradu I Dai«* pa nič več ne slišijo, am-JL 8. Patton poroča:	I pak hočejo še tisto malo plače
IModerne poljedelake opreme | vzeti, katero imamo. Pravijo, niso v obširni rabi v Jugoslaviji; da drugače ne bo šel "kšeft", moderne priprave so uvedene lafet se jim bomo uklonili, bo ža-zlasti za Vojvodino, Hrvatsko-1 lostno kar pa bo prišlo, ako se Slavonijo in Bosno. Poljedelska ne bo dclsvec boljše organiziral
wmmm
f*OV KATKI BREZ PERM IT A.
foSoartption: lini tod Stotos (CM** Oitooao) ■ Chieogo $6*0. aadforolga oosprtrim $140 psr
|'MEMBEB of Tho PEDEBATEol
Halo« v lepa Jo i , Sa vam |o s Um ao ostovl MtL
(Mar ll-tt) P®l«S vašega imena os aaolom rsasrHi |o
tr
IN ZOPET JE POČILO V PREMOGOVNIKU. Šestdeset rudarjev — mogoče vfČ tli man) ~ Je mrtvih.
Zdajšnja razstrelba se je dogodila v driavi, v kateri so jo ljudje najmanj pričakovali. Prav mak) ljudi je vedelo, da ae v Severni Karolfrii tudi koplje premog. Kadar se je dogodila nezgoda v premogovniku, ao bili ljudje prepričani, da »e ne more »goditi drugje kot v driavi, ki je na glasu, da je v nji razvita premogovniška industrija. Ampak Severna Karolina! Kdo bi bil nanjo mislil? Saj niso časniki še nikdar porodaH, da tudi iz te države prihaja premog na javni trg. In kljub temu postoje premogovniki tudi v tej južni državi, ki se je zagrizeno bojevala za ohranitev telesne sužnostL
Posebej menda ni treba naglašsti, da rudarji v te, državi niso organizirani. To je samoposebica. Kajti delavske organizacije v južnih državah so ravno tako priljubljene kot navadnemu človeku voda v čevlju.
, Ze brzojavke same, ki prihajajo o razstrelbi v premogovniku pri Coal Glenu, povedo jasno kot beli dan, da rudarji niso bili organizirani. Kjer pa rudarji niso organizirani, je pa znano, kako je preskrbljeno za vai-nost življenja rudarjev.
Ampak zanimivo je, v koliko se brigajo veliki dnevniki za to nezgodo. Prvi dan so prinesli še kratko vest o nji na prvi strani. Prihodnji dan so pa vesti o nezgodi že izginile na druge strani in v zelo pomanjšani obliki. Na obratno so pa ravno isti dnevniki prinašali obširne vest na prvi strani o lokalnih ropih, umorih in tihotapcih z žganjem. Za šestdeset oseb — več ali manj — ki so izgu bile svoje življenje zaradi podjetniške malomarnosti, jim ni dosti.
V suhoparnem tonu pripovedujejo, kako daleč pod zemljo se je dogodila nesreča in da je premogovniška kompanija prosila pomoči pri rudniškem biroju in da je vlak odpeljal rešilni voz na lice nesreče.
Med vrsticami je seveda jasno čitati, da je ubitih šestdeset rudarjev, pridnih delavcev, ki preživljajo sebe in svojce s trdim delom. Ampak koUko jih je pa, ki snajo čitati med Vrsticami? Koliko jih je, ki razumejo, ko so prečitali vest, da je smr^ teh rudarjev povzročila podjetniška malomarnost, ali bolj razumljivo povedano, lakomnost premogovniških podjetnikov po večjem pro-fitu?
; tosestva v drugih pokrajinah so proti kapitalističnim kronam. Se ^razdeljena v množino malih naprej bomo tožili in tarnali, (metij, ki v splošnem obsegajo Letos, ako se ne motim, bo manj od 6 hektarjev. Povprečna | junija peUtopetind vaj nota let-oprema takih farm Jo majhen j m ca Jan Hjisa, katerega so so-plug. brana za pirnioo ia sočno žgal i na grmadi v Kostanci. Jan orodje kot kosa, cepec Ja enako! Hus se je bojeval proti sv. očetu orodje.	Ivaqu Triindvajsetemu, kateri
Prodaja modernih pol jedel- j« bil naslednik Aleksandrov, skih strojev se zato omejuje zla Bojeval se Je proti nepravi veri sti na gori omenjeno pokrajine, in učenju katoliške vere. Rekel daai je agrarna reforma po- je, da se božji namestniki očitno vzročils razkosanje mnogih ve- norčujejo iz boga in da nima pu-eposestev v teh pokrajinah, ta- pež pravice prodajati odpustkov ko da je danes mnogo tako za denar. Papež Ivan ali morski majhnih posestev, da no zmore- ropar, ki Je toliko ljudi dal po-jo nakupa modernih priprav, moriti in še zraven dal zaatrupi-Glavni poljedelski pridelki Jugo- ti dva papeža, se je tako rassr-slavije so drobno žito in pšeni- dll, ker ni hotel Jan Hua preklica, sadje in grozdje, dočim je ži- cati, kar Je govoril proti papežu vinoreja in mlekarstva tudi *po- Ui veri, da ga je dal vjetl s zvi-membna.	tostjo svojih hlspcev. Hus se je
Prodaja poljedelskih strojev moral zagovarjati pred sv. go-v Jugoslaviji je od začetka tega Hpodi, ki so zshtevali, naj prekli-eta pokazala znatem povliek 6e. Toda ostal je pri svoji bpg-čez leto poprej. To zboljšanje Je di, da ps preklice, ako je kaj go-zlasti oči vidno v Vojvodini, Hr-Lorll proti sv. pismu. Nič ni po-vsšlci in Slsvoniji in BoauL V magalo upiti: "Prekliči ali pa teh pokrajinah se opeša tenden- umri!" Obsodili so ga kardinali ca proti čim dalje večji rabi mo- po milosti božji na grmado. Sle-dernih priprav, ali splošni sodo-1 klo ga je sedem škofov duhovni-' razpoložljivega denarja Uke obleke, vzeli so mu tonzuro. odvrača mnogo poljedelcev od Talo Je končal življenje na gr-nakupa. Prodajalci in Hrvaško- L^di v Kostanci. slavonsko gospodarsko društvo Cemu niso sežgali sv nasvetu je Jo rabo modernih etro- kateri Je take svinarije jev. To-le društvo obstoja že 821 da se še danes zgraža v let in Je organiziralo družbo za slednjič ga Je vendar spodil in prodajo poljedelskih strojev, pregnal kralj neapolski Ladislav. Ima 72 podružnic in skorsj 80 Taki so bili sv. očetje in ns-uradnikov.	mestniki božji. Zato še tako da-
Domača proizvodnja poljodel-1 \C£ hodimo po Umni poti, da ni skih priprav Je jako majhna, nobenega napredka. Stojimo za Malo ročno orodje, kot lopate, kapitalističnimi deskami in sv. motike in brane, se izdelujejo v plaščem, da še hodijo poljubovat par tovarnah, ali večina polje-1 papeževe copate daleč tja v Rim delskoga orodja se uvaža. Malo traktorjev Jc v rabi vsled stroškov za vzdrževanje la ker je malo prilik za popravke. Traktorji so bolj populftfni v gih pokraji-
Zakoa o vsdjevauju od leta 1924. predvideva, da dobe tu živeči v tej deželi, če odhajajo na kratek obisk, lahko _ dovoljenje (permit) za povratek v Združene države kot priseljenci izven kvote (non-<|uoU fanmi-grants). Zdi se pa, da je dosti naših povratnikov, katerim ni nič ležeče na takem permitu. Toda praksa dokazuj?, da to ni pametno. Pogostoma so povratniki zaradi tega že imeli resne sitnosti bodisi pri ameriškem konzulatu ali pa pri priseljeniški oblasti, kadar so se vrnili. Posebno postajajo težave velike, Če se povratnik ne vrne v šestih mesecih; nekaterim povratnikom je bil v takih alučajih že vstop v deželo preprečen.
Včasi se izseljenci tudi vračajo v domovino z namenom, da o-stanejo tam, pozneje pa izpre-mene svojo misel iz enega ali drugega vzroka. Ko se pa hočejo vrniti v Združene države in nimajo permita, pa prihajajo zaradi tega v nepriliko pri ameriškem konzulatu, zahtevajo potni liat na kvoto, Z ozirom na šolo majhno kvoto, ki je izčrpanj še ss nedogleden čas, se jim prošnja ne more izpolniti; in potni Ust jim tudi ne bi mnogo koristil, dokler ne morejo dobiti a-meriškega kvotnega vizuma.
Zato je v interesu vsakega povratnika, dasi pred odhodom v domovino priskrbi permit, ki sicer nI absolutna garancija za povratek, pa vendar potniku lahko prihrani neštete sitnosti.
' 2e gnan je v Sofiji.
Bolgarska buržoazija Je imela! 27. maja žegnarije v Sofiji. v| starem kraju je že od nekdaj lt. pa krščanska navada, da koKai zakopljejo na žegnanju. Drugače ni pravega žegnanja. Ako nil bilo krvi in bi^ke s žandar ji, je| bilo slabo žegnanje.	■
Krvižejna buržoazija v Sofijii je poskrbela za dobro šegnanj, Najela je tri bose cigane, ki ■ javno obesili tri komunist« oziroma poročevalci pravijo, di. so bili komunisti. Obtoženi so biJ li, da so povzročili znano raz-strelbo dinamita v katedrali. Bi| je obžalovanja in obsojanja \ n . den čin, toda krivdo nosi pred-l vsem Cankovov teroristični rej žim. Teror rodi teror.
30,000 glav buržoazije je glel dalo kakor v gledališču, ko so cii gani obesili tri zvezane moskej Manjšina gledalcev je plosl ■ Poštenega gledalca ni bilo zra] ven. Kdorkoli ima Človeško si v prsih, ne bo gledal kaj takt ga; le zver se naslaja ob mul umirajočega človeka.
Če kdo na svetu zasluži vi la, jih zaslužijo tisti, ki so . skali, ko se je trojica davila vrvi. In če je od zverske reakci je popljuvana, poniževana in po gažena pravica še na svetu, bo do barbari v Bolgariji prejali slej plačali krvave dolgove.
O 0 O
Dom kutarskega lista v Chicagt (Perfektna fotografija teme, ■ tero predstavljata dom in list.
NEPISMENI POVRACALCL
Vojvodini kot v drugih
Pa. — Tukajšnji premogorov je saprt že sedemnajst mesecev. Nič ne vemo. kdaj se bo zopet odprl. Rili smp
Delavski listi poročajo o nezgodi in njenih povzro čiteljih v pravi luči, pa tudi v razumljivi besedi.
ln ko človek po delopustu sede na voz ulične železnice, vidi, da imajo delavci v svojih žepih čaanike, ki se toliko brigajo za to nezgodo, kot za lanski sneg, a o lokalnih umorih, ropih in tihotapcih z opojnimi pijačami pa imajo napolnjeno skoraj vso prvo stran. Le aemintje kuteri izmed delavcev čita delavski list.
To iKimeni, da založniki teh velikih dnevnikov prav dobro poznajo publiko. Ako bi delavci ne segali po tem časopisju, ki nima besede graje za tiste, katerim je več za profit kot za vurnost delavcev pri delu, bi ti "založni ki" naročili svojim urednikom, da ne amejo prezirati delavstva. Tako ps vidijo, da so delavci z njihovimi listi zadovoljni, dasi ravno ne dajo sami počenega groia za delavske interese.
In kako naj delavstvo pričakuje, da se rasmere spremene, da ne bodo več stroji mrcvarili njih teleaa v tovarnah in na železniških progah, da jih ne bodo več ubijali z razstivlbami v rudnikih, ako ae samo toliko ne zaveda, dn le delavski tisk, ki je njegova lastnina brani njegove interese? Delavstvo ne more pričakovati izprememb v njegovo koriat, dokler samo ne ispr&neni starih navad, ki pojačujejo moderno mezdno sužnost
Delavstvo mora pričeti pri sebi. To se pravi, da se mora otresti starih tog in navad in da ne sme is navade podpirati avojih nasprotnikov. Kadar bo delavstvo prišlo v preteiai večini do tega prepričanja in ga praktično izvrševalo tako dosledno, da bodo občutili njegovo prakse tisti, ki so odvisni od delavstva, ampak ga danes prezirajo, bodo • ustvsrjeni pogoji, da ae izboljša delavski položaj.
Stokanje ne zaleže nič, ampak delo nekaj iteje.
nah; prodaja je bila dobra letaLoposleai v rovu št. 9,hjar so pa 1924. V vojvodini Jo mnbgo I nam dne S. aprila zopet povedali, kmetij, obsegajočih 100 ia več 1 8pravimo v red svoje proeto-akrov, in mnoge izmed njih so o- |re, poberemo naj orodje in gre-premljene z modernimi pripra-1 m0) kamor Je kdo obrnjen. Tako vami.	»	sedaj tu ni mogoče dobiti dela.
Poljedelske oprem« so se veti- Koliko časa bo tako šlo, ne voltoma uvažale iz Ogrske, Avstri- mo. Triindvajset let sem v Zdru-Je in drugih srednjeevropskih MIh drŽavah, pa tako slabo kot dršav. Nekaj se je tudi kupilo je iedaj še nf bilo. S krampom od drugih evropskih dežel in od hn lopato služimo vsakdanji Združenih držav, ali večji def na- kruh. Marsikdo misli, da ima kupov izvira iz dežel, ki so tvo- "koimajnar" denar, ker ima <lo-rile prejšnje Avstro-Ogrsko. bro plačo. So pa v globoki zmot^. Skupni uvoz pa ni velik, ali se- Ko sem prišel leta 1902 iz sta-danja tendenca je v smeri rabe re domovine na Ely, Minn., sem bolj modernih poljedelskih me- bil Um dve leti, pa sem vsega tod, in to se pospešuje potom izgubil dvs 44šihta". Bila je seve-propagandističnega in vzgoje-Ida mala plača, po $1.76 do $2.20, valnega delovanja s strani pro- ampak reči moram, da je bilo dajalcev in raznih organisacij. vsega dovolj. Ako bi danes tu Ameriški poljedelski stroji eo hotel tako iiveU, kot som živeli popularni v Jugoslaviji in se pred dvsjsetimi leti, bi ne bilo smatrajo da so boljše kakovosti dosti pet dolarjev na dan samo kot oni, izdelani v drugih deže-lza življenje. Poleg tega pa pre-lah. RadiUga so ameriške pri-1 mogarji tudi polovico časa ne prave v stanu Ukmovatl s oni- delamo.
mi is Nemčije. Avstrije, Ogrske Pred dvajsetimi leti so govori-In Cehoslovakije, od koder se Je U, da sa bo delavski razred pre-nakupovala večina priprav, ki sol budil, pa ss vodno budi in še zm?-bile dosedaj v rabi. Vzročni sej- rom spi.
ml, ki se vsako loto obdržujejo Tukajšnji Slovenci vsekakor v Zagrebu in Ljubljani, kjer sel napredujejo. Imajo svoje pri jas-rassUvlJajo poljedelske pripre- ne domove in državljanske papir-ve, nudijo dobro priliko sa rsz-ljc imamo domalegs vsi. Naš so-kasovanje ameriških atrojev. brat Frank Stainer jih prav Prodaja istih so lahko olajAa s| pridno vodi pred sodnika, torej tem, da dovoli kredit do vsaj 90 dni od dneva dosUvitve, ako o-kolščine vpravičujejo tak kredit.
— r. l. l a
Ameriški doseljeniški zakon izključuje nepismene priseljence, razun v nekaterih izjemnih slučajih. Mnogo imigrantov misli, da velja taka izjema za vsakogar ki se vrača z začasnega o-biska. Toda to se ne vjema. Doseljeniški sakon od leU 1917 dela izjemo aa tiste, ki so bili legalno pripuščeni in so tukaj živeli nepretrgoma pet let, pa se vračajo z začasnega obiska v teku šestih mesecev od dneve njihovega odhoda.
Ce je torej nepismen prebivalec Združenih držav odšel v kakšno drugo deželo, preden je tukaj dovršU pet let bivanja, Je lahko izključen, kadar se vrne. če se ni medtem naučil čiUti. Prav tako je lahko izključen, tudi če je živel pet let v tej deželi, če izosUne dlje kot šest mesecev.
• Te predpise je treba zelo res-no lesnati, ker je postopanje pri seljeniških oblasti v tem oziru zelo strogo.
KAJ JE EVOLUCIJA.
I se lahko reče, da v Um oziru na-| predujemo.
Pri društvu nI velikega napredka. Temu so kajpada krive slabe delavske razmere. — Anton ftkafar.
-(Ostali del bo priobčen v obll-gatni številki, ker se bavi s bo-Ofcle. — Ne mo-jdočimi pravili. — Uredništvo.)
rem se nič pohvaliti zaradi iela tu In v okoHci. Ker čitam vrstne liste, ras vidim, da Je tudi drugod ravno iste kapital i
dršav I dete šteje aa kvote.
Primerili so os slučaji, da so
stična pesem, kot Jo tu pnjo. tene, ki so odšle na kratek obisk Dandanes Je rasvklno. da dela-1* domovino, porodile v svoji ali vee sopot leee nazaj v stare čase kakšni drugI deAell Is ven Zdru-v tiskovno dobo. ne samo v A- žeaih držav. Ko so se hotele vr-merlki. tudi v stari Evropi. Ka- niti. eo bile zelo sačndene. ko se pitalistltna pest naa stiska in jim Je i^klo, da velja dovoljenje hoče priklonlU s verigami. 1 povratka izven kvote le sa nje, stvo toži in Urna. bega aemintje I ne pa sa novorojenčka. V pričo ■mdelom ali zastonj. Eden sil | majhnih kvot mnogih dešel so
drugi se še stisne v kakšen pod-zemeljski kot, kjer je le vse natlačeno delavcev, drugi pa čakajo na odrešenje gospodovo: Pojdi In sl nakopaj premoga, Jas ti
Goenodie baroni ne vidik) de laveev f vrsti
take matere prihajale v največje zadrege, ne vedete ali naj Čakajo nedoločen čas. tla pridejo ns vrsto sa kvoto. aH, pa naj os vrnejo v Ameriko bres otroka. Zono v takem stanju morajo na to
Evolucija je Danrinova teorija, da se stvsrstvs hspopohtuje-jo naravnim potom. Temu se ksjpada nazadnjaki upirajo, dasi je rsvno med njimi očividna evolucija. Človek bi jim kar dokazal, da evolucija v resnici ob-sUjs.
Vzemimo na primer primero, kl jo bo našim ljudem najlažje zapopasti. Pred dvajsetimi leti so se naseljevali kmečki sinovi s Kranjskega po tukajšnjih bolj malih industrijskih mestih. U-mevno je, da je bil vsak vprašan, odkod Je prišel. Odgovoriti je že znal po angleško: "Austrian", na vprašanje kake narodnosti jc, pa Je rekel "Kranar".
Vidiš. čiUtelj, kako velik korak — kaj korak, skok — evolucije! Komaj po mesecu čass se Je Slovenec evolucijoniral v "Kranarja".
Tu so se pošenill in poskrbeli si neveste iz rojstne dešele. Kjer je zakon, so umevno tudi otroci, in ti so odrasli v krepke mladeniče in mladenke. Tu zopet opazimo znak evolucije, ki vedno dela in preoblikuje. Starši so bili "Kranar j i" in otroci bi bili tudi, če ni spak evolucije posegel vmes in jih spremenil v "Dutch-mane". Po vojni namreč narodnost posebno veliko šteje. Slovenec pa ae mara nobeden več-biti, ne stari ne mladi. Misli, da Je boljše, če se hlini narodu, kateri ga posns ter se Izogiblje slovenske organizacije, isvsemši če vidi, da mu bo poeebno koristila.
(Ponatis iz "E. A. S.") 0 0»
Delavska konferenca.
V Ženevi se vrši sedma me<
narodna konferenca pod avspic
jami lige narodov. Konfereru
predseduje delavec dr. E4.
neš, zunanji minister Cehoslovi
kije. Med delegati je sedem
nistrov in mnogo poslsnikov;
so seveda tudi delavci. Delavsk
konferenca! 'k
o o o
Krvava plača ni znižana
s Baroni premoga hočejo povso znižati plače rudarjem. Zuu unijskih distriktov so jih že
Rudarji pa ne smejo zniis krvi, ki jo plačujejo iz lasU teles za privilegij, da lahko d< lajo pod žemljo.
Od časa do časa tferjs demo Kapital krvni davek od rudarjet Zadnji teden ga je vzel v Sevei ni Karolini. Kje bo prihodnjič ♦ O o
Prizor sa egiptovsko bogove!
Dayton, Tenn., oziroma Moi key Ville. Sodna dvorana. Častit veleporoU. Črne kravate. Debe čiki v ustih. Svečana tišina. (C je se le pljuvanje po tleh.) M< litev. Citanje biblijo. Poboin kimanje. Oddih. Čitanje iz znai stvene knjige. Jeza. Škripanje
zobmi. "Son of a-n. Odkimi
nje. Glasovanje s tremi prst Molitev. Konec.
Dvajseto stoletje!
o o A
Svate lete.
V	Bolgariji Je obešanje prsi nik.
V	Maroku nosijo Francozi n kolih nasajene glave Rifijsnce v paradi po mestu.
V	svobodnih Združenih drži vah mora iti prod sodišče uč telj, ki ne veruje v biblijo.
s 28 let. sriJ sa hišno, H
iaznikovi hiš
0 0 0 Dogodek št 8«.
Ko sem bila stara I služIla v Ljubljani se ne motim, v Zalaznikovi na Starem trgu. Bil Je veliko nočni teden in šla sem s svojim tovarišicami vred k spovedi ' frančiškansko cerkev. Neki d« beli pater me Je ispraševal. * imam kakega ljubčka in ako ha dim ob nedeljah v Tivoli. BekU sem. da stalnega ljubčka nimam v Tivoli pa grem večkrat "Ka pa delaš Um T me vpraša p« Ur. Povem mu, da grem v ga stilno in tako dalje. "Odvese n dobiš, pridi naaaj čez štiriasj^ dni." Je Ml njegov odgovor. &U Od tistega čass je pretek M let in pater še šaha, da p" i. — Članica b. N. p.j< Cel.
K.f.1
21
Boston, Mass. — Kakih 5000 ri-vbinskih delavcev je pustilo EL Unijski, napol izučeni de-
uvci zahtevajo po 80c na uro, o-Zali pa 77^ na uro. Imeli so
UnjBt ur pop^^i^«^
brez: uspeha. Podjetniki so hoteli i »odpisati pogodbo za tri le-£ g p|a6o po 70 in 65c na uro, delavci pa so odklonili in tako je p^la obsežna stavka.
gszvoj Hvilnopr^ industrije
v premogarskam okrožju.
Morgantown, W. Va. — Trgovska zbornica tega mesta je {odpisala delnic za $40,000 v svrho razvoja svilopredilnice Tyron fcbrics. Zdi se jim, da bi naredili lepe dobičke, če bi spravili k delu žene in otroke rudarjev, LUf je vsepolno poceni delavske
v*	x '
2«varovalnina prati nezaposlenosti.
Kew York. — Registriralo se je kakih 3600 unijskih krojačev, da bodo prejemali podporo iz ddada za nezaposlene, ko je bil napovedan prvi teden registracije. Prvo podporo bodo dobili 8. junija.
lidelovalci cigar bo^o zborovali 10. avguaia.
Boston. — Unija izdelovalcev ofar bo zborovala dne 10. avgu-gta v Bostonu. Prišlo bo skupaj Vi sto delegatov, ki bodo zasto-pili 36,000 delavcev avoje unije. Zastopane bodo Združene države, Kanada, Porto Rico in Cuba.
Organiziranje fotografov.
New York. — Pred kratkem organizirani fotografski delavci to bili sprejeti k Ameriški delavski federaciji. Njih zahteve v sedanji stavki so: 44 tirni delavnik in najnižja plača $45 na te-
Velik korak zdravlfcke vede. Bol-r nlk v New Yorku je bil preiskan na arcu v Chicagu.
Atlantic Clty, N. Y. — Zdra-vilska veda je storila mc*o6»n korak naprej, ko je bila 28. maja zvečer izvršena prva diagnoza (ugotovljenje bolezni) na daljavo tiaoč milj potom žične slike ali telefotografije in telefona.
Bolnik v tem mestu, ki trpi na srčni hibi, je bil preiskan od zdravnika v Chicagu. To se je izvršilo na ta način, da so zdravniki v Atlantic Cityju s pomočjo novega aparata, ki se imenuj«' stetoskop, naredili natančno sliko utripanja bolnikovega srca. To sliko so poslali po žici v Chicago. Cikaški zdravnik, dr. James H. Greer, je proučil sliko, nato pa je po telefonu sporočil svojo diagnozo. Več ko tisoč zdravnikov je poslušalo v dvorani, ko je dr. Greer govoril. Njegov glas je bil pojačan z ampli-fierjem, tako da gs je bilo slišati po vsej dvorani.
Zdravniki, ki so prej na meztu preiskali bolnika, so izjavili, da je dr. Greer pogodil pravo bolezen.	. s	i
Na ta način je omogočena zdravniška preiskava na daljavo. Sloveči špecialiati bodo lat)-ko ugotovili bolezen, ne da bi jim bilo treba videti bolnika.
DELAVSTVO SE NE BO IMELO RADK>-P06TAJE.
PROSVETA
Waahington, D. C. — Tajnik ftorrlson od Ameriške delavske 1 ederacije je naznanil, da je se-aj še nemogoče ustanoviti raz-prševalne radio-postaje za de-avstvo. Stala bi $45,000 na leto, kar je previsoka vsota, da je se-daj nemogoče to storiti.
$1000 NAGRADE ZA UJETJE ROPAftJEV.
OKUŽENO MESO SE PRODAJA BREZ NADZORSTVA.
Chicago. — Vse banke v Illi-noisu, ki so včlanjene v Ulinoiski bankirski zvezi, so nalepilo plahte z rdečimi črkami, ki nazna-[ njajo, da omenjena zveza plača 11000 nagrade za ujetje vsakega bandita, živega ali mrtvega, [ ki oropa ali poskuša oropati banko. Plakati tudi naznanjajo, da je bankg protektirana od o-: krajnih oblasti in od novoorga-gizirane "mestne garde". Naznanilo pomeni, da ima vsakdo pra-| fico ubiti bančnega roparja ka-I kor divjo zver in potem dobi ! $1000 za svoj čin.
Atlantic City, J. — Amerika potrebuje še drugo čiščenje cakor je bilo po Sindatrjevem "Džunglu". Tako je povedal na konferenci zdravniške zveze dri.-... ^. ipmann iz Chicaga, ki je ZStf- l^f^VSStSS^
dil, da 40 odstotkov razprodanega mesa ni pregledanega. Na ta načTn sta jetika in tifus nezabra-njena. Nepregledano meso je vedno prodano v državi, kjer je producirano.
nevarno
Avtomobil 'je smrtno ' orožje1 Peoria, 111. — Avtomobil je ■daj uključen med smrtno nevarno orožje. Joseph Ruh je zatrti! Eli Fisherja, da se je zakadil z avtomobilom proti njemu is cesti z namenom, da ga ubije. Obtožba se glasi, da je bil Ruh upaden z nevarnim orožjem. Vtrok napada je Ruhova žena, ki se je ločila od njega in porodih s Fisherjem, potem ba je Potila Fisherja in se vrnile Buhu.
Wjaški izgredi na dunajaki »ni verzi.
Dunaj. 29. maja. -- Fašistični vaeučiliftčniki na dunajski uni veni so včeraj napadli dijakinje, ki imajo kratke lase. Z vzklikom "Poštena nemška dekleta si ne ftrižejo las" so jim strgali klo-Jke z glav in jih vlekli zs deške frizure semintja po kampusu. Socialistični in komuniatični di-»ki so skočili na pomoč dekle-torT1 in vnela ae je vroča bitka na **i\ in palice. Bilo je dovolj kr *vih nosov. Rezultat je, da je univerza zaprta. Oblast ® brodile, da ostanejo višjo In M' mednje šole zaprte, ako se ■Tali i»nove.
elektrika ablb letaka.
London, 29. maja. — Nova oe-kl preti avijatlkom, je 7 Skrita včeraj. To je atmo-•'•nčna ali zračna elektrika, ki * razodeva v takozvanem "sta-^ na rsdlju. Saržent Lovrrjr, « * včeraj aa vojaškem letalu i"»«kušnja z brezžičnim hr-***>m, je bil ubit v .zraku, ka-Ra je strela zadela. Tok ei«Jctriko je šel stavi nje-t*k> in ga usmrtil JuTmestu.
Deset mrtvih v bolgarski kolizljI.
Sofija, 29. maja. — Deset o-seb je bilo ubitih in dvajset ranjenih včeraj, ko je vlak skočil z tira na nekem mostu 18 milj zapadno od Sofije. Lokomotiv« se je prevrnila in dva vagona z judmi sta se dvignila pokonci, 'olicija je hitro raznesla vest, da so komunisti premaknili tračnice iz ma&čevanja nad javno eksekucijo treh njihovih tovarišev prejšnji dan. Prcmikač ob mostu je bil aretiran.
NESPOSOBNOST STARŠEV SE MAŠČUJE NA OTROCIH.
Chicaga. — Clarence Darrow, znani odvetnik, o katerem poročajo, da bo pomagal zagovarjati prof. Scopesa v Tennesseoju, je izjavil te dni v intervjuvu, da on ni ateist.	'
"Ateist je menda tinti človek, ki ne verjame, da je Bog.' Ako me vprašate, če je Bog, vam odgovorim: Ne vem. Ker ne vem, ne morem reči, da ni Boga; torej nisem ateist. Jaz sem agnostik," je rekel Darrow. ■Tanneeiški proces je volika farsa, pravi Darrow. Kako morejo zabiti hribovci ki bodo tvorili poroto, atvarno soditi o evoluciji? S pravnega stali|ča je prav lahko dokazati, da je tanne-siški zakon proti poučevanju e-volucije neustaven.
Iz Daytona, Tenn., je prišlo vest, da se štab odvetnikov, ki bo zagovarjal Scopesa, obotavlja prositi Darrowa, naj pomaga zs-govorništvu. Darrow je na glasu kot ateist in Scopesovi zagovorniki se boje, da bo kot tak več škodil stvari kakor koristil. Taktika nekaterih zagovornikov je, da naj Scopesa zagovarjajo modernisti, to je liberalni protestanti, ki pravijo, da je evolucija božje delo. Dalje je želja zagovornikov, da bi obrambo vodil kak aloveč odvetnik, ki bo znal pobijati protievolucljski zakon z ustavnega stališča, ne z verskega. Vera mora biti postranska stvar.
UBE
KOLIKO VREDNOSTI „ POŠILJATELJI RADI iJ NEGA NASLOVU AN J| A.
Chicago, IU. Čeprav vsi vemo, da dandanašnji nI več doba Čudešev, vendar nekateri ljudje mislijo, da ameriški poštarji lahko delajo čudeže.
Res ima poštni urad zelo razumne delavce, prave velikana v sposobnosti za čitanje zpackanih naslovov, kar pa tudi povzroči veliko stroškov za vlado kakor seveda tudi davkoplačevalce. Ps vzlic vsemu skrbnemu študira-nju rokopisov ns pismih (b<P4-
Društvo za zaščito dece v državi Massachusetts je tekom 1. 1924 izvedlo preiskavo o zanemarjanju in kriminalnosti otrok. Preiskava se je raztezala na 13,-351 otrok oziroma 5,842 družin.
V večini slučsjev je bilo mogoče zboljšsti položsj dece brez posredovanja sodišča. V 2,164 slu-čajih, kjer je sodišče poseglo vmes, ds zaščiti otroke, le 847 otrok je bilo za vedno odstranjenih od staršev.
Izmed prelskovsnih družin je 89 odeto slučsjev šlo zs razdrto družin, življenje. Dezercija, ločitev in razporoka se je pojavila v akorsj 27 odsto družin. Ne-zmeroost je še vedno jako važen vzrok za razpad družine, daai podatki društva baje kažejo, da nezmernost sedsj povzročuje polovico manj družinskih razpadov kot pred prohibicijo.
Poročilo društva ponavljs, kar so tudi druge soci jsine organizacije še dokazale, da namreč velik dol otroške kriminalnosti to zanemarjanja otrok je pripissti krivdi staršev. "Cim bolj proučujemo svoje delovanje, tem bolj postane jasno, da nevednost I« nesposobnost staršev za roditeljski poklic jo Povita! vzrok našega delovanja. Zlorabo in zanemarjanje časa se bo večinoma preprečilo le potom vzgo-
J,^ startov, k*aa^aaa»;
stvs ia umatnosti rodite^stva.
-F.UU
ko leto po |300,000 izkupička od nedostavljenih pošiljk-
Zadnje leto je poštni urad prejel $120,000 pri prodaji paketov, kateri niso imeli to&tega naslova ter jih nI bilo mogoče dostaviti ne pošiljatelju ne na-slovljencu. Po pismih, ki jih ni bilo mogoče dostaviti je pri odpiranju dobil poštni urad lansko leto $65,528.96.
Nabralo ae je vsegs iz pisem za $12,166.67 znamke, kar jo približno dvakrat toliko kot ao znašali vsi poštni dohodki lets 1769. Ker ni bilo znamk na pismih, ao naslovljene! morsll pri prejemu plačati po tri centa kazni za $02-007.54.
Ampak to ni še polovica vsah neprilik radi napačnega naslavljanja. Čekov in denarnih nakaznic so našli po nedostavljenih pismih za $8,546,642.54, ki so nsšli svoj počitek v uradu za mrtvo pošto. Paketov je bilo nič manj kot 800,000. katarih ni bilo mogoče dostaviti radi nerazumljivih naslovov.
Čudno pri vsem tem je, da največ pisem ln paketov, kl jih je radi nerazumljivosti nsmogo-če dostaviti, pridne ravno od ljudi, kl največ prlapevajo pošti.
Na poštni urad za študiran je netočnih naslovov prida nič manj kot 200,000,000 pisem vss-ko leto, ksr pokazuje, kako ae morajo uradniki ukvarjati in si zbijsti glave radi nepazljivosti piscev. Ssmo v msstu Ne# Yor-ku gre vsaki dan $600 sa ittluž-bence, ksterl študlrsjo pOpačc ne naalove.
Dohodek na uradu mrtvih pisem jo dovolj velik, da ao vzdržujejo i>oAtnl uradniki tega oddelke, a v resnici Is oddaioč ai zadosten, da bl pokril letna otroške "nfacieja".
"Nizle" sa Imenuje na pošti tisto pismo alf paket, katerega ni mogoče dostaviti radi nerazumljivega naalova naslovljene« ln pošlljsteljs brez posetmegs preučevanja ns tem ursdu. Po-aebno preučevanja takih pisem ps stane zvečal poštni depart-ment vsako leto povprsčao $1,-740,000.
V svrho odprave tega vsUke-gs bremena s ramen poštnega dapartmenta in ameriškega davkoplačevalca ja tajnik sa pošto prvi tsdea v juniju za a-kl aa laMoajo
Mailing Wt«k". Ta teden se torej vodi projvaganda šlrom Združenih držav, da bodo pošiljatelji zapopadli, kako zelo je potrebna skrbnost pri adresksnju pisem in paketov.
Dvorni škandal prod 1500 laii.
James Henry Broasted. profesor egiptologije na čikaški univerzi, kl se je ravnokar vrntf li Egipta, kjer je nadzoroval 9d-kopavanje starih grobnic, je sad-nje dni predaval o najnovejšem odkritju iz zgodovino staragtf B-gipta. Pripovedoval je o ljubav-nem škandalu in Intrigah na dvoru kraljice HatŠeput, ki je vladala v Egiptu 1500 lat prod Kriatom. HatŠeput je bila prva egipčanska vladarica in prva volika žena v zgodovini, pravi prof. Breaatod. Poročena je bila a svojim polbratom Titmosem IU., toda le politično, v resnici je pa ljubila svojogs svetovalca ln arhitekta Senmuta. Njoga je postavila za varuha svoje hčerke, ki je bila tudi njegova hčerka. Senmutovo ime je hieroglif ira-no na vsakih durih in skoraj na vsakem kamenu velikega tem-pla Deir E1 Deharl, ki je bil sezidan za čass Hatšeputineg* vladanja v bližini groba kraljs Tutankamena. Timosem, ofi-jelni soprog kraljice HatŠeput, je pa dal umoriti Senmuta ln naposled še svojo ženo.v
Kdaj bo konec sveta? — Italijanski listi poročajo, da so našli v neki stari koči rokopis prerokovanj nekega kapucina. Rokopis je pisan okoH leta 1760. Vsa v rokopisu našteta proroko-vanja ao se doslej lzpolnils. Tako je kapucin prerokoval za leto 1792 francosko revolucijo in Iznajdbo giljotine, za 1. 1880 zopet revolucijo, za 1. 1848 upor v kraljevini Neapol in meščansko vojno v Franciji. Svetovno vojno je napovedal za 1. 1915. Za 1. 1025 prerokuje potrese. L. 1950 sa bodo pokazala tri solnca, 1. 1960 bo Sicilija izginila v morje, t 1970 bo Španijo in Francijo uničil potres, I. 1980 bo dlvjsls kuga v Aziji 1. 1990 bo nastala vsled aolnčnega mrka dolgotrajna tema in 1. 2000 bo konec sveta-
Nekaj o toči. -i- Naravoslovni urad v VVashingtonu je izdal poročilo, iz katerega povzamemo, da je lani toča po celem svetu povzročila Škode do 200 miljonov dolarjev. Po vsaki enaki nevihti ae ljudje povprašujejo: "Kako debela je bila toča?" Odgovori na to vprašanje so mnogokrat zelo pretirani, zlasti, ako kdo izreče svojo sodbo po tem, kako debelo točo najde na tleh, ker se več krogel strdi v eno samo kepo. Vendar pa se je dognalo, da
NAROČNIKI POZOR I
Znamenje (May 81.-1925) poRuni, dR vrhi je naročnina potekla ta daa. Ponovite jo pravočasno* da vaai Usta ne ustavimo. Ako Ueta ne prejmete, Je mogoče vstavljen, ker nI bil plačan. Ako je val Ust plačan In ga ne prejmete, Ja mogoče vstav-
va, pišite nam dopisnico in navedite stari ia novi na* slov.
Naši zastopniki so vsi društveni tajniki in drogi ka-gtepnOd, pri katerih lafake
_ ^ » leta Je $6.00 In ta psi leta pa $2J0. Člani & N. P. J. plačajo u pel leta 91J0 ia sa ealo Me
In Glista $6J0, pil leta
ta $4.00,sa Tsdnlk stane aa Evrepe
$1.70.
Naročnine lahka tpdi sa* ad pošljete na nasltrt
UPRAVNIdTVO
u PROSVETA" miš.
CH1CAOO, DLL,

nr.^t
1
OULtm STAR« sssv-se
aa utnnau avl, i lgvršovolni odbor: ' UPRAVNI ODSEK t PradMdnlk ViacMit Calnkar; eodpr^^dnik Aadrair V lir Ml, R. P. D. T, Baa 104, Joteatoara. Pa.t sL Uiatk Rattk«w Tark: UJalk kolalškvga addelka Blaa Novak t st Ma*aJ»4k Jaka VagrMi; aradaik glaaRs Jaše Savertalk. aprarUaU slastla PtUp Godlaa.
POROTNI OOSRKi Martla $«laaalkar. prad»adnlk. Boi m. Iterhartaa. Oklai PraaeM A. TaackarM IStT S. Rtd*avay Avan Cklraso, lil.; Juh« KrlftiaaMlM. 11111 Ba. Ava* Wset Park. Okio; Mary UdavUA. Mil S. RMsavar Ava* Okl-IIL I Jaka TsH Bu tZ. atrebaas. Pa.
ROLNldKI ODSKKi OSRRDNJR OKROtJRi Uka Novak, »rvds^alk. MIT4S
Ckiaago. IU. Jaeob Ambroil/. Ba* 1X6. Mooa Raa. Pa.
Joaopk Zorka. RP1). 1. Hos 114. Weet Nairtsa. Pa. Ša br. Bm 1*4. Groaa Ki
VSRODNO ORROftJRi
ZAPADNO OKROtJRi Aatoa
Prask Klim. Raa SSS. C SUkaka, IŠUuu aa sav. aap. Joka Golob, Boa 144. Book Spriaga, .Wjra.
Nadzorni odbor:
Paal Bor gor. prodsodalk. ŠIB WI!low 8t.. Cbloaga, IU.; RkšMrd J. Sa-vartalk. R. Na. 1. Rlaadals. III.; Praak Sa}«. 363» W. MU St* OMeaga. III.
. Združitveni odbor:
t Praak Aloš, 1114 So. Cravrford Ava* Ckkaga, IM.i Ovoa. Itšt W. Sštk St* Chlcago. III. j Joka Ollp. I4N Bo. CUftea Park Ava* Ckkaga, III.
VRROVNI ZDRAVNIK: Dr. P. J. Kara. 1133 St. Clalr Ava* Oavalaad.
POSORI * Koraopoadoaca a glavnhal odborniki kl 4els|s v glei arada. ss vrši takale i
V8A PISMA, kl se nanašalo aa poalo gl »rodssdafts as ssslevai Prad-sodaištvo B. N. P. J* M37-BI 8o. Uvadalo Aro.. Cktrago, IIL
VflB SADRVR DOLNlSKB PODPORE SE NABLOVRt Bstalška tajal-štvo S. N. P. J* ŠSS7-SI Ba. Uvradalo AvaM Ckleago, III.
DENARNE POllMATVR, IN STVARI, kl aa tlšaje si. Isvilevalees* odbora la lodsato vabša ss assisvei Tajništvo B. N. P. J* tSII-fl Ss. Uwa« dale Ava* Cklaaga, lil.
VBR ZADEVE V ZVRZI g BLAGAJNIŠKIMI posli ee »ešlljsj* as saalovi BlagaJnIŠtvo B. N. P. J* 1657-51 Bo. Uwadale Ava* Gkleass.»IB.
Vo« prltolbo glad« poalovaSJa v f L livrševalaaai iBai as as| peŠIJeJa Paal Borgarjs. prsdaodalka aadiuraoza odbor*, llgar aaalov Ja agarai.
Vsi prialvl as gL porotni odsok s« aaj asšlljaj« ss aaalov a Mašila teles-alksr. Bos ITS, Barbartaa. Oklk
Vsi daplsl In dragi spisi, aaiaaalla, ailaiš, narofalaa Is splak vas ksr J« v ivail s glaalloai Jodaota, aaj — pošilja aa ssslevi MPROSVRTAw, MŠ7-ŠI Ba. Laaraialo Ava., Ckloago, IU
je 17. aprila 1874. v Nutalu v jušni Afriki Mla toča, ki je tehtala poldrug funt. Ena takn kepa je prebila šelozni streho, kot da bi streha bila iz papirja. V Cszola v Španiji so se hišo porušile pod težo ledeno toče 15. junija 1829. Nekatere kepe so tehtale štiri in pol funta, v oktobru leta 1844 je toča v Set v Franciji rušila hišo ln potopila več ladij. Malokdaj eo poroča, da so ljudje Izgubili žlvljeitje vslod toče. Tods taks ponjčila prihajajo lz Indije, kjer je bilo 1, maja 1888 ubitih 250 osob. Dne 22. junija 1915 jq v državi Mttrylnnd padala toča deSola kot kurja jajca. V Anapolls je padsla toča 20 minut in rszbila debelo stekleno streho pomorske akademije.
Kraljevič Jurij Interniran.
Kor ao so pojavili znukl. da mu je opošal um, je jugoslovanska vlada s kraljevo rodbino sklonila, da bo kraljeviča Jurijs, najstarejšega sina pokojnega kralja Petra, internirala na drž. vdlepo-
sostvu Bolju. Pridellla mu bo (»sobnega zdravnika. Pri ljudeh, s katerimi je nsjveč občeval — baje pri samih izrazitih republikancih — je vlada odredila pro-iškavo in policija je zaplenila neke spise, ki jih je pri tej priliki nsšlu.
AH loltš sneti pravilna plaal In Citat angleško? Nsročt al ~Hlo venako-angieAko stovatco", katero Je Izdala In Ima na prodaj Književna matica R. N. P« J*
DA SKUHAŠ DOBRO PIVO, PI8I PO NAfiB PRODUKTE.
Imamo v salogl slad, lun«U, aladkoe la vse drugo potrabtf las. Poskusita In so preprl^njta, ds jo dama pri naa, Itahaal vodno Is aajboljši la aajoo-
aejil.
Orooerljsm, sladAMarjem Is V prodajalna žoloaniua damo primarea po«
puat pri vošjlh naročilih, llšlte pe Informacija ns:
FRANK OGLAR,
SiR fl HnmaslM A sanua f*lssals sa^ JI MVI naptrHn A VrnUS, t JgVSMRRi U»
«
0 a a a a s
s
p
s s
R
R R S I S 9 S
a
s
s
s
s s
a a a a a s a a a a a a a a a a i a a a a a
i m

I!
Tiskarna S.N.P.J. j
sprejema ba v tiskarsko obrt spadajoča beul
■ ■ ■
S B
a a
a
a ■
Tlaka vabila za veselice ln shode, vlzitnlce, časnike, knjige, koledsrje, letake Itd. v sle ven akern, hrvatskem, slovaške«, deškem, nemškem, angleškem jeziku ia drugih.
vodstvo tiskarne apelira ia članstvo s. h. p. j., m tiskovine naroča v svoji
rsKJua.
CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE
VRSTE.
a
VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TU s 8KARNE. Pišite po Infenaaeiie na nastavi S. N. a -P. J. Printer?, 2657-59 South Uwndale A Chicago, DL
:
TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA UfT-MENA POJASNILA.
T ?	' "

Ib, A ZAKAJ?
Spisal Ive fterli.
Pravzaprav aem doživel vse to Mm. in zapisati bi mogel "Resnična povest"; le nekoliko je bilo trebe seveda prenarediti, vsaj toliko, da ne boste mogli reči, da sem naravnost "prepisal" iz življenj«.
De, da, to očitanje smo tudi že sliželi napram realistom in na-turalistom, čež, tako piše lahko vsakdo, ko ni trebe drugega nego kopirati, ali tudi le samo fotografirati življenje, oziroma u-sodo posameznikov! Pojdite, pojdite, gospoda! Mislite li res, ds sme pisatelj romane in novele in drame, ki jih piše usoda, kar tako prepisavsti? Le ozrite se okrog sebe, pe [»glejte te romane, novele, drame itd.! Tu so vem brezkončne, enolične, dolgočasne ekspozicije in kar na enkrat, brez stopnjevanja, že ka-tastrofs! Ne vidite 11, <U usoda nima nI pojma o kaki tehniki? Ali pe vam ravno ista usoda stre
kar eno, dve, tri srca, in fes to kopirate, porečejo vem gospodje
kritiki, de ste romantični, de ne umete duha svojega čaaa. Ali pa vam usoda vse svoje junake o-
pijeni, in v tem stanju al prere-žejo drug drugemu vratove. Gotovo jako tragično, a fotogra-fujte to, in čitatelji vam satak-nejo užeaa in nos, ko pojdejo mimo te klavnice. Ali pa vam naredi tudi kaj takega: dispozicija, stopnjevanje, višek, vse že precej v redu, a pri katastrofi odbije vsem svojim osebam glave kakor vežki paglavec osatove glavice na polju. In če vam kak ubog Koder vse to Tbplra, ao že sa njim duhoviti MendgerJi s svojimi "Cmokavzarji in Ušper-nami" ...
Tako lahke tedaj ta atvar i<{... A vsake umetniške nadarjenosti usodi pa tudi nočem odrekati. Tu in tam napiše kaj, kar človeka ree pretrese ... A kaj bi tudi ne! Saj so njeni junaki tako naravni, resnični! . . , Glede dram si pa vrhu tega noben dramatik ne more želeti boljših i-grakev ... Tu se je vsakdo tako
vglobD v svojo ulogo ... ta smeh, ta jok. tako pogojen!. . . Ej, človeku včasi kar kri saeta-
,M'Kdor bi rad postal pisatelj, svetovsti mu je tedaj vsekako, da se postavi za široki hrbet u-sode. ps ji glede malo čres ramo, kako vodi njena okorna, medvedje taca svoje pero. Nič manj koristno pa nI, če ima lepo odprte oči v velikem gledališču, kjer uprizarjajo njene koae . . . Seve, malce previden mora biti pri enem in drugem, ker včasih praska usoda tako nerodno, in igralci Igrajo tako divje in neotesano, da lahko prileti I gospodu pišete!ju kaj na glavo. In Če je kaj težkega in ostregis, utegne se zgoditi, de je vsega pisateljevanja konec.
Pri dogodbi, ki jo vam tu povem, se je usoda držala še precej dobro. Slo je lepo drugo za drugim. Morda vam ne bo ugajal konec? Moj Bog, saj meni tudi ni I Tudi jaz imam rajši "srečen konec", posebno pri resničnih povestih — usoda piše aame resnične povesti! — tako na pri-

ŽRTVE
Povest Spisal Pr. Serafia.
■jA.
(Dalje.)
"Oh, kakšen al vendar!" začne vzdihovati po stari navadi Mlca. Ds je bil mož raztrgal podobico, se ji je zdel strsšen greh. "Ssj se tudi drugače lahko dopove menda 1..."
Ali Tomaža je nocoj vsaka beseds le še bolj razjarila.
"Tiho!" zarjove ter udari s Uko močjo ob mizo, da odskoči ž nje svetUjka, ki je čakala, da bi jo bili prižgali, na tla.ter se razdrobi na drobne kosce. "Tiho!" ponovi še enkrat. "Jaz govorim ln dopovedujem, kakor jaz hočem!"
'•Oh, moj Bog, kaj porečejo ljudje, če bodo slišali U krik!" tarna dalje Mlca. Tomaž pa odvrne:
"Zastran mene rečejo ljudje lahko, kar ho-čejo!... To zve lahko ves svet, da od danes za-naprej ne trpim več tercljalstvs pod svojo streho!. .. Naj vrag vzame vse te molke ln škapu-llrje!..."
Izrekli te besede, pisne po sobi, sname s stene en škepultr ln dvs molka, ki sta se odlikovala po posebno debelih jsgodsh, raztrga vse skup ter vrže tudi to skozi okno kakor prej podobico.
"Poslej bosta spet tako molili, kakor sta do tistlhmal, ko še nI bilo vseh teh bratovščin in odpuetkov!... Moj oče In mati sta bils oba pobožna. pa nista vaega tega poznala!.., Ce se jc prišlo lahko doelej brez te kramarije v nebess, se bo poslej tudi!..."
M les je zagnala jok ln se začela križati, tako brezbožno in bogokletno se jI je videlo vse, kar je govoril in počenjal mož...
"Oh, to naa mora zadeti jeza božja, mora, mora!..." je vzdihovala. 'To bi bil čudež, če bi nam Bog prisaneeelt... Treščilo bo v hišo, ali pa pride nad nas še ksj hujšega!..."
"Nesreča nas zsdene, če boš pustila, da bo tvoja hči tako z doma ostajala t" je odvrnil Tomaž, še vedno srdit. Potem pa je vzsl klobuk tsr odžel.
Tomsž nI bil pijsnec, s če je bil jezen, je rad zsvll v gostilno. In tskrst je bil kakor ob pamet. Vlival Je pijačo v se, ne ds bi se menil za to, kaj pride iz tega.
Msti in hči sta bili nocoj lahko pripravljeni na to, ds gs ne bo kmelu domov...
Msnica se je ves čas, ko se je oče hudoval, tresla kakor žiba na vodi, zadnje besede njegove pa so jo naravnost presunile. Njegov srd ae ji je zdel kakor zaslužena kazen božja. Saj je govoril, kakor bi bil slutil, kaj m Je bilo sgo. dilo!... Nič več ni mogla zadržati solz. Položi glsvo na mizo in razjoka ae na vso moč...
Msti. ki je mislila, da se joka samo radi tega. ker se je oče hudovsl nad njo, jo je tolažila, a zaman!... Njo Je težilo nekaj drugega; njej je iztiskala solze zavest, da je bils očetovs jezs upravičena!...
S kakim srcem se je spravljala tisto noč spat! Kako srečna je bila že zjutraj, ko je bila zapustila pnuteljo. in kako grozno nesrečna je bils zdaj. ko je spet legala na svoje ležišče! Kako kratko žtevilo ur, in kolika izpremena!...
Zaman si je prizadevala, da bi zaapala. Šele proti jutru se je Je polotila neka omotica. A komaj je bils setlsnlla oči, je tudi že sanjala. Zdelo se ji js. da je pri žmarnicah. Dolga vrsta deklet Je stala pred oltarjem, s ons Je bils vsem na čelu. Bile so vse belo oblečene in na glavi so imele vence, a njena obleka je bils najčistejša, in njen venec Je bi! najlepši. Mogočno so pele orgle, in veličastno j«» odmevalo petje po cerkvi, in tudi ons Je pela na ves glas. Duh šmarnk in prižganega kadila ji je udarjal v nos. in prekinjena od blaženih čutov, je vpirala vdano svoje oči v sladko podolm iVve (»ožje. A hkratu ae stemni Mariji lice. (>aomo jo poglede, iztegne roko proti njej ter JI sname venec a glave...
Kakor bi JI bil za|iodil kdo noš v prsi. jo zaboli pri srcu, ln a divjim krikom se vzdrami.
Prestrašena priskoči mati k njeni postelji ter Jo začne laprafc-vatl. kaj jI je. Ona pa ae izgovarja s tem. da Je imela hude sanje.
"Mora U Je tlečils. mora," pripomni mati, vcarla. da nI bilo nič hujtaga..,
Razpor. ki ga
XI. je bil
zanetil guepod Raj-
mund med svojimi iupljanl ln ga je netil „ vedno. Je postajal od dne do dne IjuteJŠI in brea-obatrnejai. Ta razpor je bU v malem to, kar je
bil v velikem boj, ki je hrul po celi nezedinjeni Sloveniji v tistem česu..v
Ceesr niso znali Poljanci sami, ao ae naučili Iz raznih Časopisov.
Da veljaj povsod tudi v politiki resnica in dostojnost, tega že davno niso priznavali več oni, ki ao atall strankam na čelu ter a avojo veljavno beaedo odkazavali političnim strujam preveč in smer. Kako bi se bilo moglo potem zahtevati od Poljancev, da bi bili zavzemali tako vzvišeno stališče!...
Včaai so bsje politiki stremili po kakih Idealih ... Ogrevali so se bsje tudi za narodnost.. Taka sentimentslnost nI bila zdaj več v navadi!... "Človek mora biti praktičen!" to pravilo je veljalo Poljancem kakor tistim, ki so jim bili v zgled. Nikogar ni več bolelo, če je čul, da prehaja kos za kosom slovenske domovine v grabi j Ive sovražne roke — najmanj pa Poljan-ce, ki že prej za take stvari niso imeli dosti smisla. V osrčju Slovenije se ni brigsl nihče Več za to, kar se je vržilo ob mejsh... In za prihodnost se tudi nihče več menil ni... "Rasti trava ali ne rasti, kadar naa več ne bo!..to načelo je bilo zavladalo, to načelo je bilo znak ln vodilo vae tedanje politike...
8icer je bil semtertja še kdo, ki mu je krvavelo srce pri vsaki nsrodni izgubi, ki je bil tega prepričanja, da bi imeli ljudje na Slovenskem opraviti kaj boljšega, nego posnemati športe, kakršne si dovoljujejo lshko drugI večji narodi. Toda če se je kdaj oglasil kak tak mež, so se mu rogali vsi... Zgodilo se je tudi, da je kaka tnshka duša v avoji zdvojenosti nad e»0-venako prihodnostjo vzkliknila:
"Za nas ni rešitve —- no, in čim preje izginemo, tem bolje!..."
Take besede pa že celo nikogar niso vznemirile!./.
Ns meato idealov je bila atoplla osebnost. Kdo bi ae boril za abatraktne stvari?!...
Ce ni drugače, aaj se človek lahko potegne tudi sa narodnost, s to psč samo, da se prikrije pravi namen! V istini je vendar lastna oseba prvo, in za lastno korist, za lastni ukled mora vsakdo najprej akrbeti. Hm, in ni 11 mar Bog uatvarll najprej sam sebi brade?... Ker pa je oseba dostikrat osebi na poti, ko gre za dosego smotrov, je razpor nekaj povsem naravnega!.. Cemu ae torej zgražati nad domačim prepirom? ... Cemu se zgražati nad sredstvi, ki se uporabljajo v medsebojnem boju?... Smotre posvečuje sredstvs!... To je veljalo od nekdaj in velja tudi zdaj! In kdor je močnejii, U je na boljšem! .	**
Tp je bila filozofija tistih časov...
Poljanci ps so bili pretksni ljudje in priučili so se hitro novim nasorom in oni taktiki, ki so jo opazovali drugje, ter jo posnemali Iz rasnih duhovitih člsnkov političnega časopisja tiste dobe. Vse, ksr se js kje obneslo, so uporabljali, a izumili so tudi semi marsikaj učinlji-vega...
Da ps Je stranka, kateri je načeloval župnik, nadkriljevale v tem oziru naaprotno, je u-mavno. Takih sredstev liberalna stranka ni imela na razpolago kakor klerikalna. Gospod Rajmund je bil energičen mož. Navzlic temu, da ao se mu vzbujsle včasi dvojbe o tem, je U dovoljeno ali le umestno, posluževeti se svoje cerkvene moči v boju zs posvetne stveri, je to vendar la prepogosto storil.
Oplašil je s tem marsikoga... A imelo Je aa posledico tudi nove prepira, nove boje, in bilo je solo negotovo, če je istinito versko prepri-* čanje s tem kaj pridobilo ...
Jako sovražen js bil župnik tudi novemu liberalnemu župenu. Porasa pri občinskih volitvah ni mogel pozabiti in nasprotoval je županstvu, kjer ja mogel. Dal bi bil mnogo, če bi Se mu bilo posrečilo, izpodkopati tle dosedanjemu občinskemu sestopu, tembolj, ker se mu je bilo od merodajne strani izreklo začudenje, da je njegov vpliv pri volitvah Uko malo Izdal. Vedno Je torej tuhUl, kako bi župenu prišel do živega. V to pa se mu je ponudile hkratu prelepa prilika.
V Poljanah ao hoteli ne slovesen način obhajati ceaarjev rojstni dan. BUa pe je župni-kova stranka, ki bi as biU rada v Um oziru poaebno odlikovala. Več župnikovih pristašev pa je žk> v gosd laket mlajev. Ker je imel župan najlepše smreke, ali pe tudi morda ša ia kakega drugega vzroka, ao se zapodili vneti fjntrijoti v njegov gozdni del ter so Ubi nič meni nič posekali kar šest lepih drevea. češ, de se smejo sa Uko slovesnost vseti smreke, kjer se dobe
mer v
seio poroko, h kateri bi MU gotovo povabili tudi mene; a če ni — ni! Kakor sem že rekel: usoda nima najboljšega okusa! . . . A naj bi morda izpremenil, ublažil konec? Hm. kaj hočeU! začetnik sem, zsto še ne prav se-mostalen, in bojim se oddaljiti se preveč od originala ... In poleg tega se mi zdi tudi baš U konec nekako po učljiv, tako da si pridobite vaaj nekaj, ko prečita-U U vraU: če že zabave ne, pa vsaj poučila, da ne bo čas docela izgubljen. In to je tudi nekaj v red no! Morda opuatlU kdaj \saj enega izmed onih "zakaj?", a katerimi ai človek le greni to neumno Življenje ... In da akle-nem, kakor ao sklepali včaai pisatelji svoje predgovore: ako se zgodi to le pri enem mojih čita-teljev, bo pisec tega dogodka stotero poplačan za svoj trud!
L
Vsak večer nas je bilo istih liest v predmestni krčmi "Pri treh prijateljih", kjer smo v mali, čedni, separirani sobici pili in peli do polnoči.
Kako smo pravzaprav iztakni-1i to oddaljeno pivnico? Jaz sam ne vem.
No, "Pri treh prijateljih" so točili dobro vince, in nosila ga je na mizo lepe, prijazna natakar! ca, in naš "parlament", kakor smo ae zvali, je zboroval vsak večer.
Mrzlo je bilo, in v hladnem
svitu so gorele zvezde na nebu, ko smo hiUli skozi puste ulice tja doli v predmestje. Zdajpa-zdaj je potegnila ostra burja in vršela med našimi pridušenimi kletvicami mimo nas.
Iz stranske ulice se nam je pridružil šesti ud naše družbe, avskulUnt Muha, lep, ponosen fant, in bili smo vsi.
"Psvline ni več pri "Prijateljih". Popoldne sem bil tam," je izpregovoril po kratkem pozdravu.
"Kako?" smo izpraševali vsi vpttk.
"Davi je odšU; gospodar ni hotel povedati, zakaj. Bog ve, kaj sU imela!"
strela!" je vzdihnil jurist Perič, "mene je imele tako ra-
''Pomiri se! Naslednjica je baje še lepša ..
Zopet je potegnila burja — in
podvizali smo se še bolj. — •
BiU je res krasno dekle. Posebno te oči! Ne one, ki sijejo in grejejo in žgo, kakor gorko poletno solnce, nego: one, ki vlivajo v dušo mehko, sanjavo mesečino; ne one, v katerih zveni živa, vesela škrjančeva pesem, ns-go one, v kojih se to£l strast-notožna slavčevs serenada . . . Name so naredile te oči poseben vtisk, ko sem se prvič ozrl vanje. Zdelo se mi je, ds živi tam doli, globoko za njimi nekaj, kar bi ne spadalo tu sem, v to predmestno pivnico z onimi umazanimi vozniki...
Isto smo čutili mends vsi, ksj ti sedele je že gotovo četrt ure pri nas, in niti podjstni Muha, ki jo je imel ob svoji strani, še nI poskusil svoje sreče.
"No, Muha, kaj si lesen danes?" se je zasmejal Perič, ko je odšls za hip v prednjo, splošno sobo.
^"Ts se mi ne zdi tiste vrste!" je smsjsl Muhs pol resno, pol šaljivo.
"Pojdi, pojdi! Ne bodi no sen-timentalen! Ta bi bila lepa! Se pri natakaricah bomo dvorili po en mesec za en poljub!"
Vrnila se je in sedla zopet poleg Muhe.
"Gospodična, vsi gospodje so že zaljubljeni v vas. koliko bolj šele jss, ki sem nejbliže magnetu. Ah t" ... In pritisnil jo je k sebi.
VsUls je naglo, In videlo se je, kako so se jI stisnile lepe ustnica bolj žalosti nego jeze. kakor bi hotele reči: "Saj sem vedela, da pride tudi to."
"No, gospodična, ne bodite taki ! Sedite vendar zopet," je prosil Muhs. malo v zadregi.
"Rade! A prosim, da ne boste več poredni!"
Zopet so ji bolestno vztrepe-tale ustnice .. J
OstaU je potem pri nas. Pravila nam je, de je s Gorenjskega, da je izgubile svoje starše že mlada, potem pa, da Jo je vzele neke teU k sebi ne Dunaj, kjer je bile poročene a železnič-nim uradnikom. Ko je umrl tetin mož, sU živeli še precej u-dobno na Dunaju dalje, in UU Jl je skrbele tudi aa potrebno is-obrazbo. Pred
ve-* je ddbile dobro gospo mrtvo v
postelji. ProdaU je torej pohištvo. drugega teta, ki je živela la ob svoji pokojnini, itak ni i-mela, in sldeniU se je vrniti v domovino. Jedva pe je došla v naše mesto, je zbolela tako hudo, da je moreU v bolnišnico, kjer ji je pošel zadnji delček i-metja. Ostalo ji torej ni drugega, nego sprejeti prvo službo, ki se ji je ponudila, dokler ne pride kaj boljšega. —
burja je malce ponehala, ko smo se vračali v mesto. Jerič je bil s svojo debelo palico ob železne zapahe zaprtih prodaj al -nlc . . . Jaz in Muha sva stopala molče za njim.
Čutil sem ono zsdovoljnoat, ki jo čutimo vedno, ako spoznamo, da se kako žensko bitje v teh sferah še ni pogreznilo v temo propalosti .. . Morda nam to u-gaja že zato, ker vendar ni tako vsakdanje, kakor so one zmage po beznicah.
"Vraga! a krasna je U nova Rezika! Ne da?" je izpregovoril slednjič Muhs.
"Policija! Na pomoč! Muha je zaljubljen!" se je zasmejal Perič in udaril s svojo okovano palico ob zmrzli tlak, da so prhnile male iskrice na vse strani . . . II.
In večer za večerom k "Trem prijateljem". Rezika je sedela, če je le mogla, pri naa, le da sedaj prav tik Muhe. Izvedel sem, da je zahajal Muha tudi popolu-dne tja doli, in prepričan sem bil, da sU si z Reziko malo dobra, pa da se ji je zdelo oni prvi večer le še malo prezgodaj že začeti. Da je pa izobraženo dekle in da pazi zelo na svojo čast, nas je bilo tudi drugih pet trdno u-verjenih. Čudno je bilo le, da si še vedno ni pomagala kam drugam. ,:.
Prišla je pomlad. V mehkem zraku je duhteU jasna himna mladosti, sreče, ljubezni . ..
Z Muho sva hodiU dan za dnevom po kosilu na izprehod proti bližnji reki, če svs le količksj u-tegnila. Bilo je krasno tam zunaj. Po cvetnih bregovih so se šetali živi šopki lepih mestnih gospic z onimi hrepenečimi pomladnimi očmi, niže doli ob reki pa so se igrali veseli učenčki med glasnim smehom In kričanjem Indijance, dokler jih ni pregnal kak "belokožni" poljski čuvaj,
ako so postali predivjaški. •
"Ti, jaz jo vzamem!" mi je rekel nekega dne nenadoma Muha, ki je posUl pred enim tednom adjunkt, ko svs stopala počasi po navadni poti proti reki.
"Koga vzameš?" sem se začu dil.
"No, Reziko, koga pa? Alf je to tako čudno? Mar ai morem želeti boljše žene!"
"A, a! Izborno! CeatiUm! Ve-aeli me to iz vae duše! Ona pač zaalužl to arečo! A to nI lepo, da ai ml akrival tako dolgo."
"Kaj hočeš! Saj še sam nisem bil na čistem. Ssj veš, natakari-ca je natakarica — človek ne ve prav preteklosti, in ženitev je vendar važna stvar! Jaz sem previden — poznaš me! No, zdaj vem, pri čem sem. — Predsinoč-njim so me grozno boleli zobje, in proti jutru sem hitel takoj, ko se je zvidelo, iz sobe, da bi zunaj vsaj lože presUJal. Mahnil sem jo torej proti Kostanjevici. Ko pridem na hrib, zasližim iz cerkve orgljanje, in vstopil sem, da bi slišal petje . . . Tam pred olUrjem svetega Alojzija uzrem njo — kako ti je molila, kako zaupljivo upirala svoje krasne oči v lepega svetnika!... Odšel sem iz cerkve in jo počskal zunaj ... Prišla Je kmalu, in ponudil sem ji svojo družbo, ps jo prosil, da se vrneva po stranski poti v meato. AH ao me zobje še boleli ali ne, ne vem; gotovo je, de jih ni-sem čutil prav nič več ... Ob o-nem starem hrastu sem jo prosil, naj bo moja ... Meniš, da je bila Bog ve kako vesela? ... Jokala je in se vedle tako čudno In potem je zahtevala, da se vrneva spet proti cerkvi . . . Tam me je prosila, da jo poiakam ... Dolgo je ni bilo ven. Slednjič pogledam v cerkev — in jo zagledam pri izpovednici . .> Veš, jaz sem jako vesel, da je pobožne, sej je to najboljše obrambe ženski nedolžnosti, a da bi smel baš kak pater odločevsti, sil me sme
vzeti ali ne. to---Pa Bog
daj patru dolgo življenje, odločil je pametno ... Vrnila se je is cerkve, in tam pri starem hrastu me je objele in mi priznala, da me ljubi bolj nego vse ne svetu, de ml hoče biti žene. kakršne še nI Imel noben mož. Smejala sva kakor dva otro»
JTJNUA.
biti sn'kan<
Mimo naju je prišU beračit in zaprosila daru. Muha ji je da celo krono! Moj Bog, kako lep reč je U ljubesen!... Ljubi mo ji, kadar vam šine v srce U is rek Is nebes, dajte revežem vsa po eno krono! Naj bodo srečn i drugi ljudje, kadar ste vi sred ni!	|
"Kdaj po poroka?" "O prej ko možno! Jutri pojde Rezika na privstno atano vanje."
"Nocoj pa naredimo malo oc hodnico. Saj plačaš?" ■ "O da! A propos! Pozabil ser ti povedati! Ob sedmih pride brzovlakom neki moj bratranec ki ga še poznam ne. Moje tet« ki nas je lani posetila, se spom njaš pač še?"
"One z Dunaja? Torej njei sin?"	I
"Da! Biti mora ljub dečko." "Ve 11 kaj o tvoji zaroki?" "Ne r Veš kaj, molčimo o tem Povemo mu šele tam. Rad vendar slišal nepristransko so( bo. Prosi tudi druge, da ne izdi do nič; videl jih boš prej neg
ju!"	j
Došla sva bila v mesto in poslovila.
III.
Name ni naredil dobrega vt ska U mladi Adolf . . . Ono n< mirno, strastno kretanje je ako je telo še zdravo in čilo, ak v temnem očesu še gore oni nei vozni plameni, toda živahno« tega izpitega, nekam trhlega ž voU, vzdrhUvanje teh oči bre pogleda, vztrepeUvanje teh bl< dih, debelih ustnic mi je bilo u pmo. Naglo sem izpustil njeg< vo mrzlo, mokro roko iz svoji Gotovo ni pojmil Epikur jeve mi ksime, ds je treba tudi najniž, užitek poplemeniti, potegniti iz umazanosti, ne pa sam stopi ti v to umazanost, ako hočem« da nas ne zadene prokletstvo, 1 je napisano na ono živalsko už vanje: gnus do vsega lepega, d celo do »— grdega, brezbrižnos sitost — blaziranost...
In vendar je gotovo bil ta ol raz nekdaj lep, zelo lep, predn so ga zaznamovale strasti s sv< jimi črtami. Ravno zato pa je h sedaj še odurnejši.	■
Muha se mi je zdel tudi jak razočaran.
Vstopili smo "Pri treh priji tel jih". Rezike ni bilo. Nova m takarica jo je šla takoj poklica In prišU je v modrem krili lepša nego kdaj prej. Muha ji hitel naproti.
V NAJEM SE ODDA izvrsten prostor za trgovino, p< sebno ugoden prostor za trgov no ženskega blaga, ker tu bita ni nobene take prodajalne, ravno v sredini slovenske nase bine, odda se po nizki ceni v ni jem.
Zs naslov se izve pri upravn štvu lista ProsveU. (Adv.
POZOR ROJAKI!
Kdor želi kupiti lepo petsobn hišo ns lepem prostoru — gara ža za dva automobila, nahaja s tri bloke vzhodno od Wester Electric tovarne in pol bloka jui no od 22te ceste. Za ceno in pa jesnile oglasite se na: B. Polici Lyons, 111. Telefon: Lyons 198<
(Adv.)
RAZPIS SLUŽBE!
Razpiaana je službe 08K R BNIKA v Slovenskem narodnen domu v Waukegan, IU Ponud be naj se pošljejo pismeno ni urad Slov. narodni dom In sice nsjnkasneje do 15. Junije, 1929 Naslov: Odbor Slov. Narod Doma, 424—lOth Strast, Waui kegan, III__(Adv.)
eeeaaaaaasassaaaaeaaasee
KOŽNE BOLEZNI
povzročajo mnogo trpljenja v teh sluAsjih je treba jemat;
SEVERA* S ,
ESKO
Cena 60 centov.