Posamezna številka 6 vinarjev. Š1CV. 86. Izvcn Ljubljane 8 vin.	V LIOMlflllL V SI«, 16. flpillfl 1913.
Leto XLL
=s Velja po pošti: =
Za	oelo leto naprej . . K 26'—
aa	en meseo „ . • » 2'20
za	Nemčijo oeloletno . „ 29'—
za	ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leio naprej . . K 24 — za en meseo „ . • ,, 2'—
V	upravi prejeman inusoCno „ 1-70
= Sobotni izdaja: =
za celo let......., T—
Ia Nemčijo oelolotno . „ 9— ia ostalo nozemstvo „ 12 —
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po IS v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ ia večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zahvali, umrlnice Iti:
enos.olpna petitvrsta po 18 vin.
- , ,, Poslano:
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga Vosnl red.
K2" Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =		P	oHtlčen list za slovenski narod	■	Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi it. 6. — Račna poštno hranilnica avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današtiia številka obsega 8 strani. "^C S prilogo »Naša Gospodinja«.
Mladini.
Balkanska vojska jc na Slovence z elementarno močjo vplivala. Začutili smo, da od Drave do Egejskega morja živi en narod. To je bil glas krvi, ki je vzbudil v nas dragoceno spoznanje, da nismo tako sami in majhni, kakor se o nas misli in kakor včasih tudi sami o sebi mislimo. T o spoznanje bo ostalo in bo rodilo praktične sadove, če bomo, ko se kri pomiri, mirno, trezno in dosledno delali naprej za izobrazbo in gospodarski napredek našega ljudstva.
Zakaj, ne smemo si prikrivati, da se bo to navdušenje primeroma kmalu poleglo in da bomo zopet vrženi v vsakdanji tir življenja. Marsikdo, ki se zdaj veseli in joče z brati na Balkanu in vidi v duhu že ilirsko kraljestvo ali jugoslovansko republiko, bo čez par mesecev zopet tisti dobri državljan, kakor je bil še pred pol letom. In tudi takih ne bo manjkalo, ki bodo še v kratkem zapadli zopet v tako duševno lenobo, s kakršno so se odlikovali pred šest meseci, ko se je začel boj križa s polu-mesecem.
Spričo tega je naloga vseh tistih, ki se ne dajo voditi samo od čustev, ki danes vzplamte, jutri pa ugasnejo, ampak uravnavajo svoje življenje po jasnih smotrih, katere skušajo doseči vedno le s primernimi sredstvi, da ohranijo v našem narodu to, kar so balkanski dogodki res dobrega in trajnoveljavnega rodili. Tisti, ki so dosegli tisto umsko zrelost, da se morejo uspešno s politiko baviti, ali ki imajo za to mandat od ljudstva, so zdaj bolj kot prej dolžni, da delajo na zbližanju slovenskega in hrvatskega naroda, ki nam je pač najbližji in s katerim nas naši politični in gospodarski interesi najbolj družijo. Pozabiti pa tudi ne smemo, da je realna narodna politika za Slovencc in Hrvate in tudi za Srbe, ki žive v hrvatskem kraljestvu, slejkoprej le na temelju obstoječega državnega ustroja habsburške monarhije mogoča. Če se v tem, od davnine danem okvirju učvrstimo, bomo doprinesli še večji dokaz svoje samobitne narodne moči, kakor če se damo po sanjah gotovih uto-pistov od kakega jugoslovansega kralja anektirati. Po prepričanju ogromne večine slovenskega in hrvatskega ljudstva je tako naš narodni obstoj kakor naš narodni razvoj v mejah Avstrije najbolj zasiguran, kar uvidi vsakdo, ki preštudira samo geogra-fično karto srednje Evrope. To prepričanje tudi balkanska vojska v našem narodu ni
LISTEK.
Gora Mos, repfflla meniBov.
Potopisna črtica z balkanskega polotoka.
Spisal N. vitez pl. Gutmansthal. — Poslovenil K. Čik.
(Dalje.)
Stanovanjsko poslopje stoji na nekoliko vzvišeni, najskrajnejši točki nekega malega predgorja in obstoji iz starega, visokega stolpa in nekaterih med seboj zvezanih poslopij, iz katerih je najkrasnejši razgled na morje. Vse. je podobno gorskemu gradiču v naših planinskih deželah, kateremu pa cvetlično in južnorastlinsko bogastvo jemlje vso temnost in puščobo. Žal, da je Nj. Svetost patrijarh po kosilu ravno legel malo k počitku, in ker se mi jc mudilo, nisem mogel čakati. Istega dne pa, ko sem ga hotel obiskati, je bilo sklenjeno njegovo zopetno vmeščenje na patrijarhatni sedež v Carigradu, kar sem zvedel že v Lavri. Najbržc se v Fa-ttiaru večkrat z veseljem spominja brezskrbne idile v Melaspotamosu.
Čez nadaljnje pol ure poti, vedno blizu morskega brega, smo urišli mirno
niti najmanj oslabila. Na nas je, da si v tem okviru priborimo svoje narodne pravice, kar je danes, ko izpremembe na Balkanu naše državnike nujno silijo do temeljite izpremembe naše notranje politike, bolj omogočeno kakor preje.
Balkanski dogodki pa stavljajo tudi na tiste, ki se neposredno ne bavijo s politiko, resne in važne naloge. To je kulturna stran preobrata na jugu. Spoznali smo, da smo se s kulturnimi problemi jugoslovanskega vprašanja dozdaj premalo bavili. Tukaj je prav naša mladina za kar najintenzivnejše delo poklicana. Morali bomo študirati zgodovino hrvatskega, srbskega in bulgar-skega naroda, se učiti slovanskih jezikov, se zanimati za nacionalno - ekonomična vprašanja Balkana, za problem katoličan-stva in pravoslavja. Vse to nas bo kulturno ojačilo, našo pozicijo v avstro-ogrski monarhiji utrdilo in nam priborilo veljavo med vsemi našimi jugoslovanskimi brati v naši državi in izven nje.
Balkanski dogodki so zlasti pretresli našo mladino. Samo na sebi je to dobro. Dozdaj se. je gotov del slovenske mladine zanimal za vse kaj drugega kakor za nacionalna in kulturna vprašanja jugoslovanstva. Zdaj vidimo, da mnogi mladi ljudje streme tudi za kaj drugim kakor so elitni plesi »Savanov«, Razumni rodoljubi morajo delati na to, da se to gibanje mladine v pravo smer cbrne. Čudno pa je seveda, da »Slovenski Narod«, ki je bil vendar še nc tako dolgo tega tako strašno navdušen za velesrbsko idejo, in nas, ki smo nagla-šali potrebo resnično umevanega patriotizma, zmerjal z »denuncianti«, zdaj po mladini, ki jo je sam vzgojil, tako udriha in svoje otroke zatajuje. Mi obsojamo, kakor se to samoposebi razume, slovenskemu narodu skrajno škodljivo groženje z iriden-to, kakor to dela »Dan«, in se ne strinjamo z radikalnim jugoslovanstvom, kakor je propagirajo takozvani »preporodaši«. Tem par mladeničem je priporočati, da se iz-treznijo in ne pričakujejo odrešenja od nezmiselnih utopij, ampak od vztrajnega truda za politični, kulturni in gospodarski napredek slovenskega naroda, ki bo le sam na svojih nogah in z lastnimi močmi mogel kaj doseči, ideja narodne enote Jugoslovanov pa more pri tem biti le nekak podnet za naše delo. Ta mladež pa mora tudi uvideti, da na podlagi tiste »narodne naprednosti«, ki jo goji »Slovenski Narod«, ne bo mogla za slovenski narod nič koristnega doseči. Narodnonapred-na stranka izpreminja svoje nazore kakor kameleon barve in tudi glede jugoslovanstva nima niti ene pozitivne misli. Vprašajte Ravnikarja, ta bo tako povedal, vprašajte Rostoharja, ta zopet drugače
nekake grajske razvaline. Zidovi in visoki, štirivoglati stolp so bili v najboljšem stanju; poslopje in stolp sta imela docela ohranjeno strešno ograjo bujne vegetacije v notranjosti poslopja, bi se bilo poslopje lahko smatralo za še uporabni viteški grad. Bilo je zapuščena podružnica samostana Kara kale. In dalje sc je vlekla pot vedno tik ob vznožju atoškega stožca, kateri se je semter-tja videl skoraj navpik nad našimi glavami z malo kapelico Panagije na svojem najskrajnejšem vrhu, ki se jc od spodaj videla kakor bela pika. V njegovih zasekali se jc lesketal še sneg.
Spodaj jc bilo silno toplo in pot se jo strmo vzdigovala in je zopet tako strmo padala proti višnjevemu morju, da smo raje peš šli navzdol. Jahali smo prav skozi kraje, kateri so bili pred nekako desetimi leti opušteni po gozdnem požaru. Na mnogih mestih so še štrlela suha. drevesa, vendar pa tu ni izgubila svojega časa južna vegetacija in grmičevje je bilo vmes bujno pognalo; a prošli bodo rodovi, preden se bo nekdaj krasni planinski gozd zopet zarastel. V neki dolini ob žuborečem potoku pod seneo platanovega gozdiča smo počivali pri nekem čebelarju, ki je imel dolge vrste sto in sto panjev v najbližji bližini morskega brega. Od tu je tfozd vedno rastel in se zsoščcval in
misli, vprašajte Tavčarja, ta pa je za mir na vseh straneh, samo proti mladinom rentači, ki motijo evropsko ravnotežje, še bolj pa ravnotežje liberalne stranke.
Edino prava pot je tista, ki smo jo uvodoma začrtali. Ne svobodomiselstvo, ne nejasni radikalizem, ne odreveneli liberalizem ne bodo našemu jugoslovanstvu nic koristili. Delajmo za prospeh našega ljudstva v svitu krščanskih idealov, krščanske morale in pravičnosti, na pod-ladi preizkušenih tradicij, ne da bi zaprli oči pred resničnim napredkom na vseh poljih, delajmo na tem temelju pametno in razborito, pa bomo kaj veljali v tej monarhiji, ki tvori trdno zgodovinsko podlago za združitev Slovencev in Hrvatov. To bo tudi v korist celokupnemu jugoslovanstvu. Sicer pa je naš narod sam tako trezen, da bo slejkoprej hodil po tej preizkušen1 poti. Peščica sanjačev bo kmalu skopnela kakor aprilski sneg in prišla bodo zopet na dnevni red resna in realna vprašanja.
PragmsiiCDO sankcija.
(Dr. Ign. Žitnik.)
Najvažnejši in najstarejši avstrijski državni temeljni zakon je pragmatična sankcija, s katero je cesar Karel VI. 19. aprila 1713 uredil dedno nasledstvo habsburškega rodu in proglasil nerazdeljivost avstrijskih dežel. Ker je pragmatična sankcija podlaga, na kateri sloni habsburška monarhija kot realna unija, nerazrušna zveza vseh habsburških kronovin, je gotovo vredno in potrebno, da sedaj ob 200letnici tega zakona na kratko opišemo njegov postanek in važnost njegovo za nadaljni razvoj celokupne države.
Dne 12. septembra 1683 je združena krščanska vojska premagala pri Dunaju roparske turške čete in rešila zapadno Evropo žalostne usode. Cesarska armada je podila Turke na Ogrsko in si s pomočjo Hrvatov osvajala mesta do Belgrada, ki je bil 167 let v turški oblasti. Ko je slavni princ Evgen pri Centi sijajno porazil turške čete, jc cesar Leopold I. sklenil leta 1699 v Karlovcih s sultanom mir. Križ jc premagal polumesec. Turčija je morala cesarju prepustiti vso Ogrsko izvzemši. Bana t, Hrvaško in Slavonijo. Od tega časa se je Turčija Ie branila, Avstrija pa je postala velevlast in preložila svoje težišče iz Nemčije v središče ob Donavi. Leopoldov naslednik Jožef I. je umrl leta 1711 brez moških potomcev in sledil mu je brat Karel VI, Ker so tedaj Habsburžani imeli v posesti tudi Belgijo, Lombardijo, Napol in otok Sardinijo, je imela Avstrija največji obseg in velik ugled v Evropi. Cesar Ka-
okolica je postajala ljubkejša. Koncem druge tretjine pota proti Lavri smo se ustavili pri studencu, katerega izvirek je sveti Atanazios, kakor pripoveduje legenda, na. ukaz najsvetejše Device z udarcem svoje palice po skali provzro-čil. Slikovita točka je to v gostem gozdu, studenec jc ledenomrzel in teče zelo močno iz male jame. Zraven stoji lesena lopica in prav majhna cerkvica, popolnoma odprta in brez čuvaja. Vsaj so potniki, ki mogoče po tej poti hodijo, le menihi ali romarji; kdo naj bi torej napravil kako škodo temu gozdnemu svetišču.
Studenčnica. je po lesenem žlebu napeljana do poti, kjer z visočine kakih dveh metrov v vodopadu teče navzdol. Dva. ruska meniha sta počivala na tem hladnem kraju. Pričel sem se s starejšim takoj razgovarjati, presrečen, da sem mogel zopet brez dragoma-na govoriti. Mlajšega jc naš prihod motil, kakor je bilo videti. Ko sem se potem v okolici studenca sprehajal in se zopet vrnil, sem zapazil, da je mlajši menih mojo odsotnost porabil, da se je hitro slekel in postavil pod mrzel stu-denčin curek.
Meneč, da se gre za priprosto ko-pelj v svrho ohladitve, sem mu rekel, naj se gre raje kopat v morje; menih pa jc odgovoril: Ne, ta kopelj je boljša,
rel VI. pa je bil zadnji moški potomec habsburškega rodu. To je njega in njegove državnike jako skrbelo. Ako umrje brez otrok, more tudi v Avstriji nastati vojska za prestolonasledstvo, kakor v Španiji, kjer je bil umrl zadnji vladar iz habsburškega rodu, Karel II., leta 1700. Nasledstvo v habsburški državi sploh ni bilo enotno urejeno in nerazdeljivost v nobenem zakonu zajamčena. Država je bila v celoti le personalna unija. V nemških avstrijskih dednih deželah so bili nasledniki moški in ženske; enako pravno nasledstvo je veljalo za češko kraljevino, h kateri so prištevali Moravsko, Šlezijo in Lužice. Nia Ogrskem, Hrvaškem in Erdeljskem pa so po pogodbi sledili Habsburžani v moškem kolenu. Že cesar Leopold I. pa je v dogovoru s svojima sinovoma, Jožefom in Karlom, sestavil tajno določbo, takozvani »pactum mutuae cessionis et successionis«, ki so jo dne 12. septembra 1703 podpisali in s prisego potrdili le nekateri tajni'cesarjevi svetovalci. Ta »hišni zakon« je določil, da so cesarjevi nasledniki najprvo moški potomci; ako ti izumro, podeduje prestol starejša hči starejšega sina Jožefa. Izraženo je bilo torej načelo prvorojenstva.
Hrvatje pa niso pozabili na čase, ko so jim habsburški vladarji pomagali v bojih proti Turkom, s katerimi so se večkrat bratili mažarski uporniki. Meseca sušca leta 1712 so sklenili hrvaški stanovi, da priznajo za svojo vladarico, ako bi izumrl habsburški rod v moškem kolenu, isto nadvojvodinjo, ki bi na Dunaju vladala. Notranjo Avstrijo: Štajersko, Koroško, Kranjsko in Goriško. S tem so hoteli Hrvatje dokazati, da so samostojni nasproti Ogrski in priznajo ogrske kralje tudi kot svoje, ako in dokler so avstrijski. Ker pa so Mažari ugovarjali temu sklepu, češ, da utegnejo nastati za državo nevarni držav-nopravni prepiri, je cesar Karel VI, dne 19. aprila 1713 sklical na Dunaj vse tajne svetnike, med katerimi sta bila tudi ogrski in sedmograški dvorni kancelar, katerim je bila prečitana »pragmatična sankcija«. Ta državni temeljni zakon obsega osem paragrafov, ki določajo: Po smrti cesarja Karla VI. se njegove dežele ne smejo razdeliti, ampak jih kot nerazdeljive podedujejo sinovi po načelu prvorojenstva in linearnega nasledstva; ako izumro moški potomci, preidejo vse dežele na hčere po istem načelu. Ako pa izumro vsi Karlovi potomci, vrste se na vladarskem prestolu hčeri cesarja Jožefa I. in njuni zakonski nasledniki, in ko bi tudi ti potomci izumrli, preide vlada na Karlovi sestri po istih načelih. Cesarjev edini sin Leopold je bil rojen 13. aprila 1716 in je umrl še isto leto 4. novembra. Njegova naslednica je
kajti ta voda je posvečena od Matere božje.«
Samostan Lavra leži na višini, ma« lo oddaljen od morja. Po svojem činu je prvi samostan na Atosu in po svoji ustanovitvi najstarejši. Dospeli smo do njega proti pol 7. uri. Samostanova zunanjost se da najbolje primerjati z delom carigrajskcga mestnega obzidja, inorda s »sedmerimi stolpi«, okrašena s številnimi lesenimi balkoni in prizidki v bizantinskem slogu. Vhod je mnogo temnejši in slabejši kot pri drugih samostanih, ki sem jih bil doslej videl, in sploh je posebna nesnažnosl. značilno znamenje tega samostana. A notranjost me je odivila! Ta mešanica slikovitih, polrazpadlih poslopij, odprti hodniki, povsod stopnišča in svodi, ki napravljajo vtis samega krasa. Mala dvorišča, polna cvetlic in pomarančnih dreves, vse prastaro, vse stisnjeno in zidano drugo nad drugim, in skoraj razvalinsko, toda kako čudovito v barvah in risbi! Oko se kar ne more nagle-dati tega. bogastva umetnostnih motivov, iz katerega bi slikar lahko leta in leta zajemal vedno kaj novega.
Prišedši v spremstvu v sobo za tujce, sem izročil mastno se sveteče-mu, prijaznemu in jezičnemu strežaju posebno priporočilo, katero sem imel za zamostanskega proistamena, očeta Alc«
bila starejša hči Marija Terezija, rojena 13. maja 1717, poročena 12. sušca 1736 z vojvodo Frančiškom Štefanom Lotarin-škirn, katerih daljni potomec je cesar Franc Jožef I. Hišni zakon z dne 12. septembra 1703 je prvi objavil Fournier leta 1877 in Turba je leta 1906 izdal »pragmatično sankcijo« ter dokazal, da se bistveno vjema s prvim* Češki stanovi so imeli pomisleke, ker v deželni ustavi ni bilo jasno določeno, ali imajo tudi ženske pravico do nasledstva, vendar pa so 16. oktobra in moravski 17. oktobra 1720 odobrili pragmatično sankcijo. Večje težave pa so delali Ogri. Na Sedmograškem pravno nasledstvo sploh ni bilo urejeno. Leta 1686 in 1687 je cesar Leopold I. priznal sedmo-graškim stanovom pravico, da si smejo voliti svojega kneza, Tudi ko se je zadnji sed-mograški knez Apaffv II. leta 1697 odpovedal na korist Leopoldu I., je ostalo to vprašanje nerešeno. Leta 1712 so sedmo-graški stanovi sicer prisegli Karlu VI. zvestobo kot »dednemu knezu«, toda določeno ni bilo pravno nasledstvo. Sicer pa tudi razmerje med Sedmograškim in Ogrskem ni bilo jasno.
Ogrski stanovi so imeli to lepo navado, da so od kralja Andreja III. (1290) vsakemu nasledniku predložili nove zahteve v varstvo svojih, ne deželnih svoboščin in pravic. Novi kralj jim je moral s posebnim diplomom pritrditi stare in večkrat dovoliti tudi nove svoboščine, n. pr. plemstvu svoboščino davkov. Te diplome (diploma saerum, coronationale, inaugurale) so stanovi sprejemali kot deželne zakone. Takih deželnih — ne državnih — zakonov najdemo mnogo v zbirki ogrske kraljevine. Leta 1687 so deželni stanovi sklenili, da preide ogrska krona na moške potomce španskega kralja Karla II., ko bi cesar Leopold I. umrl brez moških potomcev; v slučaju pa, da tudi španski kralj umrje brez moških naslednikov, smejo Ogri prosto voliti novega kralja.
Hrvatje pa, kakor smo že omenili, so porabili to priliko, da se ločijo od Maža-rov, in so leta 1712 storili omenjeni sklep, da se trajno združijo z Avstrijo. Mažari so se pritožili na cesarja, ki je v juliju 1712 sklical v Požun »palatinovo konferenco«, to je, nekaj tajnih svetovalcev ogrskih pod predsedstvom palatina. Ti so po vzgledu svojih prednikov zahtevali razne nove privilegije in kapitulacije, katere naj jim cesar s prisego zagotovi, da stanovi sprej-mo tudi žensko prestolonasledstvo. Med drugim so zahtevali: 1. Vse dežele ogrske krone morajo biti trajno združene v eni in isti roki. (Dalmacija tedaj še ni bila avstrijska kronovina.) Vsi deželni stanovi morajo v deželnem zboru skleniti zvezo vseh dežel in določiti, koliko bodo plačevali za cesarske čete v ogrskih garnizijah in za obrambo državne meje. 2. Kralj se mora v novem diplomu obvezati, da bode vladal strogo po ustavi ogrskih dežel in da plemstvo ne plačuje nobenega zemljiškega davka, 3. V slučaju regentstva je na Ogrskem regent istočasni palatin. 4. Vladarica se sme poročiti le z dovoljenjem deželnih stanov. 5, Carinska meja raedAvstrijo in Ogrsko se odpravi. — Na prvi pogled jc prva najvažnejša zahteva. Konferenca je poleg realne unije zahtevala še ožjo zvezo z avstrijskimi deželami, to je, vojaško zvezo vseh habsburških dežel v obrambo Ogrske proti
Turkom. S tem bi si Mažari zagotovili tudi v vnanji politiki odločilno besedo, kar so do danes tudi dosegli, j Cesar pa se je opravičeno bal, da bi se mu stanovi zopet postavili po robu, kakor že večkrat od leta 1529, in je odklonil zahteve. V odgovoru je naznanil stanovom željo, naj priznajo v zakonu žensko prestolonasledstvo in je nc oziraje se na | ugovore izdal pragmatično sankcijo, ki pa uikdar ni bila v tej prvotni obliki uradno proglašena. Objavil jo je prvič leta 174S Codex austriacus ', ki jia je zasebno delo. Obširno sta se bavila s tem vprašanjem profesor dr. Turba in naš rojak clr. Žolger. Šele leta 1720 se je cesar odločil, da predloži pragmatično sankcijo v odobrenje deželnim stanovom vseh svojih 23 kraljevin in dežel. Deželni stanovi pa so bili tedaj v pravem pomenu besede državne oblasti, ki so mogle le prostovoljno zagotavljati vladarju »blago in kri", sklepati zveze in si prisvajati tudi doberšen del vojaške ' oblasti. Velika večina deželnih stapov je že leta 1720 odobrila pragmatično sankcijo. Tako koroški 5. junija, štajerski dne 10. junija, kranjski 19. junija, goriški 5. avgusta, gradiščanski 8. avgusta, tržaški dne 9. septembra, reški 9. oktobra itd. Leta 1723 in 1724 so se pridružili inozemski.
Ko je sedmograški deželni zbor dne 30. sušca 1722 odobril cesarjevo željo, se je zbral tudi ogrski deželni zbor in 30. junija sklenil dedno pravico tudi za ženske potomce iz habsburškega rodu. Uzakonjen pa je bil ta sklep v aprilu 1723. Zanimivo je za zgodovinarje in politike, da ta ogrski zakon razteza svojo veljavo tudi na Hrva-1 ško in Sedmograško. Hrvaški delegati so torej opustili samostojno in od Ogrske neodvisno stališče iz leta 1712. Preje in pozneje so Hrvatje popuščali in danes imajo — komisarja. Sedmogračanov Mažari še vprašali niso, Češ, saj so leto preje isto sklenili. Vredno je tudi pripomniti, da sc cesarjeva pragmatična sankcija ne omejuje na določene družine in osebe, dočim so Ogri in Sedmagračani omejili prestolonasledstvo • le na moške in ženske potomce Leopoldove. Mažari so bili vedno mojstri v tolmačenju zakonov in vedno zahtevali od vladarja roko do ramena, ako jim je ponudil samo mezinec. Cesar je želel, da Mažari odobre samo pragmatično sankcijo. Todi šli so dalje in sklenili: 1. Novi dedni red ni cesarjev suvereni čin, ampak prostovoljni sklep deželnih stanov, ki so imeli volilno pravico. 2. Ker so deželni stanovi sklenili nerazdeljivost dežel, pridrže si pravico, da je kronanje simbol, s katerim prenesejo vladarske pravice na novega kralja, ki ne sme proti ustavi Ogrske ponižati do navadne kronovine. 3. Hrvaška in Sedmograška ste »partes adnexae«, od ogrske krone neločljiv del m realno zvezani z ogrskim kraljestvom. V tem zakonu je prvič v zgodovini habsburške monarhije jasno izražen d u a 1 i z e m. Tedaj že so ogrski, reete mažarski deželni stanovi postavili kvas, ki shaja in prekvaša državno pogačo, od katere si režejo debele kose, Pa še nekaj so zveti Mažari vmesili v raztegljivo testo. Ta zakon določa realno unijo med Ogrsko, Hrvaško, Sedmograško in ostalimi pripadki (partes annexae, med katere štejejo tudi Bosno s Hercegovino), obenem pa puste vrzel za personalno unijo Ogrske z ostalimi kronovinami habsburških vladarjev. Zakon namreč določa, da
ksandra. Pri tem so mi prinesli kavo in gliko, na kar me je sprejel oče Aleksander v svojem stanovanju.
Zdel se mi je, kakor prav mnogokrat ljudje, ki jim je kdo posebno priporočen, skoraj hladen. Pri njem sem rlobil drugi gliko in mastiho. Bil je zelo vljuden in ko sem mu povedal, da imam malo časa in da hočem jutri zjutraj zgodaj odnotovati, me je sam peljal gledat vse samostanske znamenitosti; bil je mož, kateremu so se poznale finejše življenjske navade in ki ni kazal priproste, vsakdanje dobrodušnosti in prisrčnosti, ki sem jo bil doslej našel v samostanih. Kasneje sem izvedel, da je eden izmed redkih grških menihov na Atosu, ki je bil bolj učen in ki celo pisateljuje.
Knjižnica v Lavri jc majhna, pa zelo dobro urejena in ima rokopise s krasnimi miniaturami. Kakor vse zanimive knjige na Atosu, so tudi tu skoraj izključno evangeliji in cerkvene knjige. Pa prav v lavriški knjižnici sem videl debel, prestar rokopis o rastlino-znanstvu z zelo mnogimi risbami rastlin in cvetlic. Priznam pa, da nisem spoznal niti ene izmed narisanih rastlin.
Glavna cerkev je lepa in zelo stara, toda kdor jc videl nekaj grških ato-Skih cerkva, zapazi, da je druga drugi natančno podobna, tuko da jih je v spominu težko ločiti. V notranjosti so vse te cerkve polne bizantinskih fresk, le da te v glavni cerkvi na Lavri niso delo Panzelenosa, ampak izvirajo iz kasnejše dobe in so le slikane v slogu in duhu imenovanega mojstra; na desno in levo ikonostaze so stene z lepimi
rodoškimi ploščami iz kamonoliva obložene. Nekaj krasnih relikvijarjev so mi tudi pokazali, vendar me pa niso peljali za ikonostazo, kot v Vatopediju in Ivironu, ampak so jih zame ven prinesli.
V neki stranski cerkveni kapeli se nahaja pod baldahinom (cerkvenim nebom) grob svetega Atanaziosa, usta-novnika tega samostana; na grobu leži palica, na katero se je navadno opiral in s katero je udaril na ukaz Panagije po skali, iz katere je nato privrel ču-deviti studenec.
Ta palica, katero so mi menihi s privajeno breskrbnostjo dali v roke, je približno poldrugi meter dolg, štirivo-glat, nekako poldrugi centimeter debel železen drog s kljuko na zgornjem koncu. Pred cerkvijo stoji ličen, s stebri podprt tempe,Ijček, v katerem je kropilni kamen ali fiala; na obeh njegovih straneh stoje dve velikanski, bujni tisočletni cipresi, kateri je zasadil sam sveti Atanazios.
Najlepše pa, kar sem videl na Lavri in kar mi je napravljalo največji umetnostni užitek na celem potovanju, je bil refektorij, ki je popolnoma pokrit s freskami Panzelenovimi. To je velik prostor v podobi križa, le pičlo razsvetljen od zgoraj, ob kojega straneh so naokoli razvrščene marmornato mize s prav takimi klopmi. Ako stopiš od zunaj v to blagodejno poltemino, se ti zaleskeče od vseh strani zlato svetniških svitov. Polagoma se pa oko navadi zastrte svetlobe te dvorane, na kateri se ni že mnogo stoletij nič izpre-mc.nilo in katera je prav vsled tega, ker jo lc mlkokrat rabijo (Lavra je tudi
smejo ogrski stanovi prosto voliti svojega vladarja, ko bi izumrl habsburški rod (praedjeti sexus). In to besedilo je tudi v inauguralnem diplomu iz leta 1867. Sicer se ni bati, da bi habsburški rod izumrl, toda Mažari računajo tudi s to možnostjo. Leta 1814 je švedski kralj Karel XIII. dobil Norveško in določil v zakonu, da ostaneta vedno združeni obe deželi. Posinovil je francoskega maršala Bernadotte-a, ki je vladal obe deželi. Leta 1905 pa se je Norveška zopet ločila od Švedske in izvolila danskega princa Hakona za kralja.
Sicer pa tolmačijo razni avstrijski pra-voslovci, h katerim se je zadnji čas nagnil tudi dr. Bernatzik, da se iz latinskega besedila ogrskega zakona iz leta 1723 nikakor ne more sklepati to, kar žele Mažari, namreč Ie personalna unija. Kako se menjavajo mnenja, dokazuje tudi to-le: Deak je že leta 1861. z vso odločnostjo dokazoval in v adresah na vladarja tudi na-glašal, da pragmatična sankcija določa le personalno unijo. Adresa z dne 24. svečana 1866 je opustila to stališče in se odločila za skupnost vnanje politike in uprave ter armade. In ta adresa jc postala ogrski zakon, ki v mnogih bistvenih določbah ne soglaša z avstrijskim besed^om. In ko je nadvojvoda Franc Ferdinand leta 1900 podpisal kot prestolonaslednik znano deklaracijo, so Mažari v besedilu zopet po-tvorili postanek in vsebino pragmatične sankcije. To ponavljan zato, ker bodemO pozneje videli — kar je itak splošno znano — da tudi avstrijski profesorji na vseučiliščih različno tolmačijo državne te-mel ne zakone. Ali in kako je mogoča revizija?
Na Balkanu.
PREMIRJE PRI ČATALDŽI IN VPRAŠANJE MIRU.
Pariz, 15. aprila. »Agence Havas« poroča iz Carigrada: Med vojskujočima se strankama se je sklenilo desetdnevno premirje, ki se je danes opoldne pričelo.
Dunaj', 15. aprila. Oficielno se še ni potrdilo, da bi se bilo lOdnevno premirje sklenilo. Ker se še vedno bijejo boji ob čataldški črti, se mora to poročilo sprejeti nekoliko previdno.
Dunaj, 15. aprila. V diplomatičnih krogih se trdi, da je Bulgarija po svojih zaupnikih sporočila, da se zavzema za to, da se s Turčijo hitro mir sklene in da hoče zaveznike, Grško in Srbijo, ki še omahujeta, pridobiti za mir. Obleganje Skadra diplomatični krogi več ne smatrajo za resno stvar.
Atene, 15. aprila. »Agence d' Athe-nes« poroča: Po informacijah iz dobrih virov bodo pogajanja med zavezniki v odgovoru na zadnjo noto vele-- sil končana v dveh do treh dneh, da bo mogoče zaveznikom še pred nedeljo odgovoriti.
SKADRSKO VPRAŠANJE.
Berolin, 15. aprila. »Vossische. Zeitung« poroča iz Cetinj: Danes zjutraj se je črnogorski poveljnik general Martinovič zopet vrnil k fronti, ko se je včeraj cel dan posvetoval s kraljem Nikolajem. Črnogorska vlada je sklenila, cla bo sama tudi brez srbske pomoči nadaljevala vojne operacije pred
monasterion idioritmon), obvarovana obrabe. Tu se vidijo cele vrste bizantinskih cesarjev v nadnaravni velikosti v vojni opravi ali v ornatu, cesarice v svojih ozkih oblekah, svetniki, angeli, raj z brezštevilnmi svetniškimi sviti; eno celo steno pokriva rodovnik Jese-jev. Toda niso samo zveličani tu vpo-dobljeni; tudi poslednja sodba s svojimi peklenskimi mukami se vidi in peklensko brezno jc na raznih krajih v podobi odprtega, mogočno ogenj blju-vaiočega žrela, kitu podobne pošasti naslikano, v katero padajo pogubljeni. Te nezadovoljive predočbo se nahajajo blizu vhodnih vrat. V ozadju se kaže kraljestvo izvoljenih, katerega središče je očividno velika podoba Zveličarje-va. Tu se vse lesketa samega pozlače-nja, ki mu je Čas podelil harmonično patino in dostojanstvo pa pobožni mir ter vzvišenost podob napravlja mogočen, slovesen vtis.
Sedaj sem prosil, da bi smel obiskati še cerkev Panagije Kukucelise, kamor me je oče Aleksander tudi peljal. Veliki atoški samostani imajo namreč znotraj svojega obzidja številne ccrkve in kapele. Vatopedi na primer jih ima do petindvajset. Vsaki svetniški podobi, ki vživa posebno če-fičenje, je bila sezidana posebna cerkev, kakor se tudi vsak svetnik, ki je posebno priljubljen, v njemu posvečeni cerkvi časti. Cerkev, katero sem sedaj obiskal, je bila zgrajena za čudodelno podobo Matere božje, katera je baje, kakor pripoveduje legenda, s cesarskim bizantinskim dvornim pevcem Kukucclisom, ki se je bil na Atos preselil, govorila.	(Dalje.)
Skadrom. Brezdvomno je ta sklep povzročilo javno mnenje.
Dunaj, 15. aprila. Iz Podgorice sc »Roichspošti« piše: V Podgorico je došel v spremstvu dveh katoliških Ska-drčanov sin Kol Tafilisov, ki je s svojimi tovariši pobegnil iz obleganega mesta in se je plavaje Čez Skadrsko jezero rešil. Begunci so pripovedovali strašne podrobnosti o usodi oblegan-cev. Beda je mod krščanskim prebivalstvom do vrhunca prikipela. Obleganei jejo celo travo. Ker ni več moke, pečejo kruh iz lanu, dasi to zdravniki odsvetujejo. Veliko ljudi je že vsled lakote umrlo. V Skadru ne poveljuje Essad paša, marveč Aluš Lohja, rojen Skadrčan. Zadnji boji za Taraboš so bili zelo krvavi. Črnogorci so prvotno več utrdb zavzeli, a so jih zopet izgubili. V teh bojih je padlo do 2000 branilcev. Opustošenja v mestu so velika. Uničen je ves bazar, stolp katoliške kateclralke je razstreljen, močno je poškodovana frančiškanska cerkev in samostan Giuhadoli. Nadškof Sereggi neumorno dela, da pomaga in osrčuje prebivalce, kjer le more, pravi oče, ki ga tudi mohamedanci neomejno spoštujejo. Nevarno ranjen je angleški podkonzul Kol Summa, Albanec po rodu, ki so ga razbite šipe nekega okna na obrazu nevarno ranile. Dvomijo, da ozdravi. Položaj v mestu je: skrajna beda a na predajo Skadra se ne misli. Skader se moro zavzeti le z orožjem. Kralj Nikolaj sodi, da je še vedno mogoče mesto osvojiti in hoče kljub demonstraciji brodovja še enkrat z napadom na Skader poizkusiti svojo srečo.
Trst, 15. aprila. Nek Skadrčan, ki je zbežal iz oblegovalnega mesta, pripoveduje v »Piccolu«, da v Skadru ne manjka ne živeža ne municije. Ranjencev je malo in so sanitetne razmere dobre.
Dunaj, 15. aprila. »Jugosl. Koresp.« poroča s Cetinja: Bombardiranje Skadra se obnovi, čim bodo zadnje priprave dovršene. Med kraljem Nikolo in ruskim poslanikom so se odnošaji po nekem skrajno razburljivem prizoru tako poslabšali, da obstoja med njima * namesto prejšnjega intimnega razmerja le še formalno občevanje.
Milan, 15. aprila. »Corriere della Sera« poroča: Zadnjo soboto je srbski poslanik na Co.tinju naznanil kralju, da jc vlada v Belgradu vsled pritiska velesil prisiljena odpoklicati svoje četa in umakniti svoj vojni material izpred Skadra. Kralj je bil globoko ginjen. Prvič, odkar traja vojna, so se mu solze zableščale v očeh.
Milan, 15. aprila. »Corriere della Sera« javlja iz Kotora: Črna gora jo zadnjo noč odločila o svoji usodi. Medtem, ko je njeno obrežje blokirano od mednarodnega brodovja in začenjajo srbske čete zapuščati Skader, je Črna gora sklenila sama nadaljevati obupni boj proti neprobitni trdnjavi. General Martinovič je po sklepu kronskega sveta, ki je trajal do zgodaj zjutraj, izjavil: Nekateri italijanski listi so pisali, da Črna gora ne odneha, ker hoče utr-žiti velike denarne kompenzacije. To je nizkotna insinuacija, na katero bodo odgovorila dejstva. Le javite, da smo složni s svojim gospodarjem sklenili, da vajši izgubimo vse, kakor da bi se prodali. Dali se bomo ubiti do zadnjega, ali kdor hoče našo kožo, jo bo moral drago plačati in si umazati roke z najgrozovitejšim zločinom, kar ga pozna zgodovina narodov, ki se imenujejo civilizirane.
Rim, 15. aprila. Italijanski poslanik baron Scpiitti, ki je velik prijatelj Črne gore, je iz osebne iniciative svetoval kralju Nikoli, naj odneha od Skadra, on pa prevzame nalogo poskrbeti Črni gori take finančne kompenzacije, da bo gospodarska varnost dežele zagotovljena. Nikola je odgovoril, da ne bi ljudstvo nikdar soglašalo s tem, da se prodajo kosti desetih tisoč na vojni padlih vojakov za denar. Ali da dokaže svoje spravljivo mišljenje, naznanja uradno pogoje, pod katerimi bi mogel pripraviti vojsko do tega, da zapusti Skader. Meja naj se raztegne do Bojane, tako da obseže Taraboš in gospodstvo nad vodami jezera. Ta predlog je podpisal tudi angleški poslanik na Cetinju. Toda velesile so ga odklonile ter naznanile Črni gori, da so meje Albanije žc določene in se ne morejo izpremeniti. Evropa odškoduje Črno goro dovolj z ugodnim posojilom. Tako so se pogajanja zaključila s popolnim neuspehom in Črna gora jo bila zopet tam kjer prej. Nato je Nikola sklical kronski svet.
MEDNARODNA FINANČNA KON FERENCA.
Pariz, 15. aprila. Prva seja mednarodne konferenco bo v soboto, dne 19. t. m., a se bo takoj za dva tedna odgedila, da vojujoče se stranke med tem Časom lahko sklenejo mir.
ZAHTEVE RUMUNIJE.
Bukarzšt, 15. aprila. O današnji seji v Peterburgu se oproča: V prejšnjih sejah se je sklenilo, da Bulgarija odstopi Rumuniji Silistro. Velesile pa še vedno proučujejo tudi vprašanje odstopa nekaj črnomorskega ozemlja Rumuniji. Trozveza, osobito Avstro-Ogr-ska vztraja na zahtevi, da ugodijo tudi tej zahtevi Rumunijo, med tem ko tripelententa za to še ni pridobljena. Rumunija ne more veliko upati, da s to svojo zahtevo prodre. Ker žele velesile končati bulgarsko - rumunski spor, bo današnja seja najbrže zadnja in se v njej rumunsko bulgarski spor definitivno reši.
IZPREMEMBA SRBSKE USTAVE.
Belgrad, 16. aprila. »Mali Žurnal« poroča, da nameravajo izpremeniti deloma srbsko ustavo in da se v ta namen skliče velika narodna skupščina. Med drugim nameravajo uvesti splošno volilno pravico.
Slovo od Odrina.
(Izvirno poročilo »Slovencu, iz Odrina.)
Predno so sc srbske čete jele vračali V domovino, jim jc poveljnik II. srbske armade, general Stepa Stepanovič, izpolnil željo, da se v slovesnem pohodu po-slove od Odrina, za katerega so tekom šestmesečnega obleganja in ob glavnem naskoku toliko prestale in toliko krvi pre-lile. Slavnostni pohod je bil določen na dan 29, marca.
Tega dne so se že zjutraj zarana začele zbirati srbske čete, in sicer na zapad-ni strani mesta na cesti Mustafapaša— Odrin. Vsak pehotni polk je bil zastopan po posebno kombinirani vojni četi, eni bateriji brzostrelne poljske artiljerije, eni havbični bateriji, enem eskadronu konjiče in četi pionirjev; na čelu so šli polkovni noveljniki in podpoveljniki.
Čete so bile tako-le razvrščene: Naprej jc šla žandarmerija, da jc delala pot po ozkih odrinskih ulicah. Nato je prišla armadna zastava, ki jo je nosil ordonančni častnik stotnik Antič, Takoj za zastavo jc jezdil celokupni armadni štab z generalom Stepanovičem na čelu, na čegar desni strani je jezdil načelnik štaba, polkovnik Živanovič, na levi pa njegov pomočnik polkovnik Zečevič.
Za armadnim štabom je v nekoliki razdalji prihajal štab donavske divizije s svojo zastavo pod vodstvom generala Mi-hajla Rašica, nato pa čete divizije z razvitimi polkovnimi zastavami in godbo na čelu.
Za donavsko divizijo je šel štab timo-ške divizije s poveljnikom polkovnikom Kondičem na čelu, potem čete te divizije s poklovnimi zastavami in godbo.
Ker je vojaštvo prihajalo z zelo oddaljenih postojank, je bilo žc poldne, ko so bile vse čete zbrane in pripravljene za pohod. Na povelje generala Stepanoviča so čete v paradnem koraku, med sviranjem dveh godb, trobentanjem in bobnanjem krenile v mesto in šle po ulicah do Seli-rnove palače, kjer so bile fotograiirane. Malo naprej se jc na prostranem trgu vršilo defiliranje pred generalom Stepanovičem ob zvokih godbe.
Čete so sijajno izgledale. Na obrazih vojakov se je zrcalil ponos in energija. Poveljniki so bili veseli in ponosni ob pogledu na te sveže, zdravja kipeče postave, veseli, da so ti hrabri vojaki tako dobro prestali nepopisno trpljenje polletnega obleganja in zmagovitega naskoka. Na prsih vojakov so sc blestela odlikovanja za hrabrost, ob pasu jim jc visel bombaš z bombami, pionirji pa so nosili škarje za rezanje žic.
Cela parada je napravila najboljši vtis. Zmagonosna srbska armada, ki je iskreno in bratsko pomagala svojim zaveznikom Bulgarom, je zadnjikrat marširala skozi silni in odporni Odrin! To je bil lep zgodovinski trenutek ,ki jc vreden spomina.
Po deliliranju je bil četam dovoljen odmor, da si v skupinah ogledajo mesto. Štab ie kosil zunaj mesta na prostem, kar so bili častniki seboj prinesli.
Ob 4. popoldne so se čete začele vračati na postojanke in sc takoj zbirati za odhod v domovino.
M SM.
Gosta, t mina je legla na Širočko goro in Taraboš in prekinila borbo, ki je divjala ves dan. Vse jc potihnilo. A kdo ve, kaj sc skriva v tej tišini! Mogoče izbruhne nenadoma bojni vrišč, spremljan ocl zamolklega grmenja topov. Kdo ve, ali se ne plazi četa Črnogorcev proti turški utrdbi, da napade počivajoče in speče branike in so jim osveti za mecl dnevom dobljene rane. V vojskinem času o iznenadenja tako navadna, cla je vojak vsak trenutek pripravljen nanje, da v tem oziru nekako otopi, cla zanj ni več presenečenja. Tako jc moralo biti, si misli vojnik
in ponovi nekako mehanično isto, kar je storil že stokrat v enakem slučaju.
Na enem izmed številnih vrhov blizu Taraboša stoji črnogorska straža, obstoječa iz treh mož. Nedaleč od nje loži med kamenjem devetorica Črnogorcev, pripravljena, cla zameni v oddelkih po tri stražo, kadar ji poteče določeni čas straženja ali da ji v slučaju potrebe priskoči na pomoč. Črnogorci se tiho razgovarjajo in pričajo o minulih časih.
»Pripoveduj nam, Pero, kako je pisal bosanski vezir vladiki Vaziliju za Lssač!« se oglasi Vazo, ki se mu jo že nekoliko dremalo.
»Povej, povej!« zaprosijo tugi vsi ostali.
Pero prične:
»Precl bitko pri Nikšiču, kjer so premagali naši pradedi bosanskega pašo, je pisal ta črnogorskemu vladiki: Črni menih, pošlji mi Lasač vaših gora in dvanajst devic, 12 do 15 let starih. Ako mi ne pošlješ, kar zahtevam, ti prisegam, da opustošim tvojo deželo in odvedeni vse mlacle in stare može v sužnost. Vlaclika skliče glavarje plemen, ki izjavijo na njegove navduše-valne besccie svečano, da izgube vsi raje glavo, nego da žive v sramoti. Ohrabren od vlogo glavarjev odgovori vlaclika bosanskemu paši: Kako moreš zahtevati, odpadnik, ki se debeliš od hercegovskih češpelj, Lasač ocl sinov svobodnih gora? Ali smo kedaj plačevali tribut. Davek, ki ti ga bomo poslali, bodo skale z naših brd in namesto dvanajst devic dobiš dvanajst svinjskih repov, da si okrasiš z njimi svoj turban. Pridi sam po davek, ako se ne bojiš, da pozabiš lastno glavo v črnigori, ki je vsa pokrita s turškimi čre-pinjami in kostmi.«
Počasi je pripovedoval Pero davno zgodbo in pristavil: »Lepo bi bilo, da bi prišli Turki scclaj-le k nam po Lasač; dobro bi ga jim plačali!«
Ali prenaglil se je Pero: komaj iz-pregovori te besede, paclc iznenada na skupino sijajna svetloba turškega reflektorja. Prvi hip so vsi ponesrečeni. Njihove široko odprte oči bulijo oslepele. v jako električno luč. Ko se osvestijo, prekrižajo se in eden izmccl njih vikno:
»Bodite, mirni, ne premaknite se!« To je pomagalo, kajti vsak je vedel, kaj bi se utegnilo zgoditi, ako jih opazijo Turki. Ali bilo je prepozno in zaman njihovo mirno ležanje med skalami, ki naj bi jim nudile varnost. Že je prižvižgal šrapnel in se razpočil kakih 100 korakov od njih.
»Ej, slabo merite, pasji sinovi!« zakliče eden. Toda v tem trenutku se dvigne Vazo, ki je bil med pripovedovanjem zaspal in zakliče:
»Bratje, rešimo se! Sveti otec Va-zi li j ukazuje!« Skoči in beži za skalnati vrh k trem stražarjem, za njim njegovi tovariši. Teclaj pa poči vnovič top in šrapnel pade ravno na tisto mesto, kjer so par trenutkov prej počivali. Za. hip strašen pok in žvižg kosov jeklenega šrapneljevega oklepa in kamenja, vrženega v zrak. Tedaj se oglasi Vazo:
»Zaspal sem mecl pripovedovanjem in prikazal so mi je v sanjah moj sveti patron in mi velel, naj bežimo! On nas je rešil!«
»Gotovo na priporočilo vladike Va-zilija, o katerem sem vam govoril,« pristavi Pero.
Vsi se prekrižajo in zatope v svečano premišljevanje. Kdo ve, kje se mude njihove misli? Ali gotovo puhti iz dna duš zahvalna pesem sv. Vaziliju.
Slovenske iisiniljeie ng MllmM bojišču.
•-Bogoljubu« sc poroča, da na balkanskem polotoku za razširjanje katoHške vere deluje veliko slovenskih usmiljenk iz zagrebške provincijc. Danes prinašamo o delovanju teh usmiljenk še nekoliko podrobnejše poročilo. Neka slovenska usmi-ljenka v Zagrebu nam je v imenu svojih sosester poslala naslednje v j Bogoljubu^ o s'ovenskih in hrvaških usmiljenkah v onih krajih, kjer jc divjala najhujša vojska:
O delovanju naših sosester na Balkanu v sedanjem burnem času vam morem lc kratko poročali, ker iz onih krajev v vojnem času ni lahko dobiti poročil.
V Prizrenu in Skoplju so videle naše sestre takoj v začetku vse strahote vojske; i/, njih prvih poročil se vidi, da morajo za grehe očetov trpeti otroci v poznejših rodovih in na sedanjih Turkih se je izpolnilo podobno, kakor so njih očetje v preteklosti storili kristjanom. Sestre so se ob začetku bale, da bo nastalo splošno klanje in so sc lepo pripravile na smrt; a ni sc jim zgodilo nič hudega, ker so jih varovali avstrijski konzuli.
Toliko so sestre ob začetku vojske naznanile č. m. prednici v Zagrebu. Sedaj delujejo v svojem delokrogu kakor po navadi.
Iz Kalmeti, malega mesta blizu Skadra, so sc nam sestre oglasfe, da so šc žive, a da se ljudem strašno hudo godi. Dolgo časa potem, ko so Srbi osvojili Leš ob Jadranskem morju, so nam sestre iz tega mesta sporočile, da strežejo srbskim ranjencem, ena slovenska usmiljenka streže v neki bivši turški cerkvi (mošeji), kjer je 70 ranjencev, druga pa v vojašnici.
Iz Skadra, kjer delujejo naše sestre, med njimi dve Slovenki, v bolnišnici, ves čas vojske nismo dobile šc prav nobenega glasu, zato smo zanje najbolj v skrbeh, kako jim je.
Dnevne novice.
-f Hrvati in katoliški shod v Ljubljani.
Da bi bila udeležba Hrvatov — zlasti pa onih iz zagrebške nadškofije — na katoliškem kongresu v Ljubljani čim večja, — je zagrebški nadškof-koadjutor dr. Bauer sklical — kakor smo že poročali — poseben odbor, katerega naloga bo sestaviti natančen program o sodelovanju Hrvatov na tem kongresu. Prva seja tega odbora se je vršila minuli ponedeljek popoldne v nadškofijski palači. Seje so se udeležili mnogi svetni in duhovni odličnjaki, ki so sc vsi odzvali nadškofovemu pozivu, da sc mu pridružijo v prizadevanju, da bi kongres čim svečaneje izpadel in prinesel čim več realnih uspehov za dvignenje katoliške zavesti med hrvaškim narodom, ki jc ravno v sedanji liberalni dobi nujno potrebna. Navzoči so bili med drugimi: generalni vikar dr. Gustav Baron, vseuči-Iiški profesor dr. Golik, vlč. g. kanonik Strahinščak, vojni superior Rihtarič, urednik »Katoliškega lista« dr. Rittig, frančiškanski provincial o. Rodič, odvetnik dr. Markulin, ravnatelj liceja dr. Hoič, učitelj Galovič, vladni svetnik Zeininger, ravnatelj uniatskega semenišča dr. Njaradi, urednik Brozovič in zastopniki katoliškega akademičnega dijaštva in krščanskosocial-nega delavstva. Odbor se je takoj v prvi svoji, seji konstituiral in izbral za prvega podpredsednika vseučiliškega profesorja dr. Golika, za drugega podpredsednika kanonika Strahinščaka, za blagajnika učitelja Galoviča; pri tajniških poslih bo pomagal profesor dr. Dočkal. Že v prvi seji so bili podani vrlo važni predlogi in navodila, kaj in kako treba ukreniti, da bo imel ta katoliški shod čim več uspeha za bodočnost. Odbor ho svoje delovanje razširi! tudi na ostale škofije hrvaških dežel, da bi bil nastop Hrvatov enoten. Da se doseže čim večja edinost v postopanju, se je sklenilo, da odbor potom svojega tajnika stopi v sporazum s slovenskim odborom, da se potem na podlagi v vseh podrobnostih določenega programa začne s čim živahnejšo akcijo. Obenem so se pretresala razna temata, ki bi se imela na kongresu razpravljati; napravila se jc približna skica o delu Hrvatov v posameznih odsekih.
-f Konstantinov jubilej na Ježici. Preteklo nedeljo se je v društvenem domu na Ježici izvršila slavnostna prireditev po sledečem sporedu: 1. Slavnostni prolog. 2. Skrivnostna zaroka«, izvirna igra v štirih dejanjih, spisal Silvin Sardenko. 3. Živa slika: Povišanje sv. križa. Nova Sarden-kova igra je polna življenja; vsebina jc zelo aktualna. Igralo se jc izborno; občinstvo je bilo očarano. Prireditev je vredna pozornosti. Ker jc za predstavo mnogo zanimanja, zato se prireditev ponovi v nedeljo, dne 20. aprila.
-f Seja kranjske podzveze Orlov se vrši jutri v četrtek, 17. t. m., točno ob 7, uri zvečer. Prosi se polnoštevilne udeležbe.
—	Slovenci v Rimu. Rim, 14. aprila. Včeraj popoldne smo bili vsi pri sv. Pavlu in pri treh studencih. Danes celi dan dežuje in je občutno mrzlo. Po skupni sveti maši smo šli v Vatikan. Do sedaj šc nismo srečavali kaj dosti romarjev, a danes smo videli, koliko nas je tu. Radi slabega vremena so ostali bolj v mestu in vse je drlo v Vatikan na vrt in v muzeje. Na stotine voz je drdralo tja. Tramvaji so zasedeni, peš od vseh strani so prihajali tu;ci, da za muzeje dopoldne ni bilo za nas prostora. Ogledali smo si vrtove in janikne, potem pa hiteli premočeni domov. Popoldne je šel vsak šc tja, kar bi rad obiskal, ker jc naš program žc dovršen, le še avdijence manjka. Jutri imamo skupno sveto mašo pri sv. Petru, da se od njega poslovimo, v sredo sc pa odpeljemo iz Rima.
—	Žalostne posledice vremenske ka-tasrofe. Novo mesto, 15. aprila. V noči od ponedeljka na torek ni bilo mraza, a hude posledice na sadnem drevju in na trli sc žc kažejo; ljudje silijo v Ameriko ter pravijo, da tukaj ni več živeli. Danes opoldne in popoldne je prav prijetno gorko. Upajmo, da bo ponoči oblačno, ker je na Gorjancih še veliko snega. Ljudje so sc že vinogradov naveličali. Neki grajščak jc včeraj rekel, da bo dal trte izsekati in smreke nasaditi. Ljudje, ki so prišli včeraj na trg, so bili popolnoma obupani. Preveč slabih letin ie zaooredoma. Sinoči ic zonel
snežilo, pa je sneg kmalu ponehal. — Ajdovec, 15. aprila. Prav žalostno obletnico obhajamo. Dne 12. aprila je jelo snežiti in čez noč ga je zapadlo za komolec na debelo. Temperatura je padla pod ničlo, da smo občutili mraz kot po zimi. Ponedeljek zjutraj je bilo mraza 5 stopinj C; kakor se kaže, je pokončano vse cvetje po vrtovih in vsi nastavki po novo nasajenih vinogradih, ki so letos še posebno lepo kazali. Vinogradniki so upali, da bodo po dolgih letih zopet nekaj pridelali, pa je prišlo drugače,
—	Kaj nemški Mihel misli. Od ne«
k o d. Te dni sem prišel v pogovor z ravno iz Nemčije privandranim premogarjem, ki se je med drugim izrazil sledeče: Kar sc sedaj dogaja v Avstriji, je proti vsaki disciplini. Avstrija je nemška država, zatorej bi se moralo povsod tudi samo nemško govoriti. Toda dospevši na Češko mi je bilo popolnoma nerazumljivo, da vsi potniki lc češko govore. Zraven tega pa ne lc samo priprosto ljudstvo, marveč na svoje veliko začudenje sem slišal tudi nekega majorja in stotnika medsebojno češko govoriti. Ni li to višek predrznosti? Pa nc samo to, slišal sem celo častnike s prostimi vojaki slovansko govoriti. To bi se moralo — komentira — skratka prepovedati, kajti Avstrija je vendarle nemška država. Posebno me je pa jezilo, ko sem dospel blizu Celovca in sem slišal samo slvoensko govoriti, in to vse do blizu Trsta, kjer se je pa že začel laški jezik. Kompetentni faktorji — je pristavil — bi morali proti tem provokacijam energično nastopiti ter v vseh šolah v Avstriji vpeljati nemški jezik. — Ko sem mu pa odgovoril, da je to sploh nemogoče, ker smo Slovani v Avstriji v pretežni večini, se je mož zelo začudil ter s široko odprtimi usti vzdihnil: »Waaaas — sind Sie auch ein Slawer?! Unverschiimt!« — in jo jc odku-ril od mene. Take nazore ima nemška javnost o Avstriji, informirana od avstrijskih Nemcev, ki jih po časnikih tako dobro informirajo.
—	Poročena sta bila v Tržiču 14. t.
mes. g. Ivan Mallv, trgovec in posestnik, z gdčno. Lino Globočnik, tovarnarjevo hčerko.
—	Občni zbor Prometne zveze. Dne
5. in 6. t. m. se je vršil na Dunaju redni občni zbor pravovarstvenega in podpornega društva krščanskih železničarjev, Prometne zveze. Iz vseh delov monarhije sc jc sešlo 141 delegatov, ki so zastopali okroglo 10 tisoč članov. Zborovanja so sc udeležili popolnoma gg. drž. poslanci Kc-metler in Neuntcufcl ter dvorni in sodni odvetnik dr. Klimosch, deloma pa gg. drž. poslanci Miklas, pl. Pantz, dr. Stumpf, Hruschka in Brandl ter dež. poslanci An-derlc, Prochazka in Spalovsky. Ekselenca gospod župan dunajski dr. Weiilkirchner in drž. posl. gg. Zannegger in Jerzabek so sc pismeno oprostili. Iz poročila društvenih funkcijonarjev posnamemo, da se je društvo v poročevalni dobi, to je od 1. marca 1.1911. do 28. svečana 1. 1913., kar tiče število članov znatno pomnožilo. Blagajnik tovariš Bradier izroča svojemu nasledniku Mcrinskyju premoženja 31.123 kron 63 vin. Tajništvo jc rešilo leta 1911. 1672, leta 1912. pa 1830 vleg. Vrhutega sc jc odposlalo na razne železniške uprave v letu 1911. 614 in leta 1912. 712 posredovalnih spisov. Osebno pa sc jc posredovalo v 221 slučajih in doseglo večinoma zaže-ljeni uspeh. Iz računskega zaključka jc razvidno, da je imelo društvo v omenjeni dobi dohodkov 158.626 K 95 vin. Med izdatki pričajo postavke: pravovarstvo 18.562 K 68 vin., denarne podpore 4100 K, časopisi 36.002 K 20 vin,, društveni koledarji 10.217 K 45 vin. in skupinam in pla-čilnicam prepuščeni odstotki 19.773 kron 33 vin., cla deluje društvo vestno in pošteno, edinole v prid članov. Sklad za po-smrtnino je imel 71.491 K 87 vin. dohodkov, izplačalo pa sc je 302 posmrtnim po 200 K, skupaj 60.400 K. — Ker dosedanji predsednik, tovariš Bohm, radi bolehnosti ni mogel prevzeti nadaljnega vodstva, je bil predsednikom izvoljen tovariš R. Teufer, mož poln zdravega pojmovanja zadev malega železničarja in žilavega značaja, ki bo dano mu nalogo gotovo ne samo častno, ampak tudi plodonosno izpolnjeval.
■— Vreme v Belikrajini. Včeraj je bilo v Belikrajini oblačno, brez padavine, v dolini ni snega. Toplote pet stopinj.
—	Cesarja Franca Jožefa zavetišče za neozdravne bolnike. Iz poročila o delovanju tega zavetišča za 1. 1912. posnemamo sledeče: V preteklem letu jc prišlo 72 prošenj za sprejem v zavetišče. Devet prosilcev ni zadostilo pogojem ustanovnega pisma in so se zavrnili, osem prosilcev jc bilo sprejetih, ostali so sc zabeležili, da sc o priliki po vrsti zabeležbe sprejmo. Dne 31. decembra 1912 je bilo v zavodu 50 oskrbovancev (24 moških, 26 žensk). 32 jc samskih, 2 poročena, 1 ločen, 14 obvdo-velih. Vsi so rimsko-katoliške veroizpo, vedbe. Po poprejšnjem poklicu je: delavcev 8, gozdar 1, hišnik 1, hlapca 2, knjigovez 1, kontorist 1, krojač 1, mizar 1, natakar 1, pek 1, rudar 1, strojar 1. vrtnar 1, zasebni učitelj 1, zasebnik 1, zidar 1. Na-
dalje: beračice 3, dekel 8, jahalka v cirkusu 1, kramarica 1, kuharice 4, kroja-čici 2, poljska delavka 1, šivilja 1, učitelja hči 1, zasebnice 4. Oskrba vsakega hišnega stanovalca, to je 50 oskrbovancev, 1 duhovnika, 19 strežnih in služabnih oseb je veljala na dan 72'8 vinarjev proti 75"4 vinarjev v letu 1911., torej za 2'6 vinarjev manj. Premoženje ustanove je obstojalo dne 31. decembra 1912: iz vzdrževalnega zaklada zavetišča v znesku 1,000.000 K, iz poslopij in iz vrta v vrednosti 617.972 K 50 vin,, iz premičnin v vrednosti 44.534 K 57 vin. in iz še preostalega stavbnega in 19 vin., torej skupno 1,673.130 K 26 vin. To zavetišče je določeno za brezplačno oskrbo neozdravnih ubožnih bolnikov iz Kranjskega. Kot ubožne bolnike iz Kranjskega je razumevati take bolnike, ki nimajo sredstev niti za najubornejši prežitek ali si jih s svojo delovno silo ne morejo pridobiti, in ki imajo ali domovinsko pravico v kakšni občini na Kranjskem ali pa so bili rojeni na Kranjskem ali pa tudi samo naseljeni na Kranjskem. Od sprejema v zavetišče so izključeni: umobolni in božjastni, z nalezljivimi boleznimi okuženi, z ostudnimi in s smradljivimi boleznimi, osobito s kožno boleznijo na obrazu, s tvori na nogah, z rakom okuženi, pijančevanju vdani ali slaboglasni ljudje in otroci pod 14 leti. Sprejem bolnika dovoli kuratorij zavetišča, in sicer na podlagi prošnje za sprejem, naslovljene na -Kranjsko hranilnico v Ljubljani« ali na »Kuratorij Cesarja Franca Jožefa zavetišča za neozdravne bolnike v Ljubljani«; prošnji je priložiti ubožni list in izpričevalo o glasu, ki ju izda pristojna občina ali občina bivališča, ter zdravniško izpričevalo, ki ga napravi zdravnik zavoda. Oskrba obsega: stanovanje, hrano, strežbo, priskrbo obleke, obuvala in perila, zdravniško pomoč, potrebna zdravila, duhovno tolažbo ter preprost obreden pogreb. Oskrba je brezplačna, zatorej se načeloma odklanja zanjo vsaka kakršnakoli odškodnina, bodisi od oskrbovanca ali drugih ljudi.
—	Slovenski večer v zagrebškem gledališču. V soboto 19. t. m. se v zagrebškem gledališču uprizori Funtkova komedija »Tekma«. Igralo se bo v slovenskem jeziku. K predstavi pride avtor sam in več drugih gostov iz Ljubljane.
—	Na Hrvaškem manjka učiteljev. V požeški županiji so morali zapreti 10 ljudskih šol, ker manjka učiteljev. Vlada je sklenila reaktivirali umirovljene učitelje in učiteljice.
—	Premog na Notranjskem. Iz Blok pišejo: Neki tukajšnji posestnik je zasledil v Županščku, med Blokami in loško dolino ležečem hribu, premog. V Kočevju, kamor so ga bili nesli kazat, so rekli, da je dober, nekateri trdijo celo, da bo morda celo prav dobre kakovosti. Pri nas zdaj vse o tem govori. Obetamo si novih dohodkov, ki smo jih potrebni kakor slepec vida.
—	Kranjska hranilnica je naklonila za leto 1913. med drugim sledeče podpore: Vincencijevi družbi za deško sirotišče, zavetišče in družbino šolo 1000 K; Vincenci-jevim konferencam: šenklavški, frančiškanski, šentjakobski, šentpeterski v Ljubljani po 300 K, trnovski 200 K; Vincenci-jevim konferencam v Mostah, Spod. Šiški, na Viču, v Idriji, v Tržiču, na Jesenicah, v Novem mestu in Kranju po 100 K; Kranjski podružnici za bolne na pljučih 500 K; Otroški bolnišnici za otroke »Elizabeti-num« 3600 K; Bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji 2000; deželni vladi za oskrbnino dveh gojencev v gluhonemnici 600 K; Dijaški in ljudski kuhinji 200 K; sirotišnici Lichtenthurnovi 800 K; Kranjskemu Rdečemu križu 500 K; Društvu sv. Marte za služkinje 300 K; Hiralnici sv. Jožefa 300 K; Gospejnemu društvu krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavlanskega 1500 K; Eliza-betnemu gospejnemu društvu 300 K; Uršu-linski šoli v Ljubljani 500, v Škofji Loki 200 K; Šolski kuhinji v Zagorju 100 K; za renovacijo župne cerkve v Domžalah 500 kron; za nove orgije pri sv. Jakobu v Ljub-
. ljani 2000 K; za opremo župne cerkve Vrh v logaškem okraju 200 K; za opremo notranjosti župne cerkve v Žireh 500 K; Društvu za«krščansko umetnost v Ljubljani 200 K; za popravo cerkve v Koprivniku pri Kočevju 500 K; za popravo kapiteljske cerkve v Novem mestu 2000 K; Gasilnim društvom v Selu pri Bledu in v Rašici pri Kamniku po 100 K, v Domžalah 250 K, na Rodinah v črnomaljskem okraju 200 K, v Podkorenu pri Kranjski gori 50 K, v Št. Petru pri Novem mestu 150 K; Gasilnemu društvu in rešilni postaji v Ljubljani 500 K; Društvu rokedelskih pomočnikov v Ljubljani 400 K; Šolskim vrtcem v Dobrepoljah, Radečah pri Zidanem mostu, Šmihelu pri Novem mestu, Bohinjski Bistrici po 100 K, v Svib-nju 50 K; Kmetijski podružnici na Travi za sadjerejo 100 K; Podpornemu društvu za vdove tiskarjev na Kranjskem 200 K in Bolniškemu podpornemu društvu kranjskih knjigovezov 100 K.
— Snežni vihar v Zagrebu in okolici. V noči od minole sobote na nedeljo je divjal v Zagrebu in okolici silen snežni vihar. Potrgal je mnego napisnih desk s trgovin, potem fotografske izložbe, oobil mnogo
oken in s streh trgal opeko. Podrl je tudi neki zid na voglu Vseučiliščnega trga, Po-ruvanega je mnogo drevja; trpel jc zlasti Maksimir, kjer je mnogo krasnih hrastov izruvanih iz zemlje. Na mnogih mestih je bila pretrgana telefonska zveza; kolikor je dozdaj znano, je orkan divjal v celi okolici od Karlovca do Bjelovara.
— Nagrade za dolgo služeče posle. Ravnateljstvo Kranjske hranilnice je dovolilo letos znesek 3000 K, ki naj bi sc porabil za obdaritev 60 dolgo služečih poslov z nagradami v gotovini po 50 K. Pravico do teh nagrad imajo služeče osebe moškega in ženskega spola, ki pripadajo po-selskemu stanu v zmislu poselskega reda, ki so najmanj 15 let neprenehoma služile pri eni in isti rodbini, in ki so že najmanj tri leta vlagatelji tega zavoda. Tisti, ki prosijo za kako tako nagrado, morajo nepretrgano službeno dobo dokazali s poselsko knjižico ali z izpričevalom svojega ■službodajalca ali na kak drug verodostojen način (n. pr. s potrdilom župnijskega aH občinskega urada. — V preteklem letu je prosilo za nagrado 139 poslov. Od teh je izkazalo nepretrgano službeno dobo 15 do 20 let 74, 21 do 25 let 34, 26 do 30 let 17, 31 do 35 let 10 prosilcev, 36 do 40 let 3 prosilci in več nego 40 let eden prosilec. Te številke nam kažejo, da je na Kranjskem še precej poslov, ki razmeroma dolgo vrsto let v zvesti službi vztrajajo pri enem in istem gospodarju in da si tudi gospodarji in gospodinje prizadevajo, vzgajati si vdane posle, ki se jim more zaupati, ki pa tudi v starosti najdejo oporo pri rodbini službo-dajalčevi,
NOTRANJE POLITIČNE ZADEVE. Cesar potuje v Budimpešto. — Kompromis krščanskih socialcev in konservativcev na Tirolskem. — Obsojeni ogrski republiČani.
»Wiener Allg. Zeitung« poroča, da namerava cesar potovati v Budimpešto, kjer namerava več časa ostati. — Na shodu v Kalternu sta se zavzemala za kompromis med konservativci in krščanskimi socialci poslanca Schraffl in Kienzl. Posl, Schraffl je izjavil, da upa, da se sklene na Tirolskem med konservativci in krščanskimi socialci mir. — Odvetnika Pap in Makai, voditelja takozvane republikanske stranke v Maku, sta obsojena vsak v petdnevni zapor. Uvedli so pa tudi proti republičanom kazensko postopanje radi razžaljenja Veličanstva,
SPLOŠNA STAVKA V BELGIJI.
V charleroiških rudnikih je stavka skoraj splošna, V La Louvierju pa stavka med 51.000 delavci le 5000. Velike železnice so obrat ustavile, manjše proge morejo promet vzdržati le, ker jih orožniki stražijo. V anhverpenskem pristanišču so pričeli polagoma zopet delati. »Le Peuple«, socialno-demokraško glasilo, poroča, da je 14. t. m. stavkalo 350.000 delavcev in da se 15. in 16. t, m. to število poviša na pol milijona. Stavka je dokaj mirna. Splošna je stavka v industrijskih okrajih Mous in Charleroi, v lujiškem okraju so stavkujoči v večini.
Merske novice.
so premalo čuvali Nemce v Nancyju. V razpravi je Ertl (konservativec) izvajal, da lahko nastanejo z Rusijo zapletljaji radi vzhodne Azije, Francija se pa mora sprijazniti z razmerami, ki sta jih leti 1870/71 ustvarili. Glede na dogodke v Nancyju je izjavil, da če so le deloma resnična poročila, se mora zahtevati od Francije odločno osveta. Tudi socialni demokrat Ledcbur je zahteval primerno osveto, če so poročila o dogodkih v Nancyju istinita. Govornik tako ostro napada ruskega cara, da ga mora predsednik svariti. Nato se pa peča z nemško in z avstrijsko politiko. Nemčija carovo svetovno osvojevalno politiko podpira, ker zatira Poljake; Avstro-Ogrska jo podpira, ker vzdržuje zistem, da so Jugo-slavni razdeljeni v tri državno-pravno ločena ozemlja: Hrvaško, Dalmacijo in Bosno (na Slovence je pozabil). Nemška vlada zasleduj narodno tolerančno politiko, predvsem se pa mora s Poljaki sprijazniti. Tudi ostali govorniki so zahtevali od francoskc vlade osveto radi dogodkov v Nancyju.
X X
\y /\
š »Zarja« priredi clne 17. t, m,, ob 8, uri zvečer v društvenih lokalih v Gradcu svoj prvi občni zbor v letnem tečaju leta 1913.
š Polom nemške posojilnice v Laškem trgu. Že napovedani sestanek slovenskih interesentov, t. j. vlagateljev in članov dolžnikov se gotovo vrši prihodnji petek, dne 18. t. m., dopoldne ob 8, uri v pivnici § 11. v Laškem trgu. Poročal bode poslanec dr. Benkovič o svojem posredovanju pri finančnem in poljedelskem ministrstvu in pri c. kr. namestniku, zlasti o pravem stanju posojilnice in o stališču države in dežele ter merodajnih korporacij v tej zadevi; interesentom se bode dal pouk, na kakšen način naj najbolje varujejo svoje koristi. Shod je omejen samo na povabljene osebe; vsak zadružnik ali vlagatelj se more pri sklicateljih izkazati s knjižico. Pristop imajo tudi povabljeni nezadruž-niki. Svoje somišljenike prosimo, da interesente pravočasno opozorijo na ta sestanek.
š Dramatično društvo v Mariboru. V
nedeljo, dne 20. aprila, sc uprizori priljubljena narodna igra »Rokovnjači«, To je zadnja predstava v sezoni. Začetek ob pol 8. uri zvečer.
NEMCI IN FRANCOZI.
Nemški državni zbor je 15. t. m. nadaljeval razpravo o proračunu zunanjega ministrstva. Državni tajnik zunanjih zadev v. Jagow je pričel takoj razpravljati o dogodkih v Nancyju in je rekel, da v6 dozdaj le to, kar je v časopisih čital. Če so poročila resnična, dogodke zelo obžaluje in bi lc dokazali, kako da vpliva tisti Šovinizem na duhove, o katerem je zadnjič kancler govoril, in kako da je nevaren. Nemškemu poslaniku v Parizu je naročeno, da naj prosi francosko vlado za pojasnilo, in če ic res. kakor se poroča, naj sc pritoži, ker
Tajnik nemškega poslaništva, grof Wedel, jc pri francoski vladi prosil za natančne informacije o dogodku v Nancyju, Odgovorili so mu, da ko dobi vlada obširno, že naznanjeno poročilo, izroči nemškemu poslaniku Schonu pozitivne informacije. »Agence Havas« poroča, da v Nan-cyju ni bilo drugega, kakor da je nekaj dijakov na dva Nemca v kazini žvižgalo, česaKnihče še opazil ni, Nemca sta šla nato v bližnjo gostilno, 12 dijakov jima je sledilo in so Nemca vlekli, a so prenehali, ko jih je gostilničar oštel. Ko sta šla Nemca na kolodvor, so ju dijaki spremili, kakih 50 radovednežev se je zbralo, ki so slabe šale zbijali, 12 porednežev je došlo tudi na peron, Nemca so vlekli mladi, nekoliko vinjeni dijaki. Konservativno in vsenemško časopisje bije na veliki boben zaradi dijaške šale v Nancyju proti Franciji, liberalno časopisje objavlja tozadevne brzojavke brez komentarja. Nemška vlada izjavlja, da se je preiskava uvedla in da upa, da Francija kolikor mogoče hitro stvar spravi s sveta.
Primorske vesii.
p Koroški in goriški Slovenci na Sveti Gori. V soboto je prišlo v dveh posebnih vlakih 1200 koroških Slovencev iz podjunske in rožne doline na Sveto Goro ob najhujšem dežju, vetru in mrazu. Na Sveti Gori so bili skoraj vsi romarji pri sv. spovedi in pri sv. obhajilu. V nedeljo ob pol 7. uri so imeli slovesno sveto mašo in pridigo, Govoril je g. dr, Lambert E h r-1 i c h. Ko je bilo končano sveto opravilo, so prišli v procesiji na Sveto Goro goriški Slovenci. Koroški romarji so jih čakali pred cerkvijo in so jih slovesno sprejeli. Kmalu nato je imel g, dr. A. Pavlica cerkveni govor za goriške in koroške Slovence, katerega je množica (okoli 2000 oseb) z napetostjo poslušala, nakar je sledila sv. maša. Ker je bila že pozna ura in ker je pokrival svetogorsko trato za cerkvijo sneg in je brila še precej ostra burja, se shod za cerkvijo ni vršil. Pač pa je govoril v cerkvi po sv. maši vlč. gosp, dr. A r n e j c, čegar govor je segel poslušalcem globoko v srce. Okoli 10. ure so se koroški romarji podali proti Gorici in ob 12. uri in pol popoldne so se s posebnima vlakoma, ki sta bila okrašena s slovenskimi zastavicami, odpeljali proti Koroški. Cela slovesnost se je kljub slabemu vremenu izvršila v splošno zadovoljnost romarjev,
p Slovenska pivovarna v Trstu. »Jadranska banka« v Trstu je v zvezi z gosp. Petrom Liebmannom v Trstu in Jurijem Liebmannom iz Senožeč dobila od ministrstva dovoljenje za ustanovitev delniške družbe »Adria«, ki se bo pečala s pivovar-skim obratom. Pravila družbe, ki ima za sedaj 1,000.000 K kapitala, so že odobrena.
p Germanizacija pri Lloydu, Nekateri listi so prinesli vest, da se bo imenoval eden novih Lloydovih parnikov — >Plzen«, proti čemur so nemški listi ogorčeno protestirali, češ, da se mora češko mesto Plzcn na parniku imenovati v nemškem jeziku — »Pilsen«, Nevarnost češke Plzni je sedaj odstranjena, ker je upravni svet paroplovne družbe sklenil, da se bodo imenovali štirje parniki, ki so sedaj v delu: »Hungaria«, »Cracovia«, : Pilsen« in »Inns-bruck«. Toliko korajžni vendar niso bili, da bi si napravili še — »Krakau«.
p Muhadžirji v Trstu. V pomorskem Iazarelu pri Sv. Jerneju pri Trstu je umrla 58 let stara strežnica Antonija Ruljan-čičeva, ki se je nalezla legarja od bosen-skih izseljencev Muhadžirjcv, kateri se vračajo iz Turčije domov. Sploh ni izključena nevarnost, da sc bolezen razširi, saj je prišlo nanovo v Trst 12 izseljencev z legarjem, 3 pa s črnimi kozami.
p Mednarodna obrtna zadruga žepnih tatov. V Trstu se že več tednov dogajajo drzne žepne tatvine, pri čemur neznani zločinci pogosto znatno »olajšujejo« polne žepe, Svoi delokroč imaio navihani tatovi
zlasti v tramvajskih vozovih. Pred par dnevi pa se jc policiji posrečilo ujeti troje mladih Grkov, ki jim je na podlagi zaplenjenega kradeža takoj dokazala krivdo. Sedaj pa prihajajo na dan vedno lepše reči. Od vseh strani namreč prihajajo vesti, da so ti skromni Grki pravzaprav policiji dobri znanci. Na Dunaju imajo na primer par »sotrudnikov«, ki delajo po istem sistemu. Tako tudi v Monakovem, Turinu. Rimu itd. — Da, vse se organizira,
p Predilnica v Ajdovščini. V Ajdov* ščini je predilnica, ki je po več desetletjih samostojnega obratovanja prešla v trust avstrijskih predilnic, katerega financira »Boden-Credit-Anstalt«. Delnice je pokupil vse trust s svojimi trdnimi bankami, vsled česar postanejo občni zbori delničarjev interna zadeva trusta, kar sc je že pokazalo pri občnem zboru, ki se je vršil v ponedeljek.
p Nezaupnica goriškemu municipiju. Tržaško namestništvo je, kakor poroča neki tukajšnji italijanski list, odklonilo proračun goriške občine. S tem je namestništvo izreklo nezaupnico upraviteljem goriške mestne občine,
p Imenovanje v policijski službi. Policijski komisar g. Alojzij K e r š o v a n jo imenovan za policijskega nadkomisarja,
BOJI MONGOLCEV S KITAJCI.
Oddelek kitajske kavalerije je ob meji pri Chalki napadel mongolski oddelek. Mongolci so odbili napad. Kitajcev je padlo 400 mrtvih. Mongolci so Kitajcem zarubili 5 strojnih pušk, tren, 100 pušk in 10.000 patron.
Ljubljanske novice.
lj Komisijonelno obravnavo za jez pod
šentpeterskim mostom v Ljubljanici je za danes popoldne razpisal ljubljanski magistrat. Predloženi projekt se je moral umakniti, ker ni bil odobren od deželnega odbora.
Ij Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani vabi k predavanju, ki bo v četrtek točno ob pol 8. uri zvečer v društvenih! prostorih. Predava c. kr. vad. učiteljica gdčna Marija Š t u p i c a o »Virih prave sreč e!«
lj Kinematograf v deželnem gledališču. V soboto se vrše otvoritvene predstave podjetja »Kino Metropol«. To podjetje je last Dramatičnega društva v Ljubljani in jc vodstvo poverjeno posebnemu odborovemu odseku. Odbor se je le $ težka odločil, prenesti v deželno gledališče kinematografske predstave. Ker pa Dramatično društvo nima zadostnih podpor za vzdrževanje stalnega gledališča, ker osobito nima sredstev, da bi tudi poleti plačevalo igralno osobje, bi moralo letos slovensko gledališče sploh prenehati, če sc mu ne odpro novi viri dohodkov. Dobiček' podjetja je torej določen le v najplemeni-tejše namene. To je uvaževal tudi deželni odbor kranjski, ki je v ta namen prepustil uporabo deželnega poslopja Dramatičnemu društvu brezplačno in je tudi vse obširne adaptacije v poslopju izvršil v lastni režiji. Kdor podpira »Kino Metropol«, podpira in omogočuje vzdrževanje stalnega slovenskega gledališča v Ljubljani, — Odbor Dramatičnega društva zaraditega najvljudneje vabi vse prijatelje gledališča, da pridno posečajo »Kino Metropol«. Vodstvo bo nudilo najboljše in najnovejše na tem polju. — Odbor.
lj Srbski dijaki na izletu v naših krajih. Večja skupina dijakov sremsko-karlov-ške višje gimnazije napravi 22. t, m, izlet preko Zagreba, Reke, Pulja in Trsta v Ljubljano. Spremljali jih bodo štirje profesorji.
lj K Slomšek - Einspielerjevi slavnosti je še poročati, da jc počastil prireditev tudi voditelj koroških Slovencev dr. J. Brejc in več koroških domoljubov. Iz Sv. lucijc na Goriškem je došla brzojavka: 1200 koroških Slovencev-romarjev sc ra-duje z Vami na Vaši slavnosti. Ehrlich. — Župnik Treiber je brzojavil: Slava Slom-šek-Einspielerjevemu spominu. Njujin duh naj prešine slehernega Slovenca! — K včerajšnjemu poročilu sc nam naznanja, da je bila »Slavnostna popotnica« prepočasno v štiričetrtinskem taktu izvajana, dasi je predpisan dvodelni »allabreve« in tempo »allegro« (veselo).
lj Društvo »Pripravniški dom« bo imelo svoj občni zbor v nedeljo, 27. aprila, ob pol 12. uri v konferenčni sobi c. kr. učiteljišča. K obilni udeležbi vabi odbor.
lj Umrli so v Ljubljani: Antonija Wer« nig, žena železniškega vratarja, 39 let. — Janez Popit, dninar, 34 let. — Janez Logar, hlapec, 33 let. — Ana Grajžar, vdova železniškega sprevodnika, 50 let. — Marija Adamič, občinska uboga, 65 let. — Ana Cugelj, zasebnica, 73 let.
lj Zadržana udeležiti se Sbmšek-Ein-spielefjeve slavnosti, sta poslala »Slovenski Straži ravnatelj deželnih uradov g. M, Zamida 4 K, g. Franc Treiber, župnik v Št. Rupertu v Velikovcu, 4 K, Storite tudi drugi, ki Vas ni bilo, tako !
lj Odborova seja »Slovenske Matice«
bo v četrtek, dne 17. aori!a 1913. ob šestih zvečer.
lj Ordinacija v zdravniškem posveto-vališču Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana vrši se z ozirom na izkazano potrebo odslej vsak dan od pol dveh do pol treh popoldne v Bethovenovi ulici št. 9. Ordi-nira iz posebne naklonjenosti gospod dr. Bogdan Derč, c. kr. policijski zdravnik, kateremu se tudi lahko naznanijo slučaji zanemarjenih otrok.
lj S trga. Danes je bilo na trgu zelo živahno in ni primanjkovalo ničesar. Solata je zadobila staro ceno in jo je bilo primeroma veliko, jajca so prodajali štiri za 22 vin., krompirja pa je bilo okoli 40 voz in so ga prodajali 100 kg do 6 K. — Danes so začeli materijal, ki so ga skopali iz kanala nabiralnika ob Šolskem drevoredu odvažati.
lj Društvo slovenskih profesorjev priredi v soboto, dne 19, t. m., ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu« prijateljski sestanek. Na dnevnem redu je razgovor o pred-logifi na delegacijskem zborovanju v Kra-kovem. Z ozirom na pomembnost predmeta in važnost stanovske organizacije pričakuje prav posebno obilne udeležbe — odbor.
lj Bitka za zalepko, ki se je vršila na Tržaški cesti, se pojasnuje od raznih strani. Zabavnikova nam je prišla pojasnit, da je bila sobotna notica o tem dogodku pravil-nejša. V boju Zabavnikovi ni bila strgana lasulja z glave, ker lasulje niti ne nosi, na sestanek pa ni bila vabljenj samo Zabavnikova, ampak tudi Trpinova. Boj se za Trpinovo ni končal zmagoslavno.
TeleMa in brzojavna poročila.
MIR.
London, 16. aprila. (Reuter.) Diplomatski krogi so mnenja, da se mir v najkrajšem času sklene. Mirovni delegati balkanske zveze in Turčije se v kratkem zopet zberč v Londonu.
KONFERENCA VELESIL.
London, 16. aprila. (Reuter.) Velesile so odposlale balkanskim državam enako se glasečo noto glede severne in severovzhodne meje Albanije.
Dolčitev južne meje in sklepanje o pripadnosti egejskih otokov se odloži do sklepa miru.
Jutrišnja konferenca poslanikov se bo Oavila z načrtom ustave in uprave za Albanijo.
Ustavljenje vojaških operacij srbske pomožne armade pred Skadrom se oficielno potrjuje.
ODHOD SRBSKE ARMADE IZPRED SKADRA.
Belgrad, 16. aprila. General Bojovič, poveljnik srbske armade pred Skadrom, je v torek odposlal na vrhovno srbsko poveljstvo poročilo, v katerem izjavlja, da dosedanje število oblegovalne armade nikakor ne zadostuje za zavzetje trdnjave, vsled česar prosi za nadaljne ukaze. Bojovič je nato dobil v petek obvestilo, naj takoj ustavi vse nadaljne operacije in pripravi vse potrebno za odhod srbske armade.
ANGLEŽI O ODPORU ČRNEGORE.
London, 16. aprila. Angleški diplomatični krogi ne smatrajo odpor kralja Ni-kole proti sklepom velesil za resen. Kralj se boji naroda in hoče s svojim odporom preprečiti izbruh nezadovoljnosti v Črnigori. Udal se bo takoj usodi, kakor hitro bo mogel potolažiti narod s kakimi odškodninami. Z ozirom na razburjenje v črnogorskem narodu, je v Angliji vzbudilo stališče Avstrije napram kompenzačnemu vprašanju nejevoljo. Velesile se sedaj trudijo, kako bi mogle pripraviti Avstrijo do tega, da bi privolila v kompenzacije Črnigori.
NASPROTUJOČE SI VESTI O OBLEGANJU SKADRA.
Cetinje, 16. aprila. Naskok na Skader se ne bo izvršil. Generala Martinovič in Vukotič sta se sešla s kraljem in po dolgem posvetovanju so prišli do prepričanja, da so operacije brez Srbov nemogoče.
Belgrad, 16. aprila. Na podlagi izjave črnogorskega tiskovnega urada in nekih privatnih telegramov se sklepa, da hočejo Črnogorci Skader res naskočiti.
KOREKTURA SEVERNE ALBANSKE MEJE.
London, 16. aprila. Avstrijski vojaški strokovnjaki, ki so bili prideljeni avstrijskemu zastopniku na velcposlaniški reuniji v Londonu, so konstatirali, da so meje Albanije, kakor jih je določila reunija, nepopolne. Raditega je avstrijski veleposlanik na zadnji seji veleposlaniške reunijc zopet sprožil vprašanje omejitve Albanije in zahteval korekturo severne meje. Med avstrijskimi in ruskimi strokovnjaki je prišlo no novih diferenc, ki so na bile na predvčerajšnji konferenci pri Greyu izravnane. Odločitev o novi korekturi je bila takoj sporočena Srbiji in Črnigori, da se tako prepreči vsaka zakasnitev odhoda srbske armade izpred Skadra,
MNENJE SRBSKE DIPLOMACIJE O POLOŽAJU. v Belgrad, 16. aprila. Neki Srbski diplomat je glede političnega položaja izjavil: Skader je vsaj za enkrat za Črnogoro izgubljen. S tem je pa Črnagora rešena za srbstvo, ker jo je. izkušnja poučila, da ji še, vsega manjka, Črnagora se bo morala sedaj odpočiti in zbirati novih moči za bodočnost, pri čemer ji bo Srbija stala na strani. Vesti, da se strneta Srbija in Črnagora po vojni v eno državo, niso resnične. Srbija bi spojitev obeh dežela odklonila tudi tedaj, ako bi Črnagora to zahtevala. Pač pa se bo takoj po sklonjenem miru vzelo v pretres vprašanje unije med Srbijo ln črnogoro v stvareh zunanjega zastopstva, dalje carinske in vojaške unije. Pa še drug vzrok je, da Srbija nikakor ne misli na aneksijo Črnegore. Ne sme namreč vzbuditi nepotrebnega, sovraštva pri svojih sosedih in riskirati svojih vojnih uspehov na jugovzhodu. Kajti, ako bi se Srbija povečala s Črnogoro, bi se nekako izravnalo njeno prikrajšanje v Albaniji in na jadranski obali. Tako pa Srbija lahko zahteva, da se ji pusti ozemlje na desni strani Vardarja, da se ji puste Veleš, Prilep, Bit >lj, Ohrid in celo ozemlje do Lerina (Florina) in Djevdjelije, ki jih je zasedla —■ ne samo iz ozirov na ravnotežje med balkanskimi državami, marveč tudi kot odškodnino za njene velike vojne žrtve in pa — kar je za Srbijo najvažnejše — zato, da pride v neposredno zvezo z Grško, s katero Srbija sploh nima nikakih interesnih sporov.
Tako bi se Srbija približala Solunu. Izhod na Jadransko morje je življenjsko vprašanje za Srbijo. Albanija je važna za Srbijo le kot prehod k Adriji. Ker so se pa velesile odločile za avtonomno Albanijo, se mora Srbija odškodovati v Macedoniji. Kar se tiče tega, da bo severno - albanska meja tako Srbiji kakor Črnigori vzela obširne osvojene pokrajine, treba pomniti, da je pridobitev novopazarskega Sandžaka in neposredna zveza Srbije s Črnogoro za obe ti dve deželi večje važnosti in koristi nego aneksija cele neplodne in zapuščene Albanije.
Pri delitvi se bodo med zveznimi državami nedvomno pokazale velike težkoče, a do razpada zveze po mojem mnenju n? pride. Mir ss, ak? ne bo kakih zapletljajev, sklene v osmih do desetih dneh. Glasom pogodbe med zavezniki morajo tekom dveh mesecev po miru obmejna vprašanja biti rešena, drugače razsoja ruski car. Gladko rešitev bo med drugim ovirala prvotna delitvena pogodba, katere se Bulgarija drži, ostali zavezniki jo pa izpodbijajo. Marsikaj se pri sklepanju pogodbe ni moglo predvideti; tako dobi na primer Bulgarija z našo pomočjo velik del Tracije, na katero v prvotni pogodbi sploh ni aspirirala. Najpravičnejše bi bilo, če bi vsak zaveznik obdržal ono, kar je priboril; s teitt bi bilo tudi ravnotežje ohranjeno. Bulgarski interesi se z ozirom na bulgarske zahteve po Bitolju in Solunu križajo tako s srbskimi kakor grškimi koristmi. To druži Srbijo in Grško in ju sili k medsebojnemu podpiranju priti zahtevam Bulgarije, Znamenja kažejo, da se je med obema državama že sklenil tozadeven dogovor. Čuje se, da obe dinastiji v kratkem skleneta rodbinske zveze. A tudi Bulgarija je na delu; v Pe-terburgu se je med njo in Rumunijo sklenil sporazum in Bulgarija. je stopila v zvezo z velesilami, ki stoje za Rumunijo. Uspeh vseh teh dogovorov in sporazumov je sedaj ta, da se Srbija n>} more v vsakem slučaju brezpogojno zavzeti za gršk~» zahtevo, da ostani Solun grški, kakor tucli Grška ni mogla vsega riskirati za to, da bi bila Srbom omogočila hitro dovršitev akcije pred Skadrom., Z drugimi besedami: Mogoče je, da bo S?lun v danem slučaju postal predmet pogajanj med Srbijo, Bulgarijo in Grčijo.
SRBIJA NE PREPUSTI SOLUNA NE BULGAROM NE GRKOM.
Belgrad, 16. aprila. Srbska vlada je svojim trem zaveznikom sporočila, da Srbija ne dopušča definitivne aneksije Soluna od kateregakoli zaveznika. Srbija ima do Soluna iste pravice kakor Bulgarija in Grčija. Solun mora postati skupna last vseh balkanskih držav.
SPOR MED GRKI IN BULGARI RADI SOLUNA.
Solun, 16. aprila. Vest, da nameravajo Bulgari pomnožiti svojo pesadko v Solunu, sc potrjuje. Nove bulgarske čete so že na potu proti Solunu, kjer se bodo utaborile. Radi teh izrednih bulgarskih odredb jc odpotoval 5. pešpolk prve grške divizije v smeri proti Kilkišu, dočim mora biti 4. pešpolk vedno pripravljen za vsak slučaj. Iz neznanih vzrokov se je 5. pešpolk takoj vrnil in pustil večji oddelek vojaštva v Nigriti, kjer so nastavljene grške
oblasti. Prva grška divizija tabori na raznih krajih pred Solunom, peta divizija pa pri Galiku in Baldži. Vas Saimanli na železniški progi Solun — Kilindir so zasedli Grki, dočim sc nahaja kolodvor še v bulgarskih rokah. Bulgarska zahteva po Solunu jc vzbudila v grških krogih veliko vznemirjenje, Govori se, da Grki ne bodo več pripustili novih bulgarskih čet v Solun, ampak jih ustavili, če treba tudi z orožjem. Diference med Bulgari in Grki postajajo vedno večje. Grki nameravajo odposlati v Solun še tri nadaljne divizije in napravljajo baje že par tednov pred mestom močne okope.
VELEVLASTI SE NIMAJO V RAZDELITEV BALKANA VMEŠAVATI.
Belgrad, 16. aprila. Vladna »Samouprava« izjavlja, da nima londcnska konferenca nobene pravice, se v vprašanje razdelitve osvojenega ozemlja vmešavati.
GOLA FANTAZIJA,
Peterburg, 16. aprila. Brzojavni urad konstatuje, da so vsa poročila o sklepih in razpravah poslaniške konference v zadevi rumunsko-bulgarskega spora gola izmišljotina. Razprave so strogo tajne.
ZOPER SLOVANOFILE.
Peterburg, 16. arila. Oblast bo go-Vcniike na zadnjem slovanofilskem banketu: Verguna, Brjanšaninova, Ki-kanozova in Savenka zaradi napadov na rusko vlado poklicala na odgovor. — Vojni minister je poklical k sebi polkovnika BaljaŠnija, ki je tudi na nekem takem banketu govoril in zahteval od njega pojasnil. Polkovnik bo moral v pokoj. — General Skugarev-ski, ki se je podal v inozemstvo, je bil prosil za avdijenco pri caru, a jc ni iz-poslcval.
TURČIJA DOBIVA DENARJA.
Carigrad, 16. aprila. Francoska svetilniška družba je vladi za podaljšanje koncesije za 10 let dala 10 deset-milijonsko posojilo. Francoska kejska družba je vladi za prepustitev nekega zemljišča dovolila 8 milijonov kredita.
XXX
SLOVENSKI ROMARJI PRI KARDINALU MERRY DEL VAL.
Rim, 16. aprila. (Kor. urad.) Včeraj popoldne se je podalo približno 650 romarjev pod vodstvom ljubljanskega knezo-škofa dr. Antona Bon. Jeglič in duhovnega svetnika Kalana v Vatikan, kjer je podelil romarjem v papeževem imenu kardinal Marry del Val apostolski blagoslov. Ko je kardinal vstopil v sale bucale, so ga romarji, med katerimi je bilo tudi več Slovenk v narodnih nošah, pozdravi'i s petjem papeževe himne. Ljubljanski knezo-škof dr. Anton Bon. Jeglič ;e prečital latinsko udanostno adreso, ki globoko obžaluje, ker je papež obolel in ki izraža, da kipe za njegovo zdravje goreče molitve v nebo. Merry del Val je odgovoril, da mu je presvetli škof pripovedoval o udanosti romarjev papežu in da so žalostni, ker niso k sv. očetu pripuščeni. Poto'aži naj jih zavest, da če tudi sv. oče telesno ni navzoč, se le s svojo dušo nahaja v njih sredi in da živahno želi romarje videti. Kardinal Merry del Val je izjavil, da bo o čuvstvih in o željah romarjev sv, očeta obvestil. Sprejem se je zaključil s petjem pa-peške himne in z živo-klici na papeža.
Rim, 16. aprila. Sprejem Slovencev pri kardinalu tajniku Merry de Valu je bil sijajen. Knezoškof dr. Jeglič je v imenu Slovencev izrazil čustva udano-stL pokorščine, ljubezni pa tudi žalosti zavoljo bolezni Svetega Očeta. Kardinal je lepo odgovoril in dal vsakemu spomin na Sv. Očeta. Izredno se mu je dopadla narodna noša in ubrano milo-glasno slovensko petje.
XXX
STANJE SV. OČETA SE JE ZOPET POSLABŠALO.
Rim, 16. aprila. Zdravstveno stanje sv, očeta se je zopet na vznemirljiv način poslabšalo. Zdravniki se boje izbruha pljučnice.
Rim, 16. aprila. Današnji jutranji bulletin se zopet nekoliko ugodnejše glasi. Sveti Oče je ponoči nekaj ur spal. KataraliČna afekcija se ni poslabšala. Delovanje, srca je dobro. Izmečki lahki. Zdravniki so predpisali brezpogojni počitek. Vatikanski krogi pa niso pomirjeni in so pesimistični.
XXX
DEKAN VIDOVIČ UMRL.
Metlika, 16. aprila. Tu jo umrl vpokojeni dekan in župnik Anton Vidovi č. Pogreb bo v Metliki v petek ob 9. uri dopoldne.
XXX
ATENTAT NA KRALJA ALFONZA.
Madrid, 16. aprila. Policija je vse, ki so bili zaradi suma sokrivde na Allegro-vem atentatu na kralja aretirani, izpustila, tudi Francoza Bacha. V zaporu ostane le Allcgrov prijatelj Bajaliera. »Eooca« piše,
da so aretirali nekega policista, ki je bil Allegru dal na razpolago svoj revolver.
NANCYSKI DOGODKI.
Pariz, 16. aprila. Vlada je glede X Nancyju odredila najstrožjo preiskavo,
SMRTNA KOSA.
Dunaj, 16. aprila. Tu je umrl fcld-maršallajtnant v pokoju Emanuel vitez Vavra.
SNEG V SRBIJI.
Belgrad, 16. aprila. Zadnji sneg je povzročil v mestu hudo poškodbe pri razsvetilnih napravah in ovire pri prometu.
SAMOUMOR.
Peterburg, 16. aprila. Tu se je usmrtil generalni major Dobašinskij, pri katerem so izginili neki važni dokumenti.
Rožne stvari.
Na Španskem zapirajo anarhiste radi napada na kralja Alfonza. Sokrivde ob napadu anarhista Allegrija na španskega kralja sta osumljena Francoz Pac m Španec Bajadierra. V Barceloni jo pa dne 15. t. m. 32 anarhistov zaprli.
Pozna zima. Včeraj dopoldne, dno 15. t. m., je v Budimpešti še vedno nekoliko snežilo. Telefonsko zvezo med Budimpešto, Reko in Zagrebom, ki jo je sneg pokvaril, so zopet popravili. V. Sarajevu je dno li. in 15. ves čas snežilo. Sneg je v Bosni velikansko škoi clo povzročil.
20 hiš pogorelo je v Fiave, Tirolsko. Brez strehe je 100 oseb. Škode je 50.000 clo 80.000 kron; 50.000 kron je pokritih po zavarovanju.
Stavkarji smrtno ranili delovodjo, V Rabu stavka v Weizerjevi tvornici železniških voz 160 kovačev. Na shod stavkarjev je prišel dne 14. t. m. delovodja Forreiter. Ker so delavci sodili, da vohuni, so ga z železnimi palicami smrt nonevarno pretepli.
Aviatik padel v morje. Iz Nize po« ročajo, da je aviatik Guadart s svojim hidrocroplanom padel v morje in ga še niso dobili.
Sufragetke požigalke. V St. Leo-nardsu so zažgale sufragetke hišo poslanca Arturja du Cros. škode je več tisoč funtov. Rešiti niso mogli dragocene uprave.
Francoski vojni minister o oborož« bi Francije. Nedavno je francoski vojni minister Etiennc na neki slavnosti govoril tako-le: »Francozi nismo ne ba-hači nc napadalci. Skozi 42 let dopri-našamo svoje, da se ohrani mir. Medtem ko so se druge države na naših mejah neprestano oboroževale in po-množevale svoje vojske, jo Francija sklenila humani zakon o dveletni vojni službi. Tudi drugače je Francija dokazala svojo miroljubnost in šla skoro do roba svoje razorožbe. Nasprotno so pa druge države pomnoževale svoje čete in so ocl leta do leta bolj prizadevale, da izpopolnijo svoje vojne sile. Danes stoji na kocki bodočnost, življenje in mir Francije. Zato sem z vladne stolice rekel zbornici: »Doprinesti morate potrebne žrtve za varnost domovine.« Dobro sem si premislil, kaj hočem, preclno sem to rekel. Jaz sem iz Gambettine šole, ki prej, preclno kaj stori, dobro premisli in prouči, nato pa odločno izvede do konca. Gambet-ta mi je na smrtni postelji rekel: »Dobro služite Franciji!« Mislim pa, da clobro služim Franciji, ako zahtevam od nje, da se nemudoma pripravi za obrambo domovine.«
Izpred sodišča.
Cerkven tat. Matija Mladenič, 32-letni delavec iz Kastve, brez stalnega bivališča, je bil že večkrat zaradi tatvino kaznovan in je na zelo slabem glasu. Zadnje tri mesece minulega leta se je vedno okoli potepal in se preživljal izključno samo s tatvino. V noči na 23. oktobra m. 1. je vlomil v kapelico v Mali Bukovici in izmaknil iz nabiralnika najmanj 5 K. Naslednjo noč je vlomil v kapelico v Topolcu in odtrgal ključavnico z nabiralnika; ker jc pa oskrbnik kapelice iz previdnosti zamašil cev, ki vodi v nabiralnikovo skrinjico, in je ves denar, okoli 23 K, ostal v cevi, se obdolžencu nakana ni posrečila. Da bi popravil svoj neuspeh, je takoj drugi dan vlomil v kapelico v Vrbovču in v cerkev v Ja-blanici. V kapelici je razbil nabiralnik, katerega je izpraznil. V Jablanici je pa vlomil ccrkvena vrata, razbil pri nabiralniku žabico in si prisvojil denar. Ker je toliko nakradel, da se je lahko napil, jc prenočil potem pri Francetu Mežnarju, kjer je hlapcu odnesel za. 11 K 24 vin. raznih reči. Ko je izvršil še nekaj drugih tatvin in jo čutil, da so mu v tem kraju tla prevroča postala, se ie čez tncscc clni pojavil m\i Sv.
Križu, kjer jc vlomil v ondotno cerkev. V zakristiji je vzel 10 ljučev in razbil nabiralnik, iz katerega je pobral denar. Dne 30. novembra je z6pet vlomil v cerkev Sv. Mateja in s silo odprl oba nabiralnika, v katerih je pa dobil le eno krono denarja. Odprl je taber-nakelj, vzel iz njega ciborij ter iz njega stresel sv. hostije po tleh; iz monštran-ce je vzel pozlačeno lunulo, vredno 40 kron, iz zakristije pa dve krtači in steklenico vina. V Bernasiju je še isto noč razbil vrata v mlinu Antona Siro-la. Denarja tu ni našel, pač pa je za 15 kron škode povzročil. Nekaj dni potem je v Kastvi izmaknil trgovcu Mo-horiču iz skladišča sod petroleja. Štiri dni pozneje je pa zopet poskušal vlomiti v cerkev v Brescah. Zavrtal je v zakristijslca vrata s svedrom 10 lukenj in izkušal potem z nekim železnim drogom odtrgati ključavnico, kar se mu pa ni posrečilo. Par dni pred Božičem se je pa blizu vasi Brega lotil nabiralnika, pritrjenega na lesenem križu tik poti, a tu je bil prepoden in kmalu potem aretovan. Obdolženec, ki je spočetka vse tajil, je končno priznal v celem obsegu svojo krivdo. Nekatera njegova priznanja so obudila sum, da ni pri zdravi pameti; izvedenci so pa izjavili, da ni umobolen niti bebast. Sodišče mu je za kazen prisodilo 13 mesecev težke ječe, potem ga bodo pa oddali v prisilno delavnico.
Kratko vesjlje, dolga kazen. Ja-Aezu Erlatiču, hlapcu na Javorniku, žganje bolj diši kakor delo, zato je sklenil, da si enkrat brez denarja privošči dober dan. Obiskal je na Savi in v Jesenicah tri gostilne in povsod si je kaj privoščil, ne da bi plačal. V Pe-klarjevi gostilni je spil dva vrčka piva in zavžil en golaž; ko je bilo treba plačati, je rekel: »Kar »cegelc« naredi, bo že gospodar plačal.« V Olifčičevi gostilni je namesto plačila razbil pri oknu šipo, v Vilfanovi gostilni pa kozarček, iz katerega je pil žganje. Nato je začel po Jesenicah razgrajati, tako da je moral občinski stražnik posredovati. Ker pa to ni vse nič pomagalo, mu je napovedal aretacijo, kateri se je pa obdolženec s tako silo uprl, da so ga šele s pomočjo nekega drugega ukrotili. Pri tem je Erhatič stražnika psoval. Pri obravnavi sicer trdi, da je bil popolnoma pijan, kar pa priče za-uikujejo; obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe.
Sleparska beračica. Terezija Mar-tinčič, 44 let stara iz Št. Ruperta, je bila že enkrat pol leta zaprta, ker je neko žensko opeharila za 1000 K, češ, da je 90.000 K v loteriji zadela, da si je kupila posestvo in da potrebuje, ker še ni dvignila denarja, teh tisoč kron za »aro«. Minulo jesen je pa zopet začela po Hradeckijcvi vasi, kjer je stanovala, krog ljudi lagati, da je zadela na srečko 90.000 kron, katerih pa ne more takoj dvigniti. Vsled škofovega naročila pa mora takoj za tabernakelj plačati 1000 K, katere si bo morala izposoditi. V tej vasi se ji ni nihče na te limanice vsedel, pač pa je postala Ka-' tarina Zaletel v Stanežičah njena žrtev. Obdolženka je lansko jesen večkrat prišla v to vas beračit ter je tudi tu trosila izmišljotine o zadeti srečki. Obdolženka je znala tako prepričevalno govoriti, da je Katarino Zaletel pregovorila, da ji je posodila teh 1000 K, katere ji je v ljubljanski frančiškanski cerkvi izročila. Ta denar je s svojimi znanci kmalu zapravila. Svojo žrtev je na ta način prevarila, da ji je obljubila še enkrat toliko vrniti, to je 2000 K, kar Martinčič sama priznava. Za kazen je prejela obdolženka dve leti težke ječe.
Zgodaj začel. Franc Zgonc, liletni posestnikov sin, je prodal v Ložu 9 brezovih metel za 1 Iv 72 vin. Domu grede ga je srečal loletni Filip Koče-var, posestnikov sin v Ložu ter ga pregovoril, da je šel z njim v »Mrzlo ja-
mo«, češ, da bo tam dobil od delavcev za IG bakrenih vinarjev komad za 20 vinarjev Spotoma ga je pa prijel pri vratu za srajco in zahteval od njega 8 krajcarjev z grožnjo, da ga drugače ubije. Prestrašeni fant je izročil Koče-varju zahtevani znesek, ko je pa hotel Kočcvar še 20 vinarjev imeti, se mu je strgal in zbežal. Obdolženec se zagovarja, da je grozil s »kloftanjem« ne pa z ubojem; obsojen je bil na osem mesecev težke ječe.
Mnenje gospoda profesorja dr. H. Schlcfferja, profesorja kirurgije v
Inomostu.
G.spod J. Serravallo
Trst.
Potrjujem Vam prav rad, da večkrat in z uspehom predpisujem Vaše železnato kina vino S. Serravallo.
Inomost, dne 3. junija 1911.
Profesor Schloffer.

ni Ulcfi
Pristne le. če
Sanaforium Emona vnr
................... .vohunskega u.ica 4
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šef-zdravnik: Dr. Fr. Oerganc, primar I, kir. odd. de?, boln,
vedno sveža v zalogi pri:
n ;o
Kupi se dobro ohranjena
Ponudbe pod poštni predal 35. 1180

S tem si usojam slav. občinstvu vljudno naznaniti, da sem z današnjim dnem
otvoril trgovino
v Ljubljani, Sodna ulica 7.
V zalogi bom imel priznano najboljše šivalne stroje »Pfaff« in druge vseh vrst za družinsko porabo in vsako obrt. Potrudil se bodem v vsakem oziru cenj. občinstvu vsestransko ustreči in prosim za blagohotno naklonjenost in se priporočam z velespoštovanj- m
ii!iOT TO
1182	bivši nadzornik tvrdke Singer Co.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306'2 m, sred. tlak 736-0 mm
c Cfts opa-« rovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	aH rtt ž3! 1« ► ^ t.
15 9. zveč.	733 4	5-0	sr. szah.	jasno	00
16 7- ZjUtr' 2. pop.	734 8 732-8	-04 11-3"	sl. jug m. jzah.	jasno it	
Srednja vfierajšnja temp. 19°, norm. 9-5°.
Hiša
sredi vasi, v kateri se izvršuje trgovina z mešanim blagom in vinska trgovina je zaradi preselitve pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj. Naslov pove uprava „Slovenca" pod Št. 1154. (Znamka za odgovor.)	1154
Skoro nov *i i •
s 13 izpremeni in
se radi selitve pod zelo ugodnimi pogoji proda. Več je poizvedeti: Skladišče Ranzinger ob južni žel. v četrtek popoldne ob 2. uri.	1121
Razglas.
V soboto dne 26. aprila 1.1.
bode
živinshi m Hramarshi semeni
v Jelšanah v Istri.
Ta semenj bode posebno ugoden trgovcem in kramarjem, ker se vrši precej v ponedeljek dne 28. aprila tudi v II. Bistrici semenj. Oddaljenost znaša od Jelšan do II. Bistrice le eno uro hoda. Trgovci, kramarji, živinorejci, mesarji, porabite to ugodno priložnost
Žnpanstvo občine Jelšane,
dne 12. aprila 1913.
J. ValenčiČ,
1162	župan.
mehka in trda, oziroma odpndki, so naprodaj radi pomanjkanja prostora po jako nizki ceni.
Josip šiška,	1183 d
tovarnar za parkete Ljubljana, Metelkova ulica št. i.
Razglas.
Naš letošnji redni občni zbor je podelil znesek treh tisoč kron za obda ritev 60 dolgo služečih, k stanju naših vlagateljev spadajočili poslov z
nagradami po 50 kron.
Za te nagrade morejo prositi one služeče osebe moškega in ženskega spola,
1.	ki pripadajo poselskemu stanu v zmislu poselskega reda;
2.	ki so služile ali še služijo najmanj petnatst let neprenehoma pri eni in isti rodbini in
3.	ki so najmanj tri leta vlagatelji našega zavoda.
Prosilci, ki doslej še niso bili obdarovani z nagrado, imajo prednost pred onimi, ki so v letih 1911 in 1912 prejeli nagrade.
Tisti, ki prosijo za kako tako nagrado, morajo nepretrgano službeno dobo dokazati s poselsko knjižico ali z izpričevalom svojega službodajalca ali na kak drug verodostojen način, n. pr. s potrdilom župnijskega ali občinskega urada svojega službenega kraja. Začasni izstop iz službe zaradi boleznine velja kot prestanek službene dobe, ako je posel po ozdravljenju zopet vstopil v službo prejšnjega gospodarja.
Pripadnost k stanju naših vlagateljev se mora dokazati z navedbo številke vložne knjižice Kranjske hranilnice, ki se glasi na ime prosilčevo ali je vinkulovana na njegovo ime, ali pa na drug način, ki izključuje vsako zlorabo.
Za te nagrade se je do dne 31. maja 1.1. pismeno ali ustmeno prijaviti tajništvu Kranjske hranilnice. Te prošnje se bodo rešile do konca meseca junija 1.1.
1178
V Ljubljani, dne 16. aprila 1913.
Ravnateljstvo Kranjske hranilnice.
9-1G0
Na ustanovnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani se bodo s pričetkom šolskega leta 19J3/14 nanovo sprejemali gluhonemi šoloobvezni otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov.
Pogoji za pripust k pouku, oziroma za sprejem v zavod so:
1.	Gluhonemost ali takšna stopinja nagluhosti, da se dotičnik s posluhom ne more naučiti glasovnega jezika;
2.	Izpolnjeno 7. in ne še prekoračeno 12. leto življenja in
3.	primerna telesna zmožnost in sposobnost za izobraževanje.
Od sprejetja so brezpogojno izključeni bebasti, slaboumni in božjastni otroci kakor tudi otroci, ki imajo nalezljive bolezni in druge telesne hibe. Ravnotako se ne morejo sprejeti otroci, katerih govorila niso zmožna priučiti se glasovnega jezika, ki so v veliki meri kratkovidni ali daljnovidni in ki močijo posteljo.
Sposobnost za izobraževanje se dokaže s posebno preizkušnjo, ki jo je prebiti v zavodu; dan in ura te preizkušnje se razglasita ob svojem času.
Gojenci morejo v dobi svojega izobraževanja v zavodu dobiti stanovanje in hrano, proti plačilu letnega zneska 300 K.
Znotranji gojenci dobe vso preskrbo v zavodu; vendar jih morajo tisti, ki so jih dolžni preživljati, preskrbeti s predpisano vrhno obleko in s potrebnim perilom. Znotranji gojenci morajo v zavod sledeča oblačila v dobrem stanu in zaznamovana s seboj prinesti, in sicer dečki: 2 zgornji obleki, klobuk in zimsko suknjo, dvoje črevljev, 6 srajc, 6 spodnjih hlač, 6 parov nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik; deklice: 2 zgornji obleki, klobuk ali ruto in zimsko jopico, dvoje črevljev, 6 srajc, 6 spodnjih kril, 6 hlač, 3 naprsne jopice, 3 predpasnike. 6 parov nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik.
Prošnje za pripust k pouku, oziroma za sprejem notranjih gojencev v zavod, je
do 10. junija 1913
vlagati pri vodstvu ustanovnega zavoda za gluhoneme v Ljubljani,
Prošnje je opremiti z nastopnimi listinami:
a)	z rojstnim listom,
b)	z izpričevalom o cepljenih kozah,
c)	z zdravniškim izpričevalom o gluhonemosti z napovedjo, kako je ista
nastala, in o telesni zmožnosti,
č) z domovinskim listom,
d)	s šolskimi naznanili, če jih ima dotičnih.
Kadar se prosi, da bi se dotičnik sprejel za notranjega gojenca, je prilo* žiti vrliutega izkaz o premoženju ali pa zavezno pismo, da bode plačeval po 300 K preskrbovalnih stroškov na leto.
Pristavlja se še, da S9 prošnje, ki bi dospele po 10. juniju t. 1. in ki bi se nr vložile predpisanim potom, to je pri vodstvu ustanovnega zavoda za gluhoneme ali bi bi bile pomanjkljivo opremljene, nc bodo uvaževalc.
r

V Ljubljani, dne 11. aprila 1913
ns*
KNJIGOTRŽTVO.
Katoliški verouk za realko, učiteljišče in dekliški licej. Prva knjiga: Verske renice (dogmatika.) Po I. in II. gimnazijski veroučni knjigi priredil dr. I v a n S v e t i n a. V Ljubljani 1913. (VII. 176 str.) V založbi Katoliške Buk-varne. Cena vezani knjigi 2 K 80 vin. — Ta nova učna knjiga je potrjena od cerkvene oblasti in odobrena od naučnega ministra ža zgodaj navedene šole. Do-tičnim zavodom je s tem jako ustreženo, kajti Svetinova »fundamentalka« in Pečjakova »dogmatika« sta pač za te izvode preobširni. Obe knjigi Je gospod pisatelj tako spretno združil v eno, da se ji prav nič ne pozna dvojni vir. V izbiri tvarine je imel srečno roko. Razvrstil je na 176 straneh vse to, kar je glede verouka potrebno mladini, ki ji je knjiga namenjena. Izpustil ni nobenega vprašanja, ki je večje apologetič-ne vrednosti. Za podlago vsem nadalj-nim resnicam je postavil dokaz o bivanju božjem. Nato govori na kratko o zgodovinskih virih, iz katerih se dokazuje resničnost katoliške vere, o Kristusu Bogu in. o katoliški Cerkvi. Dokazi so vseskozi pregledni in lahko umljivi, akoravno se je moral gosp. pisatelj boriti s tesnostjo odkazanega jim prostora. Isto se lahko reče o drugem delu: »Resnice katoliške vere«. Dokazi za posamezne resnice so sicer tuintam precej okrajšane, a zdi se nji, da brez škode za njih moč. Katehet lahko dokaz obširneje razvije, a njegovo jedro imajo učenci v lepi, jasni obliki v učni knjigi. Zlasti dokaz o neumrljivosti človeške duše je jasno utemeljen. Knjiga se bo prav lahko predelala v enem letu, ker ni obširna. G. pisatelju bodo za to knjigo gotovo hvaležni zlasti tisti veroučitelji, ki morajo v enem letu obdelati dogmatiko in fundamentalko.
J. Mlakar.
GLASBA.
Dr. Anton Falst, cerkvene pesmi,
za mešani zbor, dva zvezka: I. Velikonočne, binkoštne, Marijine. Part. 1 K 50 vin, glasovi po 25 vin. II. Marijine pesmi. (Šmarnicne.) Part. 1 K 80 vin., glasovi po 25 vin. — »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Dr. Faist, gimnazijski profesor v Gradcu, predsednik sekovškega Ceci-lijinega društva, je zidal te pesmi z nemškim besedilom. Podpisani jih že vefi let uporablja s slovenskim besedilom v cerkvi. Pesmi so našim razmeram tako prikladne, da sem se obrnil do skladatelja in založništva s prošnjo, naj bi se te pesmi izdale v slovenskem jeziku. Graška »Styria« je prošnji ugodila in sedaj so prišle pesmi na svitlo. Ker sem povzročil izdajo, dolžan sem pesmi vpeljati s priporočilnim pismom.
Le-te pesmi so jako lahke, homo-/onne, blagoglasne, vendar jih diči neka noblesa, ki se skrbno varuje vsake banalnosti. Marsikatera izdaja pesmi ostane na papirju, pesmi se pa malo poj o. Faistove pesmi se bodo pele vse, samo da jih pevovodje dobe v roke. S panituro se morajo kupiti tudi glasovi, zato so natisnjeni; cena je nizka. Upam, da Faistove pesmi vzbude občno po-zornott in da sem s to izdajo vstregel našim zborom.
_P. H u g o 1 in S a 11 n e r.
Brivnica v Vevčah
poleg tovarne se
odda takoj v najem
Poizve se pri lastniku Francetu Plevnik, dostilničarju v Vevčah. Zeli se ustnega gogovora.	1149
Sprejme se
kontoristinja
2 daljšo prakso, samostojna knjigo-vodkinja in perfektna koresponden-tinja. Ponudbe poštni predal št. 7, Žalec, Spod. Štajersko.	1150
Proda se
skoro nova
z veliko kletjo in velikim sadnim vrtom. Proda se tudi več stavbnih parcel, kakor tudi dobro vpeljana gostilna. Proda se radi selitve pod prav ugodnimi pogoji. Pojasnila so dobe v Spodnji šiški 22.	1102
Proda6ta se dve dobro vpeljani
gostilni
na jako prometnem f|i£ a z velikim Kr*iu in ena zasebna 1113d vrtom, dalje vee stavbonih parcel. Proda se radi preselitve
Jako ugodnih pogojih. Pojasnila so dajo na Rimski costl St. 11 v oostllnl.	jo4-1
Drva
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižano cene. Doslavijo se na zahtevanje tudi na dom. Parna ta$a SCAGNETTI. za skladiščem državnega k' lodvora.....
Novosti
za
768
v veliki izbiri
pri
R. M I K. L A U C
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5
'm
Sprejme se zanesljiva, starejša
oaruhitila
in samo taka, ki je vajena z otroci. Tudi poštena in pridna
kuharica
dobi službo v isti hiši. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod štev. 1153. (Znamka za odgovor.)	1153
Radioaktivno termalno kopališče
Toplice na Kranjskem.
Postaja dolenjske železnice Straža—Toplice. Akratov vrelec 38» C, ki daje nad 30.000 hI radioaktivne termalne vode na dan. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspeSno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopelji. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka, Zdravo podnebje. Gostogozd-nata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracijo. Prospekte in pojasnila daje brezplafno kopališka uprava. 976 06
BBBBBBBBBBBBBBflflBBIBBBBBflBBBBBIBBBflBBBBiaBSESaBflflBBBBn
Ni7fl70lfKba zaDar0Dall,a družba za življenje
rn m&UClSIllMfl Ravnateljstvo: Dunaj I. Aspernplatz 1. Ig
_ se priporoča za sklepanje zavarovanj na življenje, rente, doto in vojaško službo 5 53	pod najugodnejšimi pogoji in najnižjimi premijami.	y
| Stanje zavarovanj koncem leta 1912 : 400 milijonov. P B Rezerve	„ „ „ : 116 „ see sa
g Glavno zastopstvo za štajersko in Kranjsko v Gradcu I, Schmiedgasse 40, || BI kjer se sprejmo vsak čas strogo reelni, delavni sotrudniki proti dobri plači, (g | tCSf* Nadzorstvo za Kranjsko: Ljubljana, Hrvatski trg i. "a^J K BBBBBBBSBBBBBBBBBBIBBBBBBBBBBlBBBHBBiBBBBSaBBBBBBBBia
Za pomlad in poletje
* •
priporoča tvrdka •V A RH • V
Ljubljana
Prešernova ulica štev. 9
svojo bogato zalogo
izgotovljenih oblek
za gospode in dečke ter mične novosti
v konfekciji za dame in deklice.
Ceniki zastonj in franko.
853
Lobes pri Plznu, Češko
priporoča svojo izvrstne izdelke vseh kavinih primesi v zabojčkih in zavitkih, posebno svojo špecijalno znamko Dobiva se	nKaferol" kot popoln kavni nadomestek.	Dobiva se
povsod.	povsod.
Edini zastopnik za Kranjsko in Spodnje Štajersko:
Robert Walland
Ljubljana, Slomškova ulica št. 4.
Hladnikove Marijine pesmi
za mešani zbor in solospeve.
Op. 15. 16 Marijinih. VI. natis, part. 1 K, posam. glas 20 v.
•Op. 25. „Ave", 17 Marijinih. III. natis, part. 2 K.
Op. 45. „češčena Kraljica", 15
Marijinih, part. in 4 gl. 3 K,
posam. glas 30 v.
Op. 51. 19 Marijinih, part. 2 K.
Op. 62. Večerni zvonček, za
privatne šmarnične pobož-nosti, part. 40 vin. 1101
na Dunajski cesti d Ljubljani pred delaoskimi hišami in na Gitacah takoj ob mestni sneli na Tržaški cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
Več se izve pri lastniku JOS. TRIBUC, na GJmcah 37. 3127
Življenjsko vprašanje c£2ž za vsakega iissss
je zdrav želodec. Zatorej jo čhove.ška dolžnost, g« ohraniti nli pa, ako je nastalo že nesoglasje, odpomoči.
Glasom brezštevilnih zahvaLnio so so izborno obneslo pri zboljšanju teka. odstranitvi slabe prebave, sa/nrtja, pehanja. ropernega okusa, raznih bolečin zaradi motenja v prebavi žo več kot tri desetletja
BRADY-jeve želodčne kapljice
prej Marijaceljsko kapljico imenovane, kot najzaneslivojšo ilomačo sredstvo proti želodčnim boleznim pri otrocih in odraslih.
Varujte so enakoglasečih se pana-redb iu potvar tor pazite ua zraven -stoječo varstvouo znamko Slatero Božjo z
Detetom na deinicl /f -
in na podpis its to." Vl/tHialVj*
Dobiva so v lekarnah v steklenicah po 90 vinarjov in K t-80. - Kaipošilja v province lekarnar O. Brftdy, Dunaj I, Floischmarht S |387 (0 steklcmio K a'40 ;i dvojnato steklenice K 4*80 franko vseb stroškov).	;!222
V
Sijrup Sarsaparlllae
, oompos s sidrom.
Čistilo krvi. StekL K 3 60 in 7 50.
Capsicl
liDISl A MtilUlIl compos.
Nadomestilo za JPain-EspeUer ■ sidrom. — Boiooinj ublažujočo sredstvo za vdrgnenje pri prehlajen ju, revma-tlimu, rrotiim ild. — Steklenica K —'SO, 140, S -.
Žetonato bel jakovinssta tinktura t sldrcm. si malokrvnost in blefiičnost.
Slcklenica K 140. Stekletrca K 140.
Dobiva se po lel.arn.ili ali pa naravnost od Dr. BICKT£BJEV.^', lakarno ..Pri zlatem levu', Praga I. Elizabetam trida 6.
za pomladansko in poletno sezono 1913. Kupon. 31U metr. dola, za i} &
kompletno mošKo obleko t kupon 15 kron
(suknjo, hlaCe, telov- 1 kupon 17 kron nik) zadostno, stane lo 1 1 kupon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko U 20"-, kakor tudi Muro zu površnike. tnristovslui obleko, svileni hnmgarn in blago za damsko obleko, pošilja pu tovarniški coni kot reelna lil solidna, dobroi:nana
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-Ifflliof Brno, Morava.
Vzorci Kastonl In franko. Vsled direktnega naročila blaga pri tvrdki Siegel-lmhot Iz lovurnc imajo zasebniki ninotin prednosti. Vsled velikega blagovnega prometa \et!no največja izbira povsem svežega blaga. Sinili«, nn|nii|c cenc. Tudi najmanjša naročila so .'.\ršn iiajslabneje, natančno po vzoren.	40
Nizke cene!
Novosti 'Mm zo močHe io meieso Olaoa za
liJllanu, Stritarjeva ulita 4.
Ali ste že ponovili naročnino?

Št. 347/pr.
1155 3
Pri deželnem odboru kranjskem je s pogodbo namestiti
uradnika za Izvrševanle stitistKneia dela in cuslov,
ki se tičejo občinskih agend.
Dotični uradnik bo dobival začasno letno plačo 2000 K. S krstnim in domovinskim listom, z zdravniškim in nravnostnim spričevalom ter z dokazili o praktičnem izvežbanju o občinskih poslih opremljene prošnje je predložiti
do 10. mafa 1913
podpisanemu deželnemu odboru.
Od deželnega odbora kranjskega
1118
v Ljubljani, dne 10. aprila 1913.
1 Ji.- UViKS BM
! Za birmo!
Za nakup solidnih in priznano dobro idočih švicarskih	^^ / #	, s
vCnion" urf
zlatnine in srebrnine. se priporoča tvrdka
F. ČUDEN
Ljubljana, Prešernova ulica 1

Lastna tovarna ur v Sv ci
Glavni CENIK s žepnim koledarjem se pošilja zastonj.
Št. 243/pr.
Razpis.
Na deželni kmetijski šoli na Grmu se razpisuje mesto
strokovnega učitelja
za živinorejo in mlekarstvo
s prejemki VII. plačilnega razreda deželnih uradnikov t. j. z letno plačo 2200 K in aktivitetno doklado 672 K.
Strokovni učitelj, če je samec, dobi tudi naturalno stanovanje na Grmu. Služba se odda za eno leto provizorno, po preteku te dobe pa se bo nastavil strokovni učitelj definitivno, če bo zadostil vsem zahtevam in če se bo izkazal z učiteljsko usposobljenostjo za kmetijske šole. Prosilci za to mesto naj predlože svoje prošnje
do 1. junija 1913
podpisanemu deželnemu odboru. Prošnjam je priložiti krstni list, domovinski list. spričevalo o fizični sposobnosti, dokazila o dovršenih študijah in o strokovni usposobljenosti ter dokazila o znanju slovenskega in nemškega jezika. V prošnji je tudi navesti, če je prosilec še podvržen vojaški dolžnosti.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 12. aprila 1913.
1143
Deželni glavar: šusteršič 1. r.
n »o
So
« C
cr J.Z
C o •o
s« sprejemalo
Dom ča fvrd»al piiporoč mo domačo solidno tvrdko
Damski in otroški slamniki v najno-
^CflOrt veši cb,iki vseh
vrst ter športne čepice
Q6tzl Zideu^a ul. 8
a. t-
ga
< s « 2.
o x-
jO. —
Specijalna modna in športna
trgovina za gospode in dečke
Cilindri Klobuki Slamniki Čepice Kravate Rokavice Nogavice
Naramnice
Žepne
robce Srajce itd.
vse potrebščine za birmance v lepi izbiri in zmernih cenah.
1060
Elekfrofeh 111 s delniška
prej
1018
olhen
Praga «lfysocany.
Dlnamo stroji, elektriški motorji. Naprave za elektriško razsvet-ljaoo in preuaganie elektriške sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Turbo-generaforji, elektriške železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. ObSoČnfce in žarnice 4	vseh vrst.
Vodne turbine vseli sestav, (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh elektriških strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za Inštalirale.

mmhmhh
J imMMMS
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Stefo.