PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XX. St. 38 (5721) TRST, petek 14. februarja 1964 Včeraj ves dan spopadi v Limasolu Ballovi razgovori z Makariosom Med spopadi je bilo več mrtvih in ranjenih, zvečer pa so se sporazumeli o ustavitvi sovražnosti - Evakuacija angleških civilistov z otoka NIKOZIJA, 13. — Kljub temu, da so sinoči sporočili, da so se sporazumeli o ustavitvi sovražnosti, je danes prišlo v Limasolu do novih spopadov. Predstavnik vlade je izjavil, da so ciprski Turki navsezgodaj začeli znova streljati in da so vladne čete odgovorile ter zavzele utrjene položaje Turkov. Kakor zatrjujejo v britanskih vojaških krogih, je bilo med spopadi okoli 50 mrtvih in 100 ranjenih. Britansko uradno sporočilo pravi, oa so se vso noč nadaljevali spopadi med Grki in Turki. V tem sporočilu je rečeno, da so Grki u-Porabljali buldožerje proti turškim utrjenim, položajem. Okoli 11. ure je angleški vojaški predstavnik javil, da so se britanske oblasti sporazumele s ciprskim notranjim ministrom o ustavitvi sovražnosti. Pozneje pa je britanski vojaški predstavnik sporočil, da so se okoli 15. ure znova vneli spopadi v pristanišču Limasola. Predstavnik je dodal, oa bodo do nocoj končali evakuacijo britanskih družin s tega področja. Britanski minister za odno-|e s Commonvvealthom Duncan Sandys je v londonski spodnji zbornici izjavil, da ima angleški vrhovni poveljnik na Cipru general Young vsa pooblastila glede evakuacije angleških civilistov z otoka, če bi bili v nevarnosti. Zvečer pa je vrhovni poveljnik angleških č.et general Young sporočil, da je bil dosežen sporazum o ustavitvi sovražnosti v Limasolu in “a je v mestu vse mimo. General Je izjavil, da je pri današnjih spopadih padlo deset Turkov, osem pa J'n je bilo hudo ranjenih, da pa ni še znano celotno število žrtev na obeh straneh. Del turškega sektorja Limasola so zasedli Grki. Mesto ima približno 45 tisoč prebivalcev, od katerih Je približno petina Turkov. Ameriški državni podtajnik Geor-f?e Bali je imel davi nov dolg razgovor z Makariosom ob navzočnosti britanskega predstavnika Pickar-da. Popoldne je imel z njim nov razgovor. Ponovno se bo sestal z Makariosom jutri zjutraj. Zatem bo odpotoval v London. Med potjo pa se bo -ustavil v Ankari in Atenah. V grških uradnih krogih pravijo, da grška vlada ne bi ostala mirna, ce bi voditelj ciprskih Turkov Ku-cuk skupno z Denktašem izvedel svoj načrt o sestavi turške vlade na otoku. Na splošno poudarjajo v Atenah, da je za nastali položaj odgovorna ameriška vlada, ki podpira Turčijo pri njenih zahtevah za razdelitev otoka. Po razgovorih Johnson-Home Ostala so številna nesoglasja tVASHiNGTON, 13. — Danes so •e zaključili razgovori med ameriškim predsednikom Johnsonom l? Predsednikom britanske vlade Bomom, Uradno sporočilo o razgovorih pravi, da sta državnika mnenja, da je njuna glavna na-mga «ohranitev miru v varno-J*1*. Pri tem izražata upanje, da Sovjetska zveza «z največjo esno®tjo» proučila angleške in ameriške predloge na ženevski Konferenci in rim lanske ve», .Johnson in Home izjavljata, da ri1' mogoč noben napredek brez osnega in. združenega zahodnega zavezništva, ki naj bo priprav-jeno braniti svoje interese pro-rjlrpznji ali ustrahovanju«, John-iS in Home želita čim širše poučno in gospodarsko sodelovaje v Evropi v okviru atlantske-tn V1°t*stva ter dodajata, da je m skupen smoter ameriške in britanske politike- V,o?0r0^'i° ne omenja trgovine s fr16«. g'ede katere je med ZDA V—Yehk« Britanijo oster spor. sert°-ar pa sporočilo pravi: »Predin ni'*i Johnson je poudaril svo-drv£!skTb1jeno*t na karibskem porast- ter zaradi prevratnega in ‘krajalnega vpliva sedanjega glede «de-nadzorovane razorožit- kubainskega režima. Predsednik britanske vlade je v celoti priznal važnost razvoja Latinske A-merike v pogojih svobode ter gospodarske in politične stabilnosti. Državnika sta izrazila mnenje, da Evropa lahko nudi važen prispevek v ta namen.# Tudi Ciper je v sporočilu samo posredno omenjen, čeprav sta Johnson in Home mnogo govorila o tem. Sporočilo pravi: ((Predsednik in ministrski predsednik sta proučila dogodke v zadnjih mesecih, med katerimi je nenadna napetost na raznih delih sveta povzročila nepredvideno uporabo virov ZDA jn Velike Britanije. Obe vladi odgovarjata na te potrebe in hkrati vodita vsako mogočo politično akcijo za zmanjšanje vzrokov napetosti. Vsaka od obeh vlad priznava važnost prispevka druge glede skupnega smotra.« Sporočilo pravi, da sta državnika govorila tudi o jugovzhodni Aziji. Home je znova poudaril britansko podporo ameriški politiki v Južnem Vietnamu, Johnson pa je poudaril ameriško podporo «za mirno narodno neodvisnost Malezije«. Državnika sta poudarila, da bosta njun; vladi pozitivno delovali, da se olajša uspeh carinskih pogajanj v okviru «Kennedy-round«. Johnson in Home sta sklenila, da bosta ohranila tesne in stalne osebne stike. Home je imel pozneje tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da so bili njegovi razgovori z Johnsonom »zelo koristni« in so omogočili uskladitev politike ZDA in Velike Britanije. Se posebej je poudaril sporazum glede skupne politike v jugovzhodni Aziji in je dodal, da je to «važno za svobodni svet«. Velika Britanija je mnenja, da je po podpisu moskovske pogodbe potrebno iskati način za zmanjšanje napetosti. Kar se tiče trgovine s Kubo, je Home izjavil, da Velika Britanija popolnoma razume stališče ameriške vlade, toda Velika Britanija je vedno trgovala Kubo, in osnovno britansko stališče je, da ne dela nobene razlike med katerima koli dvema državama v funkciji njih političnih koncepcij. Toda Velika Britanija ne bo dobavljala orožja Kubi in prav tako ji ne misli pomagati. Pripomnil je, da je trgovina s Kubo padla s 15 milijonov šterlingov v letu 1958 na 1.900.000 šterlingov lani. Možnosti konference na vrhu, ki bi bila koristna, ne bodo vidne pred koncem ženevske konference. Glede atlantske jedrske sile se Velika Britanija ne bo odločila, dokler ne bo pripravljeno poročilo, ki ga sedaj pripravlja po- sebni odbor. Sicer je britanska jedrska sila «zelo važna«. Ce bj se Velika Britanija tej sili odrekla, je malo verjetno, da bi se menjalo stališče Francije in Kitajske glede jedrskega orožja. Kar se tiče trgovine s komunističnimi državami, je Home izjavil, da mora Velika Britanija trgovati, da lahko živi. Zato Velika Britanija nasprotuje trgovskemu bojkotu in ne dela diskriminacije med državami. Vendar pa spoštuje sporazume glede dobavljanja vojaške opreme ali obrožitve komunističnim državam. Velika Bri-tar ija je pripravljena pomagati Sovjetski zvezi ali Kitajski, da izboljšata življenjsko raven prebivalstva. Sovjetski protest v Bern« MOSKVA, 13. — Sovjetska vlada je sinoči protestirala pri švicarskem poslaništvu v Moskvi v zvezi z za- devo Nosenka. V svojem protestu pravi sovjetska vlada, da švicarske oblasti niso sprejele zadostnih varnostnih ukrepov. V glavnem ponavlja protest včerajšnje izjave Carap-kina v Ženevi. Švicarski politični departma proučuje sovjetsko protestno noto. Ker v Moskvi niso objavili dokumenta, ga ne bodo niti v Bernu. V političnem departmaju pravijo, da sovjetska nota ne vsebuje nobenega novega elementa, ki bi podkrepil trditve, da je bil Nosenko ugrabljen. Davi je predsednik državnega sveta ženevskega kantona in načelnik pravosodnega departmaja in policije Rene Helg sprejel sovjetskega stalnega predstavnika pri evropskem uradu Združenih narodov Nikolaja Muljakova in mu poročal o dosedanjem razvoju preiskave, ki jo vodi ženevska policija. Sporočil je, da se preiskava nadaljuje, hkrati pa je izrazil ((presenečenje ženevskih oblasti zaradi Carapkinovih izjav«. S 1. JANUARJEM BODO UKINILI MONOPOL NA BANANE Vlada odobrila štiri zakonske ukrepe o spolovinarjih, kolonih in kmetih Spolovinarjem pripada 58 odst. pridelka - Prepovedane so nove spolovinarske pogodbe - 30 milijard letno ustanovam za razvoj kmetijstva - Znižanje neposrednih in posrednih davkov RIM, 14. — Na svoji današnji seji je vlada odobrila štiri zakonske osnutke, ki zadevajo kmetijstvo, hkrati pa so odo brili tudi zakonski osnutek, s katerim se s 1. januarjem 1955 ukinja državni monopol na banane. Monopol na banane bedo ukinili šele s tem datumom, ker je italijanska država vezana do takrat po sporazumu s Somalijo; po tem datumu bo treba plačati državi le 70 lir za kilogram svežih banan in 350 lir za kilogram suhih banan ali banan v prahu. Prihodnji torek bo ponovna seja ministrskega sveta, na kateri bodo še naknadno proučili in odobrili ukrepe, ki so bili že na dnevnem redu današnje seje, hkrati pa bodo odobrili tudi zakon za področje Vajon-ta. Prihodnji četrtek bo ponovna seja nekaterih ministrov (Nenni, Reale, Giolitti, Tremel-loni, Colombo, Ferrari Aggradi, Bosco, Mattarella in Bo), ob udeležbi guvernerja državne banke Carlija, ki bo posvečena ukrepom proti sedanji neugodni gospodarski konjunkturi. Zakonski ukrepi glede kme- iiiiuiiiMiiiiiimiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiHuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmntmnnnmmnnmmniaMimiiluHiuiiniiinniMmiiHimiiillliBU VČERAJ V ZVEZNEM SVETU ZVEZNE SKUPŠČINE SFRJ Kardelj o bodoči konferenci za trgovino in razvoj v okviru OZN Poročilo V. Popoviča - Pomoč nerazvitim deželam naj so omoti na strokovno, tehnično, znanstveno in tinančno podporo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 13. — Zvezni svet zvezne skupščine je posvetil danes celodnevno sejo bodoči konferenci Združenih narodov o trgovini in razvoju in s tem pokazal, kako velik pomen daje Jugoslavija tej konferenci, ki se bo začela marca v Ženevi. Predsednik odbora za zunanje zadeve Vladimir Popovič je v daljšem poročilu o pripravah na to konferenco poudaril, da so nevezane države že na beograjski konferenci dale pobudo za sklicanje mednarodne konference, ki bi razpravljala o perečih vprašanjih svetovnih in gospodarskih odnosov. Ta pobuda je kasneje na kairski konferenci in na 18. zasedanju generalne skupščine OZN dobila obseg akcije mednarodnega pomena. Opozarjajoč na posledice, ki nastaja- jo zaradi gospodarske zaostalosti novoosvobojenih držav v odnosih do drugih razvitih držav, je Popovič poudaril, da je danes ne-obhodno potrebno takšno mednarodno gospodarsko sodelovanje, ki bo omogočilo istočasen napredek vseh držav. Uveljavljanje politike miroljubne koeksistence u-Stvarja ugodno ozračje, ki omogoča mednarodni skupnosti, da začne konkretno reševati mednarodna gospodarska vprašanja, fina najvažnejših praktičnih uveljavitev te politike je prav sklep o sklicanju konference o trgovini in razvoju, ki bi morala spre-jeti pozitivne sklepe na vseh pod. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiim V Ženevi nadaljujejo razpravo o delnih razorožitvenih ukrepih Ogromni zneski v koristne namene, če M tudi samo delno znižali vojne proračune in preusmerili le del atomskega materiala v nevojne namene ŽENEVA, 13. — Ameriški delegat na ženevski konferenci Foster je danes ponovil ameriške predloge za sporazum o prekinitvi pridobivanja atomskega materiala kot ukrep za konec Jedrske oboroževalne tekme. Predlagal je: 1. Prekinitev pridobivanja atomskega materiala. 2. Določitev tega materiala v miroljubne namene. Kar se tiče prekinitve, je Foster izjavil, da so ZDA pripravljene sprejeti totalno prekinitev proizvodnje tega materiala, ki se uporablja za atomsko orožje, ali pa zapreti na vzajemni podlagi centrale, ki ta material proizvajajo. Pripomnil je, da so ZDA pripravljene prekiniti proizvodnjo takoj ali pa v določenem času. Kar se tiče določitve atomskega materiala v miroljubne namene, je Foster izjavil, da so ZDA pripravljene določiti v ta namen večjo količino obogatenega urana kakor SZ, in sicer 60 tisoč kilogramov proti 40 tisoč v Sovjetski zvezi. Poudaril je, da bi 60 tisoč kilogramov obogatenega urana sprožilo, pri eksploziji e-mergijo tisoč megaton, to je energijo, ki bi pomenila tretjino tone tritola na vsako človeško bitje na Zemlji. Ce bi ta material u-porabili v miroljubne namene, bi z njim proizvajali 370 milijard kilovatov električne energije, to je tretjino lanske ameriške proizvodnje. Zatem je Foster izjavil, da bi nadzorstvo nad sporazumom o u-stavitvi proizvodnje atomskega materiala lahko uresničili z inšpekcijami predstavnikov mednarodne agencije za atomsko energijo, v kateri so zastopane ZDA in Sovjetska zveza. Sovjetski delegat Carapkin je izjavil, da bi razgovori o znižanju vojaških proračunov vseh držav za 10-15 odstotkov morali biti prva točka na seznamu ukrepov, da se zmanjša mednarodna napetost. Dodal je, da porabi svet 120 milijard dolarjev letno za oborožitev. Ta znesek bi se lahko uporabil v druge namene. Pripomnil je, da so ZDA in Sovjetska zveza že dale zgled, s tem da so delno zmi-žale svoj vojaški proračun, toda ne morejo nadaljevati po tej poti, če njihovemu zgledu ne bodo sledile druge države. Bolgarski delegat je podprl Ca-rapkinov predlog in je obsodil večstransko jedrsko silo NATO. Italijanski delegat je izjavil, da vzporedni ukrepi za zmanjšanje napetosti nudijo največjo možnost sporazuma, medtem ko se zdi težji sporazum proti širjenju jedrskega orožja. Tudi etiopski delegat je podprl načelo splošnega znižanja vojaških proračunov Brazilski delegat je predlagal, naj vse države na svetu znižajo svoje vojaške prbračune po zgledu ZDA in Sovjetske zveze. Po seji je predstavnik ameriške delegacije izjavil, da ZDA ne bodo mogle začeti razgovorov o znižanju vojaških proračunov, dokler ne bo pojasnjeno, iz kakšnih elementov je sestavljen sovjetski vojaški proračun. roojih mednarodne izmenjave in mednarodnih finančnih odnosov, predvsem ukrepe, ki bi pospešili gospodarski razvoj gospodarsko zaostalih področij. Ko je naštel nekatere praktične ukrepe, ki bi jih konferenca morala nujno sprejeti, je Popovič u-gotovil, da se je Jugoslavija v Združenih narodih in drugod vedno zavzemala za rešitev najvažnejših problempv mednarodnega gospodarskega sodelovanja in pri tem tesno sodelovala z vsemi državami, ki so v potrebi pospešenega gospodarskega razvoja ne. razvitih držav videle splošen interes svetovnega gospodarstva in vsake države posebej. Skupno z drugimi državami je bila Jugoslavija pobudnik številnih predlogov, da še spremeni neenakopraven položaj držav v razvoju v svetovnem gospodarstvu. V razpravi je sodelovalo več poslancev, med njimi tudi predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj. Posegi v razpravo so opozorili na nujnost ukinitve vseh diskriminacijskih ukrepov v mednarodnih gospodarskih odnosih in nujnega reševanja gospodarskih vprašanj na raznih področjih.. Poslanci zvezne skupščine si ne do-miiljujejo, da bo konferenca ' rešila vsa vprašanja s področja mednarodnih gospodarskih odnosovf, izrazili pa'so upanje, da bo konferenca pokazala, da je ta vprašanja potrebno reševati s skupno akcijo, in da je siromaštvo katerega koli področja ovira za splošen napredek. Mnogi poslanci so omenili ogromne zneske, ki se vsako leto porabijo za oborožitev, in možnost, da se vsaj del teh sredstev uporabi za gospodarski napredek nerazvitih področij sveta. Edvard Kardelj pa je opozoril na različno tolmačenje pomena vprašanja gospodarsko razvitih dr-žav in ugotovil, da je to vprašanje danes postalo najvažnejši vozel celotne problematike svetovnega gospodarstva. Nujnost reševanja tega vprašanja ni v interesu samo nezadostno razvitih področij, temveč tudi v interesu razvitih dr-žav, ker bo razvoj proizvajalnih sil v teh državah naletel na vse večje težave in krize, kolikor se to vprašanje ne bo začelo reševati kot skupno mednarodno vprašanje. Ta rešitev bo uspešna in pozitivna, kolikor bodo ljudstva nezadostno razvitih področij istočasno utrdila tudi svojo neodvisnost in imela pri tem mednarodno podporo. V nasprotnem primeru bodo monopolistični činitelji v sodobnem svetovnem gospodarstvu podredili ta proces interesom lastnega obstoja in vsilili ljudstvu nerazvitih področij nove oblike gospodarske in politične odvisno-»Zato mora imeti borba proti kolonializmu in neokolonializmu m vsem oblikam' političnega pod-rejevanja, je poudaril Kardelj, mednarodno podporo, kajti to je osnoven političen pogoj za uspešno reševanje vprašanja nezadostno razvitih področij.« Kardelj je govoril tudi, kako in s kakšnimi sredstvi je treba reše- Jo. da je za razvoj zaostalih go-gosparskih panog, med njimi tudi kmetijstva, neobhodno potrebno Pričeti z industrializacijo. Nosilci gospodarskega razvoja pa morajo Diti ljudstva sama teh nezadostno razvitih področij, medtem ko se nora mednarodna pomoč omejiti na strokovno, tehnično, znanstveno in finančno pomoč. Kardelj je Posebno poudaril važnost ugodnih mednarodnih kreditov kot nujen pogoj za pospešen gospodarski razvoj nerazvitih področij in pripomnil, da je očitno, da klasično Privatna kapitalistična pot. ne mo- pcdrofi°'tOV!tl na*lega razv°Ja teh Svet zvezne skupščine je po razpravi sprejel predlog resolucije o konferenci Združenih narodov tijstva predvidevajo, skladno z vladnim programom, prepoved sklepanja novih spolovinarjih pogodb, hkrati pa zvišujejo na 58 odst. del pridelka, ki pripade spolovinarju, Enaka določila veljajo tudi za delen kolonat. Prepovedano je tudi sklepanje vseh drugih netipičnih zemljiških pogodb. Poseben zakonski osnutek predvideva preureditev zemljiških struktur in razvoj kmečke posesti neposrednih kmetovalcev, da bi tako skušali odpraviti negativne posledice drobitve zemljiške posesti. V ta namen bo drživa podprla kmete pri nakupu ustreznih zemljišč, v določenih primerih, pa bodo posegli tudi po razlastitvi. Z ločenim zakonskim osnutkom so določili ustrezna finančna sredstva Za ustanove, za razvoj kmetijstva (30 milijard letno). Končno so odobrili še ukrep, s katerim se znižajo neposredni in posredni davki, ki bremenijo kmetijstvo. Ministrski svet je zvišal na 60 milijard dotacijski sklad blagajne za razvoj juga, da bi mogla nemoteno poslovati do 30. junija 1965, ko preneha veljati ustrezna zakonodaja. Na predlog ministra za obrambo so povišali starostno dobo za služenje vojaškega roka, in sicer na 29 let pri visokošolskih absolventih ki obiskujejo tečaj za elektroniko ali vesoljsko inženirstvo in na 30 let pri tistih visokošolskih absolventih, ki so vpisani na tečaju za letalsko ali vesoljsko medicino. Na skupni seji poslanske zbornice in senata so danes izvolili prof. Guglielma Nocero za člana višjega sodnega sveta. Nocera predava o rimskem pravu na univerzi v Pe-rugi. Do leta 1958 je bil tudi občinski svetovalec v tem mestu; izvoljen je bil kot neodvisen kandidat na listi KPI. Popoldne pa so v poslanski zbornici nadaljevali razpravo o imenovanju mešane parlamentarne komisije za varstvo in valorizacijo arheoloških umetniških in pokrajinskih vrednot, medtem ko so v senatu razpravljali o zakonskem osnutku, ki zadeva imenovanje in mandatno dobo članov ustavnega sodi- organizacijskimi vprašanji, hkrati pa so razpravljali tudi o vprašanjih zunanje politike, zlasti v zvezi z debato glede priznanja Ljudske repu-blike Kitajske, ki bo jutri v senatu. Namestnik tajnika PSI Brodo-lini je dejal v razgovoru z novinarji, da je PSI vedno zagovarjal potrebo po priznanju Kitajske in da je senator Vittorelli nedavno predložil ustrezno interpelacijo v senatu. Brodolini je dodal, da bo treba v jutrišnji debati v senatu postaviti ta vprašanja ((realistično«. Vodstvo PSI bo organiziralo vsedržavno zborovanje o kmetijski politiki, ki bo od 29. februarja do 1. marca, hkrati pa bo imenovalo komisijo za vprašanja znanstvenega raziskovanja, komisijo za izseljenstvo in komisijo za vprašanja juga. Prihodnji teden bo nova seja vodstva na kateri bodo nadaljevali razpravo o odnosih med stranko, in vlado in o sodelovanju manjšine v osrednjih organih stranke. .Na kongresu ANPI, ki bo jutri, bodo PSI zastopali: Pertini, Lombardi, Banfi, Giuliana Nenni in Servadei. Danes se je sestalo tudi vodstvo PSIUP. Vecchietti je poročal o političnem položaju, zlasti v zvezi s stanjem gospodarstva in z jutrišnjo debato v parlamentu o zunanji politiki. Vodstvo je sklenilo sklicati sejo glavnega odbora stranke, ki bo sredi marca; na dnevnem redu bodo «perspektive, ki izhajajo iz zaostritve gospodarskih vprašanj in njihovega odraza na splošni politični položaj«. Glavni odbor bo hkrati proučil besedilo programske izjave stranke. šča. kakor je to predlagal v svo/i no^iU ,,odb°r dvanajstih«, ki ji*jIm. J nalogo nrrmflitl kakn nn co i poslanici predsednik republike. Na Montecitoriu sta si podpredsednik vlade Nenni in predsednik parlamentarne komisije za državni proračun La Malfa izmenjala mnenje o splošnem političnem in gospodarskem položaju. Na današnji seji vodstva PSI so se pečali predvsem z notranjimi nalogo proučiti, kako naj se angleške čete v Tanganjiki nadomestijo z afriškimi vojaki. O predlogih bodo razpravljali na plenarni seji. Konferenca organizacije afriške enotnosti je odobrila predlog Tanganjike, naj .britanske čete v tej državi zamenjam z afriškimi vojaki. Zatem je začela konferenca razpravljati o etiopsko-somal- LONGARONE, 13. — Prebivalci Longarona so danes blokirali vse dohode v ta kraj in preprečili tranzit vsem vozilom. To so odredili, da opozorijo vlado in javnost na težaven gospodarski položaj in na nezado stne varnostne ukrepe. Prebivalci Longarona, ki jih za----------- stopa odbor preživelih in družin- o trgovini in razvo bo objavljen« jutri. "IV1 članov žrtev, zahtevajo ((takojšnjo in celotno povračilo škode, ki je novi posebni zakon, o katerem je danes razpravljal posebni odbor, ne predvideva«. Danes se je namreč v Rimu sestal poseben odbor pod predsedstvom vladnega komisarja Sedatija in pripravil načrt zakona o ukrepih. O zakonu bo v kratkem raz-pravljala vlada. Omenjeni odbor je imel sestanek, ki je trajal vso noč. Se posebej so razpravljali o obnovi, o odškodnini in o varnostnih ukrepih. Govora je bilo tudi o obljubah, ki jih je dal minister za javna dela Pieraccini in še posebej o obljubi, da bodo med pripravljanjem načrta novega zakona vprašali prebivalstvo za mnenje. Razen tega zahtevajo prebivalci tega področja, naj se zagotovi izpraznitev bazena, preden se zač. ne sneg taliti. V ta namen naj se izkoplje odtočni kanal v viši-ni 640 metrov, kjer je prej bil naraven predor. Novi kanal bi morali skopati 80 metrov niže od predora, ki ga sedaj kopljejo. Ob zaključku nočnega sestanka so poslali brzojavko prebivalcem Erta in Cassa, ki so bili pred dnevi blokirali dohod v Cimolais in so včeraj popoldne ukinili cest-ne bloke. V brzojavki se izraža solidarnost preživelih iz Longarona s tamkajšnjimi prebivalci ter se pridružujejo zahtevam, predvsem kar se tiče izpraznitve umetnega jezera. Drugo brzojavko so poslali pred-sedniku vlade Moru in podpred. sedniku Nenniju. Odbor pravi, da ((vladne oblasti absolutno ignori-rajo zahteve prebivalstva«, ter sporoča, da »ne more več zadrževati postopnega nezadovoljstva in obupa vsega prebivalstva«, V Longarone je prišel danes pre- fekt iz Belluna v spremstvu kve. storj_a. V občinski palači so ju sprejeli župan AirdUini, nekateri občinski svetovalci in predstavni, ki odbora preživelih. Zupan Ax-duini, ki je skupno s predsednikom odbora preživelih in s poveljnikom karabinjerjev v Bel-lunu skušal prepričati prebivalce, naj ne postavijo cestnih blo. kov, je izjavil, da občincki od- _________________^ DA NE S Na etiopsko-somalskl meji so spopadi prenehali — kot je izjavil etiopski minister za informacije. Toda na Cipru so tamkajšnji Turki že na vse zgodaj začeli z napadi, na kar so grške enote odgovorile ter zavzele utrjeni položaj Turkov. Rezultat je bil 50 mrtvih in 100 ranjenih; spopadi so se ponovili tudi popoldne. Področje spopadov je še vedno turški sektor mesta Limasola, ki so ga včeraj Grki deloma zasedli. Li-masol šteje 45.000 prebivalcev, od katerih je petina Turkov. Ameriški podtajnik Bali je imel včeraj z Makariosom četrti razgovor in se bo danes zjutraj z njim sestal že petič, nato pa se bo vrnil skozi Ankaro in Atene v London. Kot je znano, je Makarios zavrnil tudi zadnje angleško-ameriške predloge, ker praktično pomenijo razdelitev otoka. O Cipru sta govorila tudi Johnson in Home, ki sta včeraj svoje razgovore zaključila z uradnim sporočilom, v katerem poudarjata: da Je glavna naloga ZDA in Anglije ohranitev miru in varnosti; da ni mogoč noben napredek brez močnega in združenega zal hodnega zavezništva; da želite čim širše politično in gospodarsko sodelovanje v Evropi v okviru NATO; da bosta pozitivno de-■ovala za uspeh carinskih poga-janj v «Kennedyjevi rundi« v gATT' Home bo pdprl ameriško politiko v Južnem Vietnamu, Johnson pa »mirno narodno ne-odvisnost Malezije«. Na ženevski konferenci je ameriški delegat ponovil predloge glede prekinitve pridobivanja atomskega materiala in dejal, da ZDA lahko določijo v miroljubne namene večjo količino urana kot SZ. Sovjetski delegat pa je izjavil, da morajo biti prva točka na seznamu ukrepov, da se zmanjša mednarodna napetost, razgovori o ■nižanju vojaških proračunov vseh držav za 10 do 15 odstokov, kot sta že storili ZDA in SZ. Sovjetska vlada je že predsinoč-njim protestirala pri švicarskem poslanltvu v Moskvi zaradi izginotja Jurija Nosenka, člana delegacije SZ v Ženevi, ki je baje zaprosil zatočišče v ZDA. FRANKFURT, 13. — Znani nad-stični vojni zločinec Heyde se ja davi obesil v celici v zaporu Butz-bach blizu Frankfurta. Njegov samomor sledi nekaj ur samomoru drugega nacističnega zločinca, ki bi ga morali soditi skupno s Heyde-jem in z drugimi obtoženci zaradi izvajanja Hitlerjevega »programa o evtanaziji«. Heyde je imel namreč nalogo pomoriti vse «nepopolne Nemce«. Pozneje pa je Heyde sodeloval kot «svetovalec> pri mno-žičnem uničevanju v raznih nacističnih taboriščih. iiiiiiiiHimntiiiiiiitiiiitiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiutiiiiiiiimiitiimiiiiiiiiiimiiiiiiuiiuHmiiMi NOV POZIV TAJNIKA OZN U TANTA SOMALSKI IN ETIOPSKI VLADI Nadaljuje se delo konference v Dar Es Salamu Izjava agencije Tass o položaju v vzhodni Afriki NEW YORK, 13. — Glavni tajnik OZN U Tant je davi ponovil poziv za ustavitev sovražnosti na somalsko-etiopski meji. Podoben poziv je obema prestolnicama poslala ameriška vlada. Kakor je znano, je tudi Hruščov posredoval v obeh prestolnicah. U Tant je danes znova posredoval, ker je dobil novi poslanici so-malske in etiopske vlade, v katerih se druga drugo obtožujeta napada. Etiopski minister za informacije je davi izjavil, da so boji na meji končani. Toda danes zjutraj so so-malske čete še streljale s topovi na etiopske položaje v Ferferu Etiopski zunanji minister Je v Nairobiju izjavil, da je Etiopija pripravljena boriti se do zadnjega vojaka in da ne bo prepiistila niti pedi svojega ozemlja. Etiopski minister se je ustavil v Nairobiju na poti v Dar Es Salan na konferenco organizacije afriške enotnosti. Minister je dodal, da vodi Somalija «enako ekspanzionistično politiko kakor nacistična Nemčija«. V Dar Es Salanu so včeraj usta- skem sporu. Sovjetska agencija Tass je objavila danes izjavo o položaju v Vzhodni Afriki. Najprej omenja dogodke v Zanzibaru, Ugandi, Keniji in Tanganjiki ter protestira proti navzočnosti britanskih čet na teh področjih. Agencija dodaja, da gre za načrte kolonialnih držav, ki skušajo izkoristiti dogodke v mladih državah, da utrdijo v mladih afriških državah svoje vojaške položaje. Dejansko nihče ne ogroža teh držav, razen imperializma in neokolonializma. «Kar se dogaja v Afriki, nadaljuje Tass, je zelo podobno temu, kar se je pred časom zgodilo v Kongu. Tako stanje je nevarno za vso Afriko. Narodi Kenije, Tanganjike in Ugande so združeni s svojimi vladami in delajo za zgraditev svoje dežele. Prav gotovo ne bodo dovolili povratka kolonialistov v svojo deželo.« Zatem omenja agencija konferenco v Dar Es Salanu in dodaja, da afriški državni poglavarji nedvomno lahko sami najdejo rešitve, ki so potrebne za normalizacijo položaja v Vzhodni Afriki brez zunanje pomoči ali zunanjega vmešavanja. iinnuuniuiMiiuimiiiinMimiiiiHiiiiiMinintiiiiiiiiiiiiiitiiiniinlMuliininiiiiinmnmiiiiini'......................... Cestni bloki na področju Longarona Prebivalstvo zahteva učinkovite ukrepe Brzojavka Moru in Nenniju in zahteva, naj v Longarone pridejo najvišji predstavniki vlade bor i* Longarona sicer ne odo-brava današnjih demonstracij, ki spravljajo v neugoden položaj številne ljudi, ki morajo tudi is delovnih razlogov potovati na to področje, želi pa, naij bi pristoj. ne oblasti upoštevale zahteve prebivalstva. Na sestanku v občinski palači je predsednik odbora preživelih izročil belunskemu prefektu resolucijo, ki zahteva, naj najvišji predstavniki vlade pridejo v Lon. garone. V resoluciji je rečeno, da bodo cestni bloki ostali, »dokler ne bo prišlo potrdilo«. Vreme včeraj: najvišja temperatura 6,8, najnižja 3,1, ob 19. uri 6,3 stopinje, zračni tlak 1008,9 raste, vlaga 64 odst., veter vzhodnik severovzhodnik 10 km, nebo 7 desetin pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,2 stopinje. Tržaški dnevni Danes, PETEK, 14. februarja Valentin Sonce vzide oo 7.11 in zatone ob 17.29. Dolžina dneva 10.18. Luna vzide ob 8.01 in zatone ob 18.30. Jutri, SOBOTA. 15. februarja Jordan PO IZBOLJŠANJU NAPRAV ZA PROIZVODNJO PLINA Acegat bo proti koncu aprila začel dobavljati «čisti» plin «Čisti» plin bo imel le 5 odst. ogljikovega oksida, namesto dosedanjih 15 odst., s čimer se bo znatno zmanjšal njegov strupeni učinek Gorilni plin žanje še vedno veliko število smrtnih žrtev. Od leta 1956 do lanskega novembra je v Trstu umrlo 226 oseb zaradi zastrupitve s plinom. Poleg tega pa je bilo v omenjenem obdobju 167 hudih zastrupitev, ki na srečo niso imele smrtnih posledic. Po podatkih podjetja Acegat se bo nevarnost zastrupitve s plinom v kratkem mnogo zmanjšala, ker bodo začeli dobavljati potrošnikom gorilni plin, ki bo vseboval največ 5 odstotkov ogljikovega oksida, «či. sti» plin, kot ga imenujejo strokovnjaki, bodo začeli dobavljati proti koncu prihodnjega aprila. Za dobavo tako malo strupenega plina je podjetje izdelalo vse potrebne načrte in sklenilo vse dogovore tudi z železarno «Italsider» iz Skednja, ki dobavlja Acegatu velik del plina, ki ga mesto potrebuje. Podjetje Acegat pa bo do konca aprila namestilo v Ulici Broletto nove naprave «craoking», s katerimi bodo izdelovali gorilni plin iz bencina in ne iz črnega premoga, kot doslej. Sedanji plin, ki ga Acegat dobavlja potrošnikom, vsebuje 15 odstotkov ogljikovega oksida. Zato je popolnoma razumljivo, da je plin s tako visokim odstotkom strupene snovi zelo nevaren in povzroča v mestu toliko žrtev. «Italsider», ki dobavlja mestu dve tretjini gorilnega plina, proizvaja plin, ki vsebuje 7 odstotkov ogljikovega oksida. Ostalo tretjino pa proizvaja Acegat s svojimi napravami. Toda Acega-tov plin vsebuje od 25 do 30 odstotkov ogljikovega oksida. Potem ko obe vrsti plina zmešajo, se količina ogljikovega oksida v plinu, ki ga podjetje nudi potrošnikom, zniža na okrog 15 odstotkov. Strokovnjaki Acegata pravijo, da bodo z novimi napravami v Ulici Broletto lahko nudili potrošnikom plin, ki ne bo vseboval več kot 5 odstotkov strupenih snovi in bo zato mnogo bolj varen kot sedanji. Po zadnjih pogajanjih s podjetjem «Italsider» in z začetkom delovanja novih acracking,) naprav, se količina dobave plina škedenjske železarne dejansko ne bo spremenila. Železarna bo dobavljala Acegatu 69 odstotkov plina, ki bo vseboval 7 odstotkov ogljikovega oksida; nova Acegatova naprava pa bo proizvajala 31 odstotkov plina, ki pa bo vseboval samo 3 odstotke ogljikove, ga oksida. Potem ko bodo zmešali obe vrsti plina, bo plin za potrošnjo vseboval največ 5 odstotkov ogljikovega oksida. Glede kalorične vrednosti plina pa se za sedaj ne bo ničesar spremenilo in ostane pri 4.200 kalorijah. Toda z novimi Acegatovimi napravami se bo kakovost plina lahko znatno izboljšala in dosegla celo 5000 kalorij. Vprašanje poveča-nja kalorične vrednosti pa je povezano tudi z vprašanjem cene plina, nem primeru, je tedaj ugotovil inž. Cuffaro, nevarnost ne bo odstranjena, ker bi morebitno uhajanje plina iz enega grelca povzročilo smrt v prostoru, ki ima 36 kubičnih metrov prostornine, v 151 minutah namesto v okrog 20 minutah, kot se to lahko pripeti sedaj s plinom, ki vsebuje 15 odstotkov ogljikovega oksida. ki bi se morala povišati, če bi se povečala tudi kalorična vrednost. O tem bodo sicer razpravljali pozneje, ker mora vsako povišanje cene odobriti pokrajinski odbor za cene. Na prihodnji seji občinskega sveta bodo baje. predložili v potrditev pogodbo med podjetjem Acegat in «ltalsider» v zvezi z dobavo plina. Danes pa se bo sestala posebna komisija občinskega sveta, ki je bila sestavljena, da prouči vprašanje proizvodnje in razdeljevanja nestrupenega plina. Pričakuje se, da bodo nekateri svetovalci na današnji seji načeli vprašanje, ki ga je jasno in z dokumentiranimi podatki razčleni komunistični svetovalec inž. Cuffaro v razpravi v občinskem svetu preteklega novembra, ko je ugotovil, da bi moralo podjetje nuditi potrošnikom plin, ki naj bi vseboval največ 3,8 odstotka ogljikovega oksida, da bi lahko dejansko preprečili toliko nesreč. V nasprot- S SPREJEMA ITALIJANSKE UNIJE ZA ISTRO IN REKO Uradni list objavil zakon o dežel, volitvah Uradni list Italijanske republike je v svoji včerajšnji številki objavil zakon št. 3 od 3. februarja 1964, ki vsebuje predpise za izvolitev in sklicanje prvega deželnega sveta v Furlaniji-Julijski krajini ter določa, v kakšnih primerih ne more biti nekdo izvoljen in kako se je treba ravnati v primeru volilnih sporov. VČERAJ NA SEDEŽU TRŽAŠKE ŽELEZNIŠKE UPRAVE Sporazum o tarifah za prevoz blaga ČSSB po železnici Tarife bodo ostale iste kot so bile v veljavi lani - Nadaljujejo se pogajanja za razdelitev prometa med pozamezne železniške uprave Včeraj so4 se zaključila pogaja- govarjajočih bremen med p o sa- nja o tarifnih postavkah za prevoz češkoslovaškega blaga po že-leznici do tržaškega pristanišča, na katerih so sodelovali predstavniki avstrijske, jugoslovanske in tržaške železniške uprave in predstavniki češkoslovaškega uvozno-izvoznega podjetja Cehofracht. Na pogajanjih so dosegli kompromisno rešitev, tako da bodo ostale v veljavi tarifne postavke, ki so veljale za 1963. leto. Sporazum bodo podpisali danes dopoldne, medtem ko bodo nadaljevali s pogajanji o razdelitvi prometa in od- meznimi železniškimi upravami. Za mojo osemdesetletnico so mi odbori raznih organizacij, mnogi tovariši in prijatelji pismeno in osebno čestitali in mi ob tej priliki želeli vse najboljše. Ker se posameznikom pismeno ne morem zahvaliti, se tem potom vsem iskreno zahvaljujem in jim želim vse dobro. IVAN REGENT V Kopru se je zaključil italijanskega jezika in seminar kulture V imenu Unije je goste na sprejemu pozdravil Apollinio Abram • Še ta mesec sestanek tehničnih strokovnjakov za izvajanje sklepov zadnjega zasedanja mešane komisije, ki se nanašajo na šolstvo Včeraj se je v Kopru zaključil seminar o italijanskem jeziku in kulture, na katerem so predavali italijanski strokovnjaki za pripadnike italijanske manjšine koprskega in bujskega področja. Seminar se je delil v dva dela in profesorji so predavali 79 italijanskim šolnikom in 50 dijakom italijanskih srednjih šol iz Kopra, Izole in Pirana. Ob zaključku seminarja je Italijanska unija za Istro in Reko priredila v stekleni dvorani hotela Triglav sprejem, na katerem so bili prisotni profesorji, ki so predavali na seminarju, italijanski šalniki in dijaki ter več vidnih osebnosti, med katerimi tajnik za šolstvo pri Izvršnem svetu SR Slovenije Lipužič, veleposlanik Vošnjak, šef urada za manjšinska vprašanja* pri IS SRS Zornada, ita-lijanski gen. konzul v Kopru di Cerchione, člana italijansko-jugo-slovanskega odbora za manjšinska vprašanja odv. Gerin, in izvedenec za šolstvo prof. Angoletti, član omenjenega odbora dr. Kolenc, tajnika okraja Koper in Pulj dr. Furlan in Serčič, republiški po- .........................................imniiimiiiuiimiinnmiimimi PO ŠE NEPOJASNJENI TRAGEDIJI OB JEZERU CAVAZZO Danes bodo v Trstu pokopali tragično umrlo De Marchijevo Še vedno ni povsem izključena možnost, da ni šlo zgolj za nesrečo V mestu je globoko odjeknila vest o tragični smrti 24-letne računovodkinje Brune De Marchi iz Ul. Conti 21, ki se Je predvčerajšnjim utopila v vodah jezera Cavazzo pri Vidmu. Kot smo poročali včeraj, Je neki čolnar zapazil v vodi pogreznjen avto plave barve TS 64525 v katerem so karabinjerji na zadnjem sedežu našli že mrtvo De Marchijevo. Preiskovalni organi se sedaj vprašujejo kako se Je mogla dogoditi nesreča. De Marchijeva Je morda z avtom zapeljala do obrežja jezera in se potem presedla na zadnji sedež, kjer je verjetno zaspala. Ko se je zjutraj navsezgodaj hotela odpeljati, morda še nevešča šofiranja, je z avtom zdrsela v vodo, kjer je našla kruto smrt. De Marchijeva je vzela avto v najem pri avtomobilskem klubu, kjer je bila zaposlena že pred dnevi. Vzela sl je tudi dvodnevni dopust, da bi v veselju preživela skupaj s prijatelji zadnje dni pusta v veseli družbi v majhnem hotelu ob jezeru Cavazzo. Nekdo v Alessu je povedal, da se je De Marchijeva odpeljala zelo zgodaj in od tedaj je ni nihče več videl. Karabinjerji so v njenem avtu našli tudi napol polno steklenico konjaka. Po tem bi se dalo tudi sklepati, da De Mar-cbijeva morda ni bila sama v avtu ter da se ni zgodila nesreča temveč da je bilo morda nekaj hujšega. Truplo De Marchijevo so včeraj prepeljali v Trst in danes popoldne ob 15. uri Jo bodo pokopali. mu je na glavo padla stopnica. Z avtom RK so Vidonisa prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek zaradi rane na levem sencu. Okreval bo v 15 dneh. Začetek pogajanj za gradbeno stroko Sindikati gradbenih delavcev poročajo, da so se včeraj pričela na sedežu Zveze industrijcev pogajanja za obnovitev pokrajinske dopolnilne pogodbe gradbene stroke. Na sestanku so sindikati orisali svoje zahteve s posebnim poudarkom na nove pogodbene postavke, ki se tičejo proizvodne nagrade in odtegovanja sindikal- nih članarin. Pogajanja se nadaljevala 19. t.m. ob' 17 bodo uri. Stopnica padla delavcu na glavo Na gradbišču podjetja Gobbo Ul. Diaz, kjer podirajo neko stavbo, se je včeraj ponesrečil 27-letni delavec Albino Vidonis iz Križa 549. Ko je stopal po nekem stopnišču Padec z vespo Na cesti med Nabrežino In Seslja, nom se je včeraj po polnoči ponesrečil 40-letni železničar Umberto Sartore iz Sesljana 48. Ko se Je peljal na svoji vespi TS 31838 proti Sesljanu, se Je moral umakniti avtu, ki ga je prehiteval. Zato je zavozil na desno čez rob ceste, kjer se je prevrnil. Pri padcu se je Sartore ranil po desnem sencu, zgornji ustnici in obrazu. Z avtom RK so ga prepe-ljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh. Mladoletni tatiči padli v roke agentom Trije mladi malopridneži, 17-let-ni Carlo C., 16-letni Oscar Z,, in 14-letni Libero Jf. so padli v mreže agentov letečega oddelka, ki so jih po zaslišanju prijavili sod. mim oblastem zaradi tatvine in sodelovanja pri tatvinah z obte-ževalnimi okoliščinami. Vsi trije so sedaj na začasni svobodi. Bilo je okrog 2. ure ponoči zadnjega januarja letos, ko je motorizirana patrulja agentov zasačila tatiče v Ul. F. Severo na vogalu Trga Dalmazia. ko so se motali okrog nekega motornega kolesa Komaj so zagledali agente, so se .spustili v beg, toda bolj urni a-genti so jim bili takoj za petami ter so jih »premili na kvesturo. Na kvesturi se je Libero takoj izpovedal. Skupaj z oetalima dve. ma je tisto popoldne ukradel iz mototurgona «Ape», ki ga je 49-letni lastnik Giorgio Quarantotto iz Ul. delle Limfe 9 pustil na Ro. tondi del Boschetto, usnjeno torbo, v kateri je bilo razno orodje. Ker jim je šlo vse po sreči, so se trije mladeniči opogumili in okrog 22. ure istega dne so Izpred gostilne «AUa Bellavista« na Lo-njerski cesti, odpeljali motorno kolo, ki ga je tam pustil 66-letni trgovec Pietro Paoletich z Lonjer-ske ceste 22. Carlo, Oscar in Libero »o se potem vozili z motornim kolesom po mestu do dveh ponoči, dokler niso privozili « Ul. F. Severo, kjer so kupili dva litra goriva. Toda ko so hoteli spet po. gnati motor, so prišli policisti in tako so se nehale njihove nočne vožnje. slanec pripadnik italijanske manjšine Fusilli, predsednik italijanske unije prof. Borme in številni drugi predstavniki političnih organizacij m oblastvenih organov koprskega okraja. Prisotne goste je v imenu Italijanske unije za Istro in Reko pozdravil Apollinio Abram, ki je med drugim dejal: «Z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo se že tretjič zapovrstjo našli tu na istem mestu po končanem seminarju italijanskega jezika in kulture v Kopru. Ta ugotovitev ponovno dokazuje pravilnost tistega, kar je bilo rečeno ob pr-vem srečanju, da ne mislimo zgolj na slučajno srečanje, ali ob zaključku na formalno nasvidenje, temveč na pobudo, ki ima vse pogoje, da postane stalna in vedno boljša praksa. Ni dvoma, da vse to sloni na-načelih socialističnega sistema naše dežele in na razumevanju, ki ga je pokazala vlada italijanske republike. Kot pripadniki italijanske nacionalne skupine, kot sestavni, aktivni in tvorni del jugoslovanske skupnosti, brez dvoma najbolje občutimo dobre odnose, ki danes vežejo bližnjo italijansko republiko s socialistično Jugoslavijo. Pobude za srečanja, kulturno Izmenjavo in manifestacije podobne današnji, ki so odraz resnih namenov, da si medsebojno pomagamo, najdejo vedno pravo mesto v okviru aktivnega mirnega sožitja med narodi in imajo vse možnosti, da postanejo trajne in učinkovite. V tem primeru nacionalne skupine ne predstavljajo predmet sporov, temveč so sredstvo za lažje zbliževanje, za boljše mesebojno spoznavanje in razumevanje. Na teh načelih sloni od začetka program naše kulturne organiza-cije-Italijanske unije za Istro in Reko, ki bo tudi v bodoče delovala za njih uspešnejša izvajanje.« Novi italijanski generalni konzul v Kopru dr. Amadeo Cerchione pa je prisotnim predstavnikom tiska dejal, da je seminar odlično uspel in se še zlasti zahvalil organizatorjem, ki so ukrenili vse potrebno za njegovo dobro izvajanje. Izrazil je prepričanje, da bo naslednji-četrti seminar, v še večji meri odgovarjal interesu in potrebam slušateljev in s tem prispeval k utrjevanju kulturnih stikov. Na vprašanje našega dopisnika je konzul pojasnil, da se bodo še ta mesec sestali tehnični strokovnjaki, ki bodo pričeli z razgovori o izvajanju sklepov zadnjega zasedanja mešane italijansko-jugo-slovanske komisije in bodo razpravljali o vrsti ukrepov v korist italijanskega šolstva na jugoslovanskem in slovenskega šolstva na italijanskem področju. Gen. konzul je tudi povedal, da so v okviru tega seminarja prire- kjer je bilo govora o Michelangelu in Galiieu Galileju, čigar obletnico letos proslavljamo. Nadomestni avtobusi v primeru stavke openskega tramvaja Generalni vladni komisariat sporoča, da je sporazumno z inšpektoratom za civilno motorizacijo in s tržaškim županstvom poskrbel za nadomestno prevozno službo z avtobusi, če bi se uslužbenci o-penskega tramvaja vzdržali dela ob vsedržavnih stavkah uslužben-cev avtobusnih in tramvajskih prevoznih podjetij 14. in 20. t.m. V primeru stavke bodo torej odhajali avtobusi s Trga Oberdan in z openske tramvajske postaje vsakih 15 minut od 6. do 9. ure, od 12. do 15. ure in od 17. do 21.30; vsakih 30 minut od 9. do 12. ure, od J5. do 17. ure in od 21.30 do 24. ure. Predstavniki MI na sestanku v Kopru Včeraj so se v Kopru sestali predstavniki Mladinske iniciative iz Trsta z zastopniki okrajnega odbora Zveze mladine in drugih koprskih mladinskih organizacij. Razpravljali so o vrsti pobud za utrditev kulturnih, športnih in drugih stikov med slovensko mladino. ki živi v Italiji in mladino koprskega okraja. «Andrca Mante§na» še vedno na čereh Italijanska motorna ladja «An-drea Mantegna«, ki je prejšnjo noč nasedla na podvodne čeri blizu rta Kamenjak kakih 30 milj od Pulja, je še vedno na čereh, ker so vsi napori dveh vlačilcev iz Trsta, »Herculesa« in «Castorja» ter dveh jugoslovanskih vlačilcev podjetja «Brodospas», da bi jo o-svobodili, bili zaman. Včeraj popoldne je odplul iz Trsta na pomoč tudi vlačilec družbe »Tripcovich«, «Fulgor», ki se bo pridružil ostalim vlačilcem. Po. novne operacije za osvoboditev ladje aAndrea Mantegna« so se za-čele z nastopom plime okrog 21.30 včeraj zvečer, vendar do trenutka kp to poročamo, nismo še prejeli nžbene vesti o izidu skupnih pri-zkdevanj petih vlačilcev. Pač pa se je izvedelo, da so tehniki medtem ugotovili, da dno ladje pri udarcu ob podvodne čeri ni bilo huje poškodovano in da bo ladja, ke jbo enkrat osvobojena lahko z lastnimi močmi priplula dri Trsta, kj«r jo bodo seveda takoj zavlekli v dok tržaškega Arzenala, da o-pravijo potrebna popravila. V PODPORO 330 TRŽ1SKIM DELAVCEM Uspela dveurna stavka v vseh obratih CRDA Protestna povorka tržiških delavcev z demonstracijo pred ravnateljstvom CRDA - V torek stavka v čevljarski industriji Včeraj je bila v vseh tržaških in tržiških obratih Združenih jadranskih ladjedelnic (CRDA) dveurna stavka delavcev, ki so s tem podprli borbo 330 delovnih tovarišev iz Tržiča, premeščenih za stalno -na delo v Trst. O borbi teh delavcev smo že mnogokrat pisali, saj traja že nad prav tako pa tudi o njenih vzrokih. Zato bi bil že sirarni čas, da se spor reši, saj gre za podjetje z državno udeležbo in tudi sedanja vlada bi morala kazati za delavska vprašanja več razumevanja kot prejšnje. Delo so v ladjedelnici Sv. Marka in v Tovarni strojev zapustili vsi delavci razen redkih izjem, slabo pa so se izkazali uradniki na osrednjem ravnateljstvu, ki bi tudi morali pokazati solidarnost s tržaškimi delavci. Ti delavci so se ob povratku na železniško postajo uvrstili po odhodu z dela v povorko ter pdšli pred sedež ravnateljstva CRDA. ki je naspro. ti Domu pristaniških delavcev. Tu so posedli po tleh, s čimer so se-veda ustavili promet, kar je zelo učinkovit način protesta. Toda policija je začela poditi delavce s svojimi jeepi in jih je potisnila na pločnik. Nato je poveljnik policijskega oddelka ukazal delavcem, naj se v petih minutah odstranijo tudi od tam, sicer da jih bo policija razgnala š silo. Medtem pa je prišel na kraj tajnik FIOM, ki je delavce pregovoril, da so se mirno razšli in se napotili proti postaji, od koder je rav-no takrat odpeljal vlak v Tržič. Tako ni prišlo do hujših izgredov. To naj bo ravnateljstvu CRDA im Intetfsindu še en opomin, kam lahko privede njuna nepopustljivost, saj so ; delavci hudo ogorčeni po letu dni brezuspešne borbe proti neupravičeni premestitvi in proti ukinitvi dnevnic, zaradi česar trpe do 20.000 lir škode na mesec.- • ■’’* '■ *r* * Danes bo po vsej. državi enotna stavka delavcev mestnih prevoznih podjetij. Za stavko ne pride v poštev Trst. ker imajo usluž. benci Acegata drugačno delovno pogodbo. V omenjeno stroko na spadajo uslužbenci openskega tramvaja, ki so doslej obakrat stavkali, ko ie bila splošna stavka njihove stroke. * * * Prihodnji torek bo po vsej državi 24-urna stavka delavcev čevljarske stroke. Pri nas pridejo v poštev delavke in delavci podjetja Luckv .^hoe v starem pristanišču. Glavni namen stavke je, da se izboljšajo neugodni delovni in mezdni pogoji s tem, da se delovna pogodba prilagodi sedanji stvarnosti ter da se priznajo delavcem njihove pravice v pod;et-jih s točno določenimi pogodbenimi predpisi. Med drugim zahtevajo delavci zvišanje mezd, skrajšanje delovnega umika na 40 ur na teden, daljše dopuste, zvišanje odpravnin, nove klasifikacije, ki bodo v skladu z dejanskim de. iiiimiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiinitiitiiimitiMiitiimtiiiiitiiiiiiiiiiMmiiHitiiiiiiuiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiitiiiHinfiiiiiiitiiiniiHiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiininitr lom, boljši pouk vajencev, popolno revizijo akordnih dodatkov, tako da bodo sporazumno določili nprme .akordnega dela v podjetjih, stalež delavcev, nagrade za storilnost itd. Končno zahtevajo boljšo zaščito pred obolenji na utiguAitu delu, ki so zelo pogosta zaradi leto dni, škodljivih čevljarskih klejev in raztopin. Važno opozorilo vinogradnikom Nekateri vinogradniki so zamudili rok za prijavo lanskega pridelka vina in morebitne zaloge iz prejšnjega leta. Zaradi tega je zadevno ministrstvo te dni določilo, da se zamudnikom nudi možnost prijave. Tako imajo zdaj zamudniki priliko, da do 15. februarja na pravijo prijave na občinskih troša-rinskih uradih. V tržaški, miljski, nabrežinski in dolinski občini: vsak dan od 9. do 12. ure, v zgoniški občini ob torkih in petkih od 9. do 12., v repenta-borski pa ob ponedeljkih in četrtkih od 9. do 12. ure. Opozarjamo vinogradnike, da rok ne bo več podaljšan. Preizkušanje turbine za ladjo ^Raffaello » V Tovarni strojev sv. Andreja so včeraj uspešno preizkusili prvo od dveh turbin, ki jih grade za potniško ladjo «Raffaello» za družbo B0LJUNEC predvaja danes 14. t. m. ob 19.30 uri barvni film: «10 SCER1FF0 SCALZ0» (Bosi šerif) Igrajo: ELVIS PRESLEY — ARTHUR 0’CONNELL — ANNE HELM — JOANNA MOORE — JACK KROSCHEN Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. februarja 1964 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 12 oseb. Umrli so: 66-letni Rinaldo Rubbia, 4 dni star Pierpaolo Bassanese, 72-letn: Giuseppe Spadaro, 49-letnl Giovannl Zappador, 60-letni Fausto Ml-niussi, 60-letna Paola Paolovich por. Turco, 50-letni Amedeo Cossutta, 79-letni Antonio Sillani, 62-letna Lina Perentin, 56-letna Elvira Taboga por. Dandrl, SZletm Edoardo Chersl, 72-letna Francesca Brcic vd. Vodnjach. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (I«.-16.) Biasoletto, Ul. Roma 16; Al Gale-no. Ul. S. Clllno 36; Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2; SanPAnna, Strada dl Flume 63; Davanzo, Ul. Bern ml 4; Godina A11TGEA, Ulica Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orolo-gto 6; Sponza, Ul, Montorsino 9. NOČNA SLUŽBA LEKARN (1«.-16.) Davanzo, Ul. Bernlnl 4; Godina Al-1'IGEA, Ul. Ginnastica 6; Al LIoyd, Ul, Orologlo 6; Sponza Ulica Montorsino 9. Fotografije, ki jih je posnel Mario Magajna na plesih v Hotelu Excelsior, na novinarskem plesu Primorskega dnevnika in na otroškem rajanju v dvorani stadiona «Prvi maj«, so na ogled v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška št. 20. Darovi in prispevki Ob prvi obletnici smrti nepozabnega brata kap. Evgena Danlellja. darujejo sestre v počastitev spomina 3.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Evgena Daniellja daruje žena. ob prvi obletnici smrti, 2.000 Ur za Športno združenje «Bor». V Isti namen daruje B. M. 500 M* za Dijaško Matico. Ob prvi obletnici smrti Josipa K®" sovela daruje Tončka Kolerič L°w Ur za Dijaško Matico. , V počastitev spomina pok. Adai-berta Stublja daruje Leonora Krl1" man 1.000 Ur za Dijaško Matico. Pepca rožarca s Ponteroša daruje 1.000 lir za Dijaško Matico. Potrti naznanjamo žalostno vest, da nas jo zapustil naš predragi t MILJO KOŠUTA (po domače ftmetov) Pogreb nepozabnega po kojnika bo Jutri, v soboto ob 15. uri iz hiše žalosti na Kontovelu štev. 100. lalujoči: žena, sestra, brata In ostali sorodniki Kontov«!, 14.3.1064. RAZVOJ ODNOSOV MED ZDA IN FRANCIJO Nevtralnost predstavlja v ZDA termin, ki o n jem mnogo razpravljajo Zakaj predsednik Johnson kaže več zanimanja za notranje kot pa mednarodne probleme - Mnenje glede tega med ameriško javnostjo - Nasprotujoča si stališča glede odnosa do de Gaulla V prestolnici Združenih držav Amerike je nedolgo tega krožil glas, da je predsednik Johnson, Potem ko so ga na neki večerji, Prirejeni v čast nekaterim vpliv- senatorjem v Beli hiši, vprašali ,kaj namerava storiti v zve-z de Gaullovim priznanjem Kitajske, da je na to vprašanje on odgovoril takole: «Tega vpraša ni smeti reševati površno... marveč... no, pa se raje pomenimo o vprašanju finančne reforme...* V dneh, ki so dokaj pretresli kot tudi njihov vpliv med zavezniki, pa še odkrili mnoge fage^ slabosti, je spričo tega še največ hladnokrvnosti pokazal Prav on. Vtem ko so malone vsi časopisi iz dneva v dan kazali s Prstom na čedalje številnejše ranljive točke, ki so se bile u-stvarile p0 svetu — 0d Cipra, Južnega Vietnama, Paname do Afri-e se je predsednik Johnson v zvezi s temi vprašanji omejil na eno samo tiskovno konferenco, na kateri je podal nekaj kratkih izjav, ki je z njimi zajel vse te Probleme ter o njih nakazal sta-'Sce ZDA. Zatem pa se je takoj spet dotaknil reševanja velikih vprašanj. Iz tega so številni domači in uJi komentatorji ter opazovalci Potegnili zaključek, da novemu Predsedniku «bolj prijajo doma-ci problemi«, To predstavlja do-*.e-i najznačilnejšo razliko med Jim in predsednikom Kennedy-ain’ k* ie ie ve^no raie Iiolj . varjai 2 mednarodnimi vprašanji in političnimi vestmi, ki so Prihajale od vseh strani sveta. Kor so pač okusi različni in Pričo tega tudi ocene, je danes ezko reči, kako povprečen Ame-i anec gleda na to «domačo» in “zunanjo« angažiranost predsed-^!ka ZDA. Vendar se zadnji čas se bolj čujejo glasovi, posebno tisku, da bi pa “vendarle bilo «k iebno sprejeti kak sklep«, se °lj angažirati«, da bi bilo po-rcbno ((energično odgovoriti de aullu* itd Poleg tega pa je ču-! ‘udi zahteve po neki bolj jas-i Politiki do Južnega Vietnama, zvezi s tena prihajajo od vseh . raHii,03Sj(eti, „naj bi se de daul-va .mnenja o ((politični rešitvi« letnamu bolje proučila. z .asbington ni bil zadovoljen e Gaullovim predlogom o nev-ra nem Vietnamu kot edino ra-dUpini rešitvi. Reakcija je bila o aj žolčna, ostra in žaljiva: rancija — s0 govorili pred ne-' aJ meseci — bi se želela povr-(je’ v Jugovzhodno Azijo, od ko-E r bila izgnana; de Gaulle bi]Za .a i'e v Indokini izgu-r V0Jno; Francija ima različne ccepte za Evropo in Azijo; ko je Votlil vojno v Alžiriji, se N v n*S° vmešavale ipd. šk 6 .° Pa Je v nekem ameri-em časopisu zapisal, da franco-kpredscdnik ne govori tjavdan, 0r tudi, da vojne v Južnem ,ja namu ni mogoče dobiti, ker - .1® 1° “umazan, majhen spo-j: *’ Pri čemer Amerika izgub-milijone, zaupanje ljudstva ]; Pa SV0J ugled. Vse je postav-k0 0 tako, da bi se dokazalo, kane a* . }^ashington iz Jugovzhod-t 21i® ne more umakniti, Zali..; I® Predsednik de Gaulle da h Pe‘;lng in jasno izjavil, be rez njega ni moč doseči no-deln traJne rešitve v tem prejo sveta. In to je bil nov raz-apodV,3 .Preplah, obenem pa tudi kom Ut*a za nekatere ameriške teli entatorJe. ki so ponovno za-Vje, zatrjevati. da bi nevtralni tešitev*1* Predstavljal najboljšo argumentov predsednika meruS°."a' feš Ja bi v tem prijaš v t ,a neenako igro, ker se ba Južnem Vietnamu vodi voj-raztmi em 110 Neverni Vietnam že *Prif 8iSa 1 določeno ureditvijo, Ijat; ° *atere bi utegnil predstav- argumenIovdUi0it° SiJ°' P°leg tehh staiair. . V' kot rečeno, pa ob-thočneis^6 drugi' ki so morda še kalrč„ Sl: vPrašanje je, namreč, nam z° sta^« bi Severni Viet-trainpavaeI. v okviru nekega nev-njeeo 63 Vietiiam&, 'kakšen bi bil ko jeV °dnos do Pekinga, vtem Varint* konec konca bolje razgo-jati Se /tnlrl_______________ T..* jeti ali zavrniti. Po njihovem mnenju gre za koncepcijo in politično linijo, o kateri je treba razmisliti in šele nato sprejeti ustrezne sklepe. Te dolgoročne politične linije pa ne odobravajo in ne sprejemajo vsi. Nasprotno, pogosto je čuti mnenje, da je prav zdaj nastopil trenutek za akcijo, ko je treba de Gaullu takoj odgovoriti, češ, Pariz se z Washingtonom ne strinja niti v pogledu evropske, še manj svetovne politike. Najnovejša poteza, namreč priznanje Pekinga, Jci so • jo v ZDA sicer dolgo pričakovali, je povzročila dokajšnjo politično zmedo. Kot zatrjujejo dobro obveščeni krogi, pa politični strategi v Sta-departmaju spričo te najnovejše situacije sestavljajo zdaj nove načrte tako za Evropo, Azijo in Afriko, kot tudi za Latinka Ameriko. Nova nevarnost, zatrjujejo tu, nova izzivanja Pariza se ne nanašajo več samo na Jugovzhodno Azijo, marveč tudi na Latinsko OB PROCESU NACISTIČNIM ZLOČINCEM V FRANKFURTU Ali menijo nemški sodniki, da so esesovci v Osi/rienzcimu delili vizitke? Pričanja Judinje iz Vinkovcev, ki je preživela po nacističnih taboriščih štiri leta - Slavku Dželebdžiču so za 75 odst. invalidnosti dali 2500 mark hem vSe' dokler vojna v Juž-in tu '®tnamu še nj izgubljena ika sija Sta(ja or8anizirana voja- ,SLtral-t Vietnama ne pred. nj8 j, yed akademskega vpraša-trainost • ^6na zagot°vljena nev-'ADa a t*-" P° mneniu- ki le v zdni °x ^ uaočno zakoreninjena m> u: ec k°IjŠa od negotove voj-ar,L* 50 nieJ ZDA čedalje bolj bi s rape- ^n't ki menijo, da thoraig v Južuem Vietnamu sa Vn do konca angažirati, pa ha "®maS° za nadaljevanje voj- Sr«dstvi VSmk? ceno in z vsem: zadni; \ T®k° se je ustvarilo ■diington mnenie> na3 bi Wa-svoj0 v pr*^ Saigona povečal »los t, Š°ia^ko in gospodarsko lificlrai °r -tudi’ nai bi Prekva-d» av°Je čete, in sicer tako, valcev 1600(-1 dosedanjih »sveto-v°jako*v ,piemeniI v prav toliko shlncl!!1^0 se ne zdi, da bi Wa-Pcihaio? m°8el sprejeti ideje, ki lrainea10 ** *>ari2a. Pristaši nev-Plati „ VIetnanaa pa po drugi Pzedlnof18*1^0’ da de Gaullovi ki bi*1 ne Predstavljajo načrta, •k bilo treba takoj spre- Ameriko, Saj bo de Gaulle letos obiskal tako Mehiko kot Brazilijo, morda pa še neke druge južnoameriške države. Z evropske celine je de Gaulle preskočil v Azijo, zdaj pa se že pojavlja blizu Amerike same, se pravi na sosednem kontinentu. V Wa-shingtonu upajo, da de Gaulle to pot v svojem kovčku ne bo nosil kakih političnih presenečenj, marveč samo trgovinske predloge, vsekakor pa bo obenem, kot je zapisal neki ameriški časopis, za gotovo ohrabril tudi določene namene, ki se nanašajo na južnoameriško odvisnost. Zaradi tega v washingtonskih političnih in diplomatskih krogih predvidevajo nove spopade in nove «grenke pilule«, ki jih bodo v tekočem letu ZDA morale požreti, pa na osnovi tega predlagajo sledeči recept: ZDA naj nemudoma sprejmejo določene nujne ukrepe, da bi se tudi na teh novih področjih, glede na lastne politične pobude, ne znašle v zamudi. Samemu de Gaullu pa je na vsak način potrebno dati u-strezen odgovor, vprašanje je le... na kakšen način. Ce se je Amerikancem končno posrečilo izvedeti, zakaj so Francozi — kot je zapisal neki vvashingtonski časopis po drugem puču v Vietnamu — Indokino i-menovali (ulico brez radosti«, potem bržkone zdaj tudi sami slutijo, da jim Pariz v Južni A-meriki ne pripravlja mnogo veselja. Mnogi stoje na stališču, naj se na de Gaulla ne gleda samo kot la državnika, ki Wa-shingtonu venomer ustvarja nevšečnosti, marveč tudi kot na daljnovidnega politika, ki mu na njegove predloge ni moč ne dati nobenega odgovora. In prav zaradi tega je v zadnjem času v Ameriki opaziti stališča, po katerih naj bi notranji ameriški problemi nedvomno bili zelo važni, da bi pa Bela hiša obenem navzlic temu morala ohraniti tudi odprto okno proti zunanjemu svetu. D. CULIC Režiser Fellini, ki se je uveljavil že s tolikimi filmi, pripravlja še eno presenečenje, kot nekateri zatrjujejo. Umaknil se je v Fregene, da bi dokončno pripravil film, ki nosi naslov «Giulietta degli spiriti« NOVO NA KNJIŽNI POLICI Cvetko Golar: Iz spominov in srečanj Ker je Jugoslavija priznala tudi Vzhodno Nemčijo, kot jo je priznalo kar celo število držav, «užalje-na» bonska vlada nikakor noče povrniti škode jugoslovanskim državljanom, ki so bili žrtve nacizma. Zadeva je dobila že mednarodno obeležje, kajti proti tej bonski politiki so se oglasili že mnogi državniki in politiki. V zvezi s tem ter v zvezi s procesom v Frankfurtu, kjer sodijo 22 vojnim zločincem, katerih večina pa prihaja na sodišče kar v svojih avtomobilih iz svojih toplih stanovanj, je beograjska “Politika« objavila članek, ki ga nekoliko skrajšanega objavljamo: Kako je tolikim nemškim nacističnim vojnim zločincem — ki so trpinčili in ubijali nedolžne ljudi v taboriščih in zaporih tretjega rajha in okupirane Evrope — uspelo tako na lahko izogniti se kazni, kako jim je uspelo, da so toliko časa ostali neodkriti, da jih nihče ni prepoznal kot vojne zločince? Odgovor nato je z drugimi dokazi dala bivša kaznjenka štev. 80933 Osvvienczimu (Aschwitzu) R. S. iz Vinkovcev, ki je preživela štiri leta kot kaznjenka v nacističnih taboriščih in zaporih; Vinkovčanka R. S. pravi; »1 (iStraiarjev in paznikov kot'tu-di žensk paznic je bilo mnogo. Pogosto so se menjavali. Pretepali so nas vedno, udarili so vsakogar, ki jim je prišel v dosego korobača alt škornja. Pretepali so nas, ko smo delale ali pa ko smo bile v kolonah, pa tudi v barakah. Vsaka izmed nas se je zato čimbolj umikala in držala povešeno glavo. Kolikokrat je paznik ali esesovec stražil na meter dva od mene, toda jaz se nisem upala pogledati, kdo je in kakšen je. Da bi pa povpraševali po njihovem imenu ali položaju — to nam ni prišlo niti na pamet«. Zaporniki, ki so se od lakote in drugih težav komaj držali na nogah, katerim je življenje viselo na nitki, prav gotovo ni bilo do tega, da bi zbirali dokaze za arhive povojne pravice. Prav tako ni bilo do tega, da bi opazovali, do kod so esesovkam segali škorenjci, kot je od neke preživele kaznjenke hotel vedeti neki filmski režiser. Koliko zaporov in taborišč se je v onih štirih letih zvrstilo? Od leta 1941, ko je bila aretirana v Novem Sadu, je R. S. z veliko skupino Judov bila pognana najprej v neko madžarsko taborišče. Sledili so nato zapori v Budimpešti, Stari Kanjiži, odtod v Oswienzcim, nadalje v taborišče v Nuehrnbergu, nato Buchenwaid, Grossrosen in še v Bergen Belsen... Skozi štiri leta je smrt prežala, vsako noč, vsako jutro, ves dan, iz stotin esesovskih cevi in pesti. Dokaze iščejo, dokaze? Ali menijo nemški sodniki, da je nekdo v Osvvienczimu delil vizitke! «Behr je bil poveljnik taborišča, Spominjam se, da je lani __ jcot pravijo — napravil samomor v nemškem zaporu. Spominja se lise, menim, da se je imenovala Koch. Bila je najbolj kruta paznica. Zapomnila sem si dim iz krematorija. Visoko se je dvigal zadušljiv zadah, ogenj je gorel a noči v noč. “Tam so vaše matere« so se režale paznice in nam kazale dim«, «Zapomnila sem si tudi dr. Mengeleja. On je vršil selekcijo.. Pogosto je prirejal tudi «čistke« pred kopalnico. Stal je na vratih in opazoval. Me smo, povsem gole, morale mimo njega in se pred njim zavrteti. Ono, na kateri je opazil rano, prasko ali krasto, je takoj poslal v plinsko celico. Nekoč sem imela mozolj na rami. To bi bilo zanj dovolj, da me «selekcionira». Neka starejša kaznjenka se je znašla in mi šepnila, naj blatne cokle, ki smo jih nosili v rokah, otarem ob ramo z rano. To mi je rešilo življenje«. Ko so Vinkonvčanko R. S. v osvobojenem Bergen-Belsenu odnesli v naročju iz barake za ti-fusne bolnike, je tehtala 31 kg. »Spadala sem med «bolj debele«, — pravi R. S. — Bili sta tu tudi dve sestri, katerih ena je imela 29 druga pa 28 kg«. Žalostna usoda te ženske pa se ni končala niti z likvidacijo nacističnih taborišč. Vrnila se je domov, toda njen mož se ni vrnil. Ustrelili so ga že 1941. leta v Jajincih. Kaj pa njun otrok? Ko so jo 1941. leta aretirali, je bila prav pred porodom. Prosila je, naj ji dovolijo roditi na svojem domu. Dali so ji sedem dni dopusta. Sedmega dne so jo spet zaprli. Z novorojenčkom. Cez leto dni ji je uspelo, iz zapora v Budimpešti ((pretihotapiti« otroka znancem, ki so ga zaupali v rejo neki Madžarki. Ko se je leta 1945 vrnila, je bil otrok že deček. Ni pa hotel k “neznani« ženski, pač pa je hotel ostati pri «mami» Madžarki. Počasi so ga vendarle privadili na pravo mater, vendar je ves čas ostal nezaupljiv in vase zaprt. Pri mizi je dolgo moral biti tudi tretji krožnik — če pride «mama». Prelomilo se je bilo nekaj, česar mad in otrok nista mogla več zaceliti. «Nisem ga mogla zadržati. Pred tremi leti si je skrivaj nabavil dokumente in se izselil v Izrael. Piše mi... Zadnje pismo je bilo celo nežno. Ne, ne, klonila pa nisem. Vem, so še hujši primeri kot je moj«. # * $ Na «rampi življenja in smrti« v Osvvienzcimu so poleti 1944. leta Judinjo A. K. iz Subotice ločili od očeta, matere in dvanajstletne sestre. Ostala je s starejšo sestro. Očeta sta videli le še enkrat. Ko jima je povedal, da sta mati in najmlajša sestra končali v plinski celici. Nato so ubili še njega. Vse se je zgodilo v nepolnih treh mesecih. Bojišče se je bližalo in Nemci so pred pobegom odgnali one, ki jih v taborišču niso še uspeli pomoriti. Ce bi sodniki, npr, oni iz IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Ameriški grafiki v dvorani tržaške USIS V dvorani tržaške USIS razstavlja 26 ameriških grafikov vsak po eno delo, le Keith Achepohl ima tu 15 velikih jedkanic in 11 risb. Ce izvzamemo nekaj barvnih tiskov, so vsi ostali listi črno-bele jedkanice, izgotovljene z raznimi mešanimi postopki jedkanja. Razen šestih so vsi ostali razstavljavci povezani s poučevanjem umetnosti na raznih akademijah in zlasti na univerzah, kar je tipično po ameriško. To dejstvo daje tudi razstavi videz umerjene dodelanosti, katere dovršenost je mnogokrat le odsev pravega umetniškega ognja. Vsi razstavljavci so se izvežbali na šoli grafičnih umetnosti v Yowi, ki jo vodi M. I.asanskg in katerega delo se odlikuje po dobri porazdelitvi kontrastov. V koliko ga prekašajo njegovi tu prisotni učenci, ni lahko določiti po enem samem primeru njih sposobnosti. So pa tu pravi mojstri, kot Dave Freed, črnec Mamin Lotoe, Kinkannon, Jaenne Richards, Lynn Schroeder z jasnostjo črt in John Talleur s prilagojevanjem tehnike k bistou podanega, bogastvu zasnove in izvedbeni spretnosti. Pretežno so pokazana dela figurativna, z ekspresionističnimi zasnovami in zmernejšimi odkloni sodobnejših smeri, le Cassill in Goudle se priznavata med abstraktno ustvarjajoče umetnike. Polnejše se nam odkriva umetniška osebnost v 26 delih Keitha Achepohla. Je to prefinjen risar, ki široko odmerja prostor svojim kreacijam. V nekaterih izredno velikih tiskih pa se njegova, sicer polna obdelava podrobnosti izgublja, nasprotno pa se ohranja v vsej svežini v malih listih, kot v onem z drevesi in zimski krajini. Je to še mlad slikar, ki pa že kaže veliko enotnost sloga, pa čeprav še neodločno podanega. Dozoreva pa k višjemu v sliki golobov in trodelnem družinskem portretu s podnaslovi Testament. Odhod in Predlaganje. Bolj neposredno učinkuje njegova umetnost v enajstih risbah s svinčnikom in ogljerh, v katerih je osredotočil svojo ironično pozornost na revno goloto debelušnih meščanov. Razstavo je vsekakor zanimivo ogledati si, ker nam prikazuje izrez sodobne ameriške grafike v nekaterih zveznih državah in pa stopnjo evropeizacije, ki jo je ta zvrst umetniškega udejstvovanja dosegla v preteklih desetletjih. MILKO BAMBIČ Frankfurta, ki sedaj sodijo skupim zločincev iz Oswienzcima, vprašali jo za dokaze, za tetovirano številko, bi ona ne mogla dati nobenega dokaza. Es-esovcem ni uspelo niti, da bi ji vžgali številko... Morili, pa so, med potjo, med umikom, vse do zadnjega dne, do 9. maja 1945. Nad dve leti je moral upokojenec Slavko Dželebžič iz Po-žege dokazovati, sedanjim Nemcem ,da je bil kaznjenec v Osvvienzcimu in da je prisilno delal v taboriščni tovarni «Bu-na — 4», filialki I. G. Farben-industrie, v filialki slovitega koncerna, ki je med ostalim dobavljal nacistom “Ciklon — B» za plinske celice. V Dachauu je pred tem preživel tudi vivo-eks-perimente na hrbtenici. Zdravnik- inkvizitor se je pisal Ros-bach, Rriner ali nekaj podobnega. Od tega je Slavko Dželebžič dobil okvare na hrbtenici, na ledvicah in tudi miliarno tbc. Avgusta 1945 so ga z Dunaja prinesli v Jugoslavijo na nosilih. Tri leta je na svojem domu ležal v mavčevem koritu, izgubil eno ledvico in postal 7o-odstotni invalid. Herr dr. Sampson in Herr dr. Petri, frankfurtska pooblaščenca koncerna I. G. Farbenindustrie« (v likvidaciji) končno leta 1961 si nista mogla več izmisliti novih vprašanj in sta invalidu iz Požege odgovorila, da mu «za prisilno delo v pogonu naše tovarne na področju Auschwitza» izplačajo odškodnino v znesku najprej 1000, nato še 1500 mark. Za mučenja v taborišču, za eksperimente, ki so jih na njem vršili, za 75 odst. izgubljenega zdravja — Nemci ne bodo plačali niti pfeniga. Tako njemu, kot mnogim drugim Jugoslovanom, ki so toliko pretrpeli pod nacizmom. Od 10 milijonov nemških upokojencev dve tretjini živita v Zah. Nemčiji. Ogromna večina teh dobiva pokojnino za službo in funkcijo v tretjem rajhu. Posebno kategorijo med temi upokojenci predstavljajo — “žrtve vojne«. V tej kategoriji je okoli 3 milijone in pol oseb. Ne le vojni invalidi, vdove in vojne sirote, (teh je zelo malo), pač pa udeleženci vojne, bivši vojaški ujetniki bivši vojaki in častniki 'in 'tudi bivši pripadniki esesovskih enot. Vsi ti so v Zahodni Nemčiji proglašeni za — “žrtve vojne«. Bivšim nacistom in uslužbencem bivšega nacističnega državnega aparata so z “zakonom za dopolnitev 131 člena ustave« vrnili vse pravice in privilegije, tudi finančne. In vsem tem Bonn izplačuje pokojnine, rente, odškodnine. Pred dvema tednoma so “žrtvam vojne« povišali pokojnine. To je uvod v “volilni proračun«, s katerim nova Erhardova vlada začenja zbirati glasove za volitve ki bodo prihodnje leto. Na o-snovi tega dobivajo nemške, tudi nacistične »vojne žrtve« mesečne pokojnine in rente, ki znašajo najmanj od 40 do 50.000 lir, v naši valuti. Večje “žrtve vojne« so bile oskrbljene že prej in to temeljito. Pokojnina bivšega hitlerjevskega generala ne gre pod 330.000 lir na mesec. B. O. Model, ki je bil prikazan na modni reviji v Firencah «Razumljivo je, da bodo pri naši (Pomurski) založbi tudi v prihodnje izhajala dela piscev, ki so v svoji ustvarjalnosti tesno povezani z življenjem Pomurja, saj čutimo v tem pogledu moralni dolg do ljudi, ki so vsak po svoje prispevali k temu, da je Pomurje tako krepko zadihalo v slovenskem kulturnem občestvu». Tako piše v knjižnem prospekti Pomurske založbe za lansko leto. In skladno s tem programom je Pomurska založba pravkar dala na knjižni trg knjigo, posvečeno pesniku, pisatelju in dramatiku Cvetku Golarju, Njen naslov: «Cvetko Golar Jz spominov in srečanj'« pa sam po sebi še ne pove, kakšna je ta knjiga. Dejansko je to pester zbornik, sestavljen iz najrazličnejših prispevkov, v katerih govori Golar o sebi in v katerem govore drugi o Golarju. Gre torej za raznovrstno knjigo, na znotraj neubrano, sestavljeno iz prispevkov raznih avtorjev, ki pa ji je urednik Va-nek Šiftar hotel dati zaradi raznovrstnosti vsebine in značaja prispevkov neko notranjo zaključeno podobo. Samo dejstvo, da govori knjiga posredno in neposredno o Cvetku Golarju, je bilo prešibko za notranjo ubranost knjigf. Kako pa je prizadevanje uredniku uspelo, bodo presodili bralci sami. Vendar pa lahko ugotovimo, da je kljub urednikovemu prizadevanju m nehvaležni nalogi pri tem, knjiga ostala še vedno raznolik zbornik, sestavljen iz prispevkov raznih avtorjev, od katerih se je vsak po svoje lotil obravnavanja pesnika in pisatelja, kateremu je zbornik posvečen. Toda namen, počastiti z izdajo zbornika visoki Golarjev življenjski jubilej, opravičuje izdajo tudi take knjige. Posebno še spričo dejstva, da je bil Golar vsa povojna leta če že ne docela pozabljen, pa zapostavljen. Toda oglejmo si najprej vsebino zbornika. Za uvod ima knjiga Janka Kreka razpravo o Cvetku Golarju. V njej avtor analizira Golarjevo pesništvo in dramatiko in ugotavlja, da Golarja premalo poznamo, da smo ga vse preveč zanemarjali in dopuščali, da je samotaril pod ljutomerskimi goricami, čeprav bi nam marsikaj lahko povedal o svojih sodobnikih in prijateljih, Murnu, Ketteju in drugih. Krekova razprava pa skuša v pravičnejši luči prikazati Golarjevo literarno delovanje in ugotoviti, zakaj je Golar doživljal tako uničujočo kritiko in druge očitke. Čeprav 'Krekova razprava analizira Go-larjevo literarno delo, pa veh dar ne daje dokončne sodbe o njem in pušča dokončno vrednotenje Golarjevega dela odprto. Osrednji del zbornika predstavlja Golarjev spis «lz moje mla. dosti«, ki pa je le epizoden in kaj posebnega ne pove. Nanj se navezujejo zanimivejši in tehtnejši spomini pesnika na njegove sodobnike, kakor jih je zapisal pesnikov sin Manko Golar. Ti «Po-govori z očetom« in spomini na Ketteja, Murna, Zupančiča, Jakopiča, Groharja, Stritarja, Etbina Kristana in druge so seveda pred. vsem zanimivejši, čeprav se morda marsikaj tega, kar je Golar povedal o njih, ne ujema popolnoma z znanstveno ugotovljeno resnico. Zdi pa se, da tem spominom na sodobnike jemlje pravo vrednost dejstvo, da so prišli na dan tako pozno, ko bi pred desetletji bili prav gotovo bolj sveži, neposrednejši in bi lahko resnično prispevali k spoznavanju človeške in umetniške osebnosti tistih, o katerih govore. Za konec osrednjega dela zbornika pa je pisateljev sin dodal še nekaj svojih spominov na očeta, ki pa žal prikazujejo Golarja bolj kot človeka in manj kot umetnika. Naslednji naslov knjige «Iz srečanj s Cvetkom Golarjem« pove. da so v tem delu objavljeni spomini Golarjevih prijateljev in sodobnikov na pesnika. Kažejo pa ga v najrazličnejši luči, tudi kot umetniškega ustvarjalca. Na kon. cu zbornika je še bibliografija del Cvetka Golarja. Ce po tem prikazu vsebine to kritično premoirimo, lahko rečemo, da je knjiga pestra, dovolj za. nimiva, na žalost pa preveč priložnostna in neubrana, Res je značaj podobnih zbornikov precej podoben .Tudi urednik ni imel lahkega dela. Toda če bi razprava podala temeljitejšo sodbo o Golarju kot umetniškem oblikovalcu in bi dokončno postavila Golarjevo mesto v sodobni, slovenski književnosti, bi zbornik seveda mnogo pridobil. Prav tako, če bi bili pesnikovi spomini bolj sveži in neposredni in če bi prispevki Golarjevih prijateljev bili pisani vsaj po enotnem konceptu. Tako pa ostaja knjiga le vse preveč priložnostna, kar pa je seveda škoda. Kljub temu pa knjiga, posvečena Cvetku Golarju, le ni zgrešila svojega namena. Predvsem velja kot počastitev pesnika, kar je vsekakor prav. Druga vrednost je v spominskem gradivu, Ce je to še tako nepopolno nam spomini vendarle povedo kaj novega, že znana dejstva pa kaže. jo v novi luči. Skoda le, da so ti spomini te fragment, le ostanek tega, kar je pustil zob časa. Kakor nam knjiga ne da dokončne in popolnejše podobe Cvetka Golarja je vendar pester mozaik najrazličnejših sestavkov vreden, da nanj opozorimo javnost in izrečemo priznanje založbi in uredniku, ki sta nedvomno po svojih močeh storila vse, da bi dosegla kar največ. Sl. Ru. viiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimtniiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ce se vam zdi, da se zbirajo temni oblaki, sprejmite nekatere ukrepe. Ne govorite v družini o svojih osebnih težkočah. BIK (od 20.4. do 20.5.) Delo bo trdo, toda dobičkonosno. Bodite potrpežljivi z nekom, ki je izgubil glavo. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Bodite previdni, ker imate posla z zelo zvito osebo. Ljubljeni osebi odkrijte vso resnigo. , RAK (od 22.0.: do 22.7.) Imeli boste mnogo dobrih zamisli. Ne dovolite, da bi vas* zaslepila ljubosumnost. LEV, (od 23.7. do 22.8.) S pomočjo še neodkritih sil vam bo omogočeno premagati zapreko. Čustvena vprašanja skušajte rešiti z nenadnim ukrepom. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Na napad tekmecev odgovorite s protinapadom. Ne prisluhnite nasvetom nekoga, ki ni iskren. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Z nepopustljivo vztrajnostjo pri delu, boste dosegli svoj cilj. Brzdajte svoja prevelika upanja. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Nastopil je ugoden trenutek za sestavo dolgoročnega načrta. V ču-stvenem pogledu nevšečnosti. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Samo tako, da boste dobro razpolagali s švojim časom, utegnete doseči uspeh. Nadzorujte samega KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dan ni najbolj primeren za ambiciozne osebe. Razočarana upanja, kar pa še ni razlog za maščevalne naklepe. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Sku šajte kar najbolj zmanjšati obsej svojih načrtov. Posvetite nekaj ča sa svojemu najljubšemu opravilu RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dan n primeren za večje finančne ope racije. Idealna zamisel za rešitev nekega družinskega vprašanja. % '///////& Ž '///////% Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.20 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slov. pesmi; 11.45 Naš jukg-box; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.30 Iz glasbenih sporedov; 13.30 Z glasbenih festivalov; 17.00 Ansambel Pacchiori; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Bilo je nekoč...; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Pianistka G. Gulli; 18.45 Tamburaški ansambli; 19.00 Radijska univerza; 19.15 Zbor “Prosek-Kontovel«; 19.30 Postni govori; 19.45 Ham-mond orgle; 20.00 Šport; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Pesmi brez besed; 21.00 Haydn: Stvarjenje; 22.40 Melodije v polmraku. 12 00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Lahka glasba; 13.40 Zborovsko petje; 14.10 Ritmi; 14.20 Komorni koncert; 14.35 Furlanija v italijanski poeziji. Koper 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 V domačem tonu; 14.00 Veliki orkestri; 14.30 Melodije; 15.30 Slovenske narodne; 15.45 Prenos RL: 16.15 Pevci na odru; 16.30 Današr nje teme; 16.40 Operni koncert; 17.40 Pisana glasba; 18.00 Prenos RL; 19.00 Plesna glasba; 19.30 Prenos RL; 22.15 Me Partland pri klavirju; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.20 Nai jutranji pozdrav; 8.60 Strani PETEK, 14. FEBRUARJA 1964 iz albuma; 9.15 Pesmi; 10.00 O-perna antologija; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.45 Ravelov valček; 13.25 Dva glasova — en mikrofon; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Novo v gledališču in kinu; 15.30 Glasbeni karnet; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za naj-mlajie; 16.30 Šostakovič; 18.00 Vatikanski koncil; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 E. De Marchi: “Col fuoco non si scherza«; 21.00 Simf. koncert. II. program 7.35 Jutranja glasba; 8.50 Po en inštrument na dan; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 9.35 Eno uro v ritmu; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.00 Vesela glasba; 12.00 Zvočni trak; 14.00 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Ital. pesmi in plesi; 15.15 Plošče; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 17-35 Mala enciklopedija; 17.45 D- Buzzati; “Napad na konvoj«; 18.35 Enotni razred; 18.50 Ital. prvenstvo v smučanju; 19.05 Vaši izbranci: 20.35 Glasbeni variete; 21.35 Znanstvena oddaja; 22.Q0 Jazz. III. program 18.30 Novogrška kultura; 18.45 Penderecki; Žrtvam Hirošime; 18.55 Slovstvo in socialne vede; 19.15 Ital. periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.30 Revijski program; 20.40 Štiri Lisztove skladbe; 21.20 Leo Ferrero; “Angelika«; 23.05 Geninijeva fantazija. Slovenija 8.20 Tečaj hrvaško-srbskega jezika; 8.05 Lahka glasba; 8.30 Nekaj domačih; 8.55 Pionirski ted- nik; 9.25 “Povabilo na ples...«; 10.15 Iz opere “Slovo od mladosti«; 10.35 Novost na knjižni polici; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domače pesmi; 13.30 Oj, rožmarin!; 14.05 Radijska šola; 14.35 Zabavni orkestri; 15.15 Napotki za turiste; 15.20 Zabavna glasba; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Luigi Bocche-rini; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Pesmi borbe in dela; 18.30 Pripovedujte nam...; 18.45 Iz naših kolektivov; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Orkester Roger Wil-liams; 20.15 Zunanjepolitični pregled; 20.30 Iz slov. violinske glasbe; 21.02 Glasbene slike; 21.15 Oddaja o morju; 22,10 Plesna glasba; 23.05 Solistka Helen Sha-piro; 23.20 Glasba našega časa. Ital. televizija Od 8.30 do 14.15 Sola; 16.45 Nova srednja šola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 TV pošta; 19.40 Simf, koncert; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Cal-deron De La Barca; “Hiša z dvojnimi vrati«; 23.00 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Sejem sanj; 22.40 Dokumentarij; 23.05 Šport. Jug. televizija 17.30 Ruščina; 18.00 Poročila; 18.05 Kuharski nasveti; 18.30 Poljudnoznanstvena oddaja; 18.50 Mojmir Sepe; 19,Q0 TV obzornik; 19.30 Beograjski trio; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja; 20.45 Beniamin Britten: “Vojni requiem»; 22.15 Poročila. VESTI IZ ST. MAVRA Na sončnem pobočju v nedeljo praznovanje Sabotina Valentina V dveh gostilnah in v osmici bodo čakali na goste dobra vinska kapljica in prigrizek, vključno s tradicionalnimi štruklji Pravijo da je sv. Valentin za- gled po Gorici in okolici, ki je ščitnik in patron zaročencev. Pa prav od tod najlepši. je tudi patron sončne goriške vasi, ki se greje v podnožju Sabotina, St. Mavra, čeprav tam niso vsi zaročeni in tudi ne zaljubljeni. Nasprotno, Sentmaverci imajo svoje probleme, ki jih občina in drugi pristojni forumi rešujejo največ z obljubami: glavni od teh so cesta, ki je obupna, pa vodovod, ki še sedaj ni razpeljan po vsem naselju, dalje kamnolom na pobočju hriba, kjer že dolgo let počiva delo itd. Pa vendar se Sentmaverci pripravljajo na praznovanje godu svojega patrona, ki je sicer danes, V petek, praznovali pa ga bodo po starem običaju prihodnjo nedeljo. V gostilni pri Klanjščku v Dolini bo ta dan še v večji meri poskrbljeno za piščance, golaž, tripe in pršut, po katerih dobrotah tako radi posegajo nedeljski gostje ter jih zalivajo s pristno briško vinsko kapljico. K temu se bodo v nedeljo pridružili še štruklji, kot se spodobi za domač praznik. Kar se štrukljev tiče so specializirani zanje posebno v gostilni «pri Grgurčevih*; gostom postrežejo z lepo zarumenelimi pečenimi štruklji, da se ti kar sline pocedijo ob pogledu nanje m da zobje hlastno zagriznejo vanje. To pa še ni dovolj. Po stari navadi nameravajo prav te dni odpreti tudi osmico in sicer pri Kacafuri. Iz dneva v dan pričakujejo dovoljenje goriškega županstva, ki jim ga je že zagotovilo. Tako se bodo gostje lahko kar v treh javnih lokalih odtešča-li in odžejali ter uživali lep raz- * 18 Star pregovor pravi tudi, da je Valentin prvi pomladin. To drži vsaj za St. Maver, kjer je spomlad bolj zgodnja kot drugod in če bo v nedeljo sončno, bo ta pregovor držal tudi letos, pa čeprav je bila te dni Pevmica, ki se pod vasjo izliva v Sočo ob straneh še zadelana v leden oklep. Sentmaverci torej vabijo goriške meščane pa tudi druge goste v nedeljo na prvi spomladanski sprehod v naravo, da se na spomladanskem soncu otresejo dremavosti zaprtih in tesnih stanovanj in da ob kozarcu pristnega brica ter ob dobrem prigrizku za kratek čas pozabijo na vsakodnevne skrbi in tegobe, kakor bodo nanje na ta dan pozabili tudi oni. * v STEVERJAN JUTRI, 15. t. m. ob 20. uri v novem sedežu p.d. «Briški griča na Valerišču predavanje novinarja Jožeta Korena o «ZGODOVINI TISKARSTVA, O PARTIZANSKEM TISKU IN O NASTAJANJU ČASOPISA. Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi Maria Magajne in Rafaela Perka. PEVMA JUTRI, 15. t. m. ob 20. uri v prosvetni dvorani v Pevmi predavanje fotoreporterja Maria Magajne o «POTOVANJU PO TURČIJI, s prikazovanjem številnih lastnih barvnih diapozitivov. iiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiMiiifiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiniiKiviiii V STRELIVU STA ISKALA ŽIVO SREBRO Eksplozija streliva hudo ranila otroka iz Vrtojbe Zvonku Arčonu je odneslo del dlani, njega m Alda Vižintina pa je ranilo tudi po obrazu Zaradi hudih ran, ki sta jih dobila pri eksploziji streliva, se v šenpetrski civilni bolnišnici zdravita dva dečka. Nesreča se je zgodila v sredo v Vrtojbi. Pok so slišali vsi vaščani, ki so takoj pritekli na kraj nesreče, kjer so našli oba fanta v krvi. Z zasebnim avtomobilom so ju pripeljali v civilno bolnišnico v Šempeter, kjer so ju spre. jeli na kirurški oddelek. Aldo Vižintin, star 13 let, ki obiskuje osnovno šolo v Vrtojbi, je kot vsak dan okoli 15.30 čakal bratca, ki sta prihajala iz otroškega vrtca. Medtem se mu je približal prijatelj 14-letni Zvonko Arčon iz PREDLOG DELAVSKE ZBORNICE Počastitev spomina delavcev ki so leta 1945 branili tovarne Pobudo naj bi ob pomoči predstavništev tovarn in delavskih organizacij uresničila goriška občinska uprava Delavska zbornica predlaga, naj bi letošnjega 25. aprila občinska uprava v Gorici dostojno kome-morirala vse tiste padle in ranjene delavce, ki so za ceno velikih žrtev branili aprila in maja 1945. leta svoje tovarne pred uničenjem. Pri sestavi programa naj bi občinski upravi pomagala ravnateljstva prizadetih tovarn, sindikalne organizacije, notranje komisije, partizanske organizacije itd. Delavska zbornica, ki je pismo naslovila na goriško občinsko u-pravo, ie prepis poslala tudi ravnateljstvom tekstilne tovarne, Sa-fog in Selveg, sindikalnim organizacijam, notranjim komisijam teh podjetij ter partizanskim orga- VERDI. 16.30: «1 tabu«. Dokumentarni Italijanski film v barvah Romula Barzellinija. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. uri. CORSO. 17.15: «1 quattro del Te-xas», F. Sinatra, Dean Martin, A-nlta Ekberg in U. Andress. Ameriški barvni film v kinemaskopu. Zadnja predstava ob 22. V1TTORIA. 17.00: «Cavalcata ad Ovest», Robert Francis in Donna x Reed. Ameriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «L’uomo del Nevada«, R. Scott in Dorothy Malone. Ameriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. nizacijam. FILLEA-CGIL je pozvala zvezo industrijcev, naj prične p igajanja za obnovo pokrajinskega sporazuma za delavce opekarn. Sindikalna stroka zahteva zvišanje mezd Vrtojbe, ki obiskuje osemletko v Šempetru. Poklical ga je k sebi, mu pokazal predmet, ki je imel obliko pollitrske steklenice. Na eni strani je bil rdeče pobarvan, na drugi pa je imel kot nekakšen kavelj in košček usnja. »Poglej, Aldo, kaj sem našel v Vrtojbici — je dejal Zvonko — od-priva to stvar, ker je v njej živo srebro.* Na vsem lepem se je iz nje pokadilo. Nastal je silen pok, ki je oba vrgel na tla. Prebivalci vse vasi so Se v hipu zbrali na Pod-beršičevem dvorišču, kjer je nastala nesreča. Ustavili so avtomobil podjetja «Grosist», ki se je ravno takrat pripeljal iz Mirna, ter nanj naložili ranjena dečka. Medtem ko se je Arčon takoj onesvestil, se Vižintin spominja vsega, kaj se je zgodilo; šele po prihodu v bolnišnico je tudi njega premagala omedlevica. V bolnišnici sta bila v nezavesti tja do ene ure popolnoči, ko sta se prebudila zaradi hudin bolečin. Arčona so včeraj popoldne operirali na roki, ker mu je strelivo odneslo desni palec in mu razmrcvarilo dlani. Drobci pa so ga poškodovali tudi po obrazu. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno, če ne bodo nastopile komplikacije, se bo zdravil najmanj mesec dni. Aldo Vižintin je prav tako ranjen po obrazu, drobci pa so mu poškodovali tudi kožo na rokah. Zaradi pritiska mu je udarila kri iz obeh ušes; njegovo zdravje je še kar zadovoljivo m bo okreval predvidoma v dveh ali treh tednih. Po naključju sta si oba obvarovala vsaj oči. Oblasti so uvedle preiskavo, da bi po- za 25 odstotkov, skrajšanje delovnega časa, razdelitev delavcev na štiri kategorije, podaljšanje počitnic in poročnega dopusta ter zvišanje odpravnine. V sredo 19. februarja se bodo pričela pogajanja I ugotovile, kakšno orožje je Zvonko za sklenitev pokrajinskega spora- našel v Vrtojbici. Morda je bila to zuma za delavce v javnih lokalih, ročna bomba, morda pa detonator. niumHMHiiiiniiiMiiiHiHiiiimiuiiminiiiiminntiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiMfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuuiniiuiiiiiiiii DANES NA PROGAH ATA Nadomestne vožnje ob stavki mestnega avtobusa v Gorici Goriška prefektura sporoča, da je za današnjo stavko mestnih avtobusov v Gorici, v skladu z inšpektoratom za motorizacijo odredila v Gorici naslednje izredne avtobusne vožnje: NA PROGI ST. 1 — Od 8.05 do 22. ure avtobusna vožnja vsakih 20 minut s postaje Montesanlo; avtobus ob 13.45 bo vozil do Sovodenj in zato ne bo odšel avtobus ob 14.05. Na isti progi je prvi odhod avtobusa iz Standreža ob 8.40 in zadnji ob 16.30 s presledkom po 20 minut med posameznimi vožnjami. NA PROGI CNI: Pošta -- bolnice — Stražice: Odhod izpred glavne pošte vsake pol ure od 7.30 do 11. ure in od 15.30 do 20. ure. NA PROGI CRE: POSTA- LOCNIK —: Odhod izpred glavne pošte vsako uro od 7.30 do 21.30. Odhod iz Ločnika vsako uro od 8. do 22. ure. NA PROGI GORIC A-SOVOD-NJE-GABRJE: Odhod iz Gorice (Ponte del Torrione) ob 7.15, 8.15 in 11.10. Odhod iz Gabrij: ob 7.45, 8.50 in 11.40. Preiskavo otežkoča popolno manjkanje kakršnih koli ostankov. Na tleh je po razstrelitvi ostala samo majhna jamica, kar pa je tudi vse, kar je ostalo od nje- Vsekakor gre za orožje, ki je nepoškodovano ostalo še izza časov druge svetovne vojne. Nesreča je v Vrtojbi zbudila zelo globok vtis. Otrokom z naših krajev, kjer je še vedno dovolj streliva tako iz prve kakor iz druge svetovne vojne, naj služi nesreča kot opozorilo, kakšne posledice lahko nastanejo pri igranju s tako nevarnimi predmeti. Vesti iz bolnišnice Včeraj popoldne ob 15. uri so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 15-letnega Giacoma Unga-ro iz Gorice Ul. Pavia 37, ki se je na delu pri podjetju ATA urezal na mezincu desne ro e. Pridržali so ga za pet dni na zdravljenju. Tudi triletni Mauro Bidut iz Sovodenj, Ul. Ex Impero 10 je moral v bolnišnico, ker si je pri l-gri zlomil desno nogo. Pridržali so ga za 10 dni na zdravljenju, Ob 21. uri pa so pripeljali še 18-letmo Annaliso Rossi iz Gorice Ul. Prato 8, ki se je udarila v glavo ter si malo pretresla možgane pri padalskih vajah v telovadnici U.G.G. Previsoko naložen tovornik ni mogel skozi podvoz V sredo nekaj po 16. uri je 23-letni Valentin Terčič doma iz Ste-verjana, Bukuje št. 9, ki je zaposlen kot šofer pri goriškem av-toprevoznem podjetju «La Gor.zia-na», peljal tovornik, naložen z velikimi zavoji papirja, ki so tehtali vsak po 400 kg, po Ul. Aquileia proti železniškemu podvozu v Gorici. Zaradi previsoko naloženega tovora pa ni mogel z vozilom skozi podvoz in nekaj kosov tovora se je skotalilo na cesto. Eden od teh je zadel v motocikel Gastona Guanina iz Šempetra ob Soči, ki se je vračal iz Gorice domjv in vozil za tovornikom. Na srečo motociklist ni bil poškodovan, ker je pravočasno odskočil, pač pa je utrpelo nekaj škode njegovo vozilo. Vsekakor pa je zaradi tega incidenta bil za nekaj časa ustavljen promet na tej cesti, dokler niso odstranili tovora s ceste. Zapisnik o incidentu so napravili goriški mestni stražniki. POKAL EVROPSKIH PRVAKOV 3:0 Milana lleal Madridu Kljub zmagi Italijani izločeni iz turnirja STRELCA: v 7’ p. p. Lodetti, v 1’ d. p. Altafini. MILAN: Ghezzi; Pelagalli, Trebbi; Bacchetta, David. Lodetti; Mora, Sani, Altafini, Amarildo, Fortunato. REAL MADRID: Vicente; Isidro, Casado; Zoco, Santamaria, Pachin; Amancio, Muller, Di Stefano, Puskas, Gento. SODNIK: Dienst (Švica). GLEDALCI: 80.000. MILAN, 13. — Milančani so da----- nes sicer premagali Real Madrid z 2:0 (1:0), a so iz borbe za uvrstitev v polfinale turnirja za pokal evropskih prvakov izšli poraženi. Madridčani, ki so v prvi tekmi na domačih tleh dosegli boljši količnik, bodo nadaljevali turnir, Milan pa se je moral prav danes posloviti od njega. Od Milana ni nihče pričakoval ničesar posebnega. Danes pa je pokazal neverjetno živahnost in čeprav sta v vrstah domačinov manjkala Majdini in Rivero, je le malo manjkalo, da niso stanje izenačili in postavili v dvom možnost napredovanja španskega moštva. Razlogov za poraz Madridčanov je dosti. Predvsem se gostje niso preveč potrudili, ker so želeli in hoteli ohraniti poraz v skrajnili mejah. Delno pa so jim Milančani onemogočili njihove režiserje, tako da Real Madrid toki at ni zablestel. Italijani so nemudoma šli v napad in z Lodettijem prišli v vodstvo. Gostov ta gol ni demoraliziral, a vseeno niso znali ustavljati tekmecev, ki so brez usmiljenja prodirali proti golu. N,a njihovo srečo! je bila obramba dobra, medtem ko Milančani niso bili dovolj gibčni, da bi jih pre-varili. Po drugem golu, ki ga je v uvodnih potezah drugega polčasa dosegel. Altafini, so bili Madridčani že na robu katastrofe. Tega pa milanski igralci niso znali prisebno izrabiti in Amarildo si je zapravil prav tik pred koncem tekme zadnjo, morda največjo priložnost. BOKS RIM, 13. — Danes so javili, da je glavna zdravniška komisija italijanske boksarske zveze zaključila s proučitvijo izsledkov in analiz in o zdravstvenem stanju Franca De Piccolija in da odslej smatra boksarja iz Mester za ((sposobnega*. Kot je znano Je boksarska' zveza prepovedovala De Piccoliju po dveh k o. vsakršen nastop. De Piccoli je moral na zdravniške preglede in ker so ugotovili, da nima nobene hibe in da je njegovo zdravstveno stanje primerno poklicu boksarja, se bo lahko ponovno posvetil priljubljenemu športu. Franco De Piccoli je izrazil zadovoljstvo nad sklepom italijanske boksarske zveze in je izjavil, da se že pripravlja za nastope. PRVENSTVO I. MOŠKE KOŠARKARSKE LIGE Prvi spodrsljaj Simmenthala Goriziana ponovno uspešna Včasih morajo tudi zvezdniki priznati nadmoč bolj skromnih atletov in tudi šampioni se morajo sprijazniti s porazom. Po devetih uspešnih kolih je tako tudi milanski Simmenthal, lanskoletni pr; vak, poražen zapustil igrišče. Moštvo je gostovalo v Livornu proti tamkajšnji petorki, ki doslej kot kaže sama lestvica, ni veliko blestel, a je kljub vsemu dal občutiti svoje zmožnosti le v dvobojih z najmočnejšimi petorkami. Ignis je namreč iztrgal pozitiven rezultat šele v podaljških in se mora za ta uspeh zahvaliti prej naklonjenosti sodnikov kot lastni moči. Proti prvakom so domačini zaigrali že v samih začetnih minu- iiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiuHiii«iiHiiiiii«iiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiaiiiiii404040*0 ♦040#0#0404040*040*0 ♦040*0^04040404040*0*0' '♦0*040'*0*0*C*0*0*-? BRANKO MARUŠIČ 1. Na Goriškem v drugi polovici 1.1918 Leto 1918. na Goriškem daje v svoji prvi in drugi polovici dve različni obliki življenja in udejstvovanja prebivalstva, ki je bodisi vztrajalo tu vojnim prilikam navkljub ali pa se je pričelo vračati v porušeno deželo iz begunstva. Medtem ko je prva polovica leta minila v pripravah za obnovo porušene dežele, za obnovo vseh tistih panog življenja, ki jih je prekinila vojna napoved Italije avstro-ogrski monarhiji, je bila druga polovica ob nezmanjšani angažiranosti pri obnovitvenih delih odraz dogodkov, ki so napovedovali skorajšnji konec vojne in obenem poraz habsburške monarhije, v katere sklop je spadala tudi Goriška in tvorila z Gradiščansko posebno upravno enoto. Prodor avstrijsko-nemške voj-ske 24. oktobra pri Kobaridu je po dve leti in pol trajajočih bojih spremenil vojaško situacijo na soškem bojišču. Dežela, ki je bila ves ta čas neposredno prizorišče številnih bitk, je sedaj postala zaledje in ohranila tak položaj do konca vojne. Bojno polje se je od reke Soče pomaknilo globoko v Furlanijo, zapustilo pa je strahovite posledice nesmiselnega bojevanja. Velik del dežele je bil v ruševinah, prebivalstvo razseljeno; o-stal je le medel spomin na nekdanjo predvojno Goriško. Kraji, ki jih ni zajelo neposredno bojevanje, so dajali zaradi njih vloge frontnega zaledja, prav tako videz nenormalnega sta nja. Zato je popolnoma razumljiva pobuda, da je treba poru seno Goriško obnoviti; prihajala je od strani prizadetega prebivalstva, političnih in upravnih organov, časopisja in od same cesarske milosti, ki je zagotavljala prebivalstvu ' meti privoljenje ostalih prist»’ šev svojega gibanja. Novem« odboru je načeloval msgr. dr-Josip Ličan, sestavljalo Sa ■G poleg tega še 20 odbornikov, ou katerih je bilo sedem duhovne kov, 6 posestnikov, dva vašaf župana, dva profesorja, en leposestnik, en odvetnik in voa' ja čevljarske zadruge v Mlrn,' Poleg tega pa so člani odbor avtomatično postali deželni n* državni poslanci, člani strank«-Sprejet je bil tudi sklep. prične strankino glasilo z im«! nom »Goriška straža* čimPr«J izhajati. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST — UL MONTECCHI 6 II. TELEFON 93 808 tn 94-63» — Poštni predal 55« — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelltco 1 II Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št JU — Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir — Vnaprej: ** letna 2 250 lir polletna 4 400 lir celoletna 7 700 Ur - SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nideljska: posamezna 40 din, letno 1920 din. polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubija**' Stari trg 3/1, telefon 22-207. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600 14-603 86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm » širini enega stolpcB: trgovski 150, rtnančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda. - Oglasi tržaške ln goriške pokrajin* naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubbltcltk Itallanas. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Isdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst