Podltrajšlti |udež 9 Povest Iz domačih hribov »Zaničevala te nikoll nisem; zdaj te spoštujem. Spoštujem te bolj ko vse druge moške v fari, ker nobeden ni bil tako pogumen in tako krščanski kakor ti.« Čisto rdeč je obstal pred njo, kakor da ga je okregala; njegove črne oči pa so žarele od sreče. Tako je bil vesel, da ni spravil besede iz sebe. »Še nekaj ti moram reči, Tonč,« je ona nadaljevala; »po volji mi je in čudno sem vesela, da denarja nisi vzel. Pokazal si jim pravega moža — prav je tako, Ton.!« Še zmeraj je stal pred njo in ni vedel, ali bi se smejal all jokal. »Zdaj pa tiho bodl, nikomur ne črhni besedice o tem, kar sva govorila,« je rekla spet odločno, kakor je bila njena navada. »..'. Zdaj me ne boš več skrbel in potrebna ti tudi nisem več. zdaj si trden in mož, kakor je prav. Srečno, Tonč! Svoj živi dan se te bom spominjala.« »Julka!« je zavpil. Ona pa je že hitela po svoji poti in se ni več ozrla. Judež si je spet najel Hrastovo kegljišče. Bilo je sredi avgusta neke nedelje popoldne. Na kegljišču je bilo vse živo. Ker je bilo rečeno, da bo prihodnjo nedeljo kegljaška tekma, so se kegljači danes prišli vadit. Tu je bil mladl Meležnik, nadvorski blapec Mohor, Laznikov hlapec, Pušnik, Končnikov Jur, Ladra in še drugi Tudi nadvorski Peter je bil med njimi; saj je hotel raed kegljači za mojstra veljati. Kegljal je le, kadar je bilo dostl ljudi okoli, da se je ime1 pred kom postavljati. Danes je bilo polno gledalcev. Ko so nekaj partij že dali, sta prišla še Mrkačev Luka in Homanov Tinč; to sta bila prava tovariša in pretepača. Komaj sta priš^a, sta se že začela z nadvorskim Petrom dajati, ker je bil ta proti temu, da bi ju vzeli k igri. Nazadnje ao ju igralcl vendar sprejelL Minulo je pol ure; tedaj se je prikazal Migec. Primigal je z dvorišča in se prismolil na stol sredi igralcev. Vzel je iz žepa okrogel kamen.ek, ga sklenil v roke, nekaj časa je pihal na pest, potem je roki razklerdl — in kamna ni bilo nikjer. »Hehehe,« se je jel režati in migati z vsem trupom. Ko so mu nekateri poploskalL ee ie speljal na stolu še bolj v sredo, da so ga laže vsi vMelt, in se je zadrl: »Kaj mi date, če vam keglje in krogle zacopram, da jih ne bo več?« »Zaušnico ti dam pa pošteno,« mu je zabrusll Mrkačev. »Zdaj kegljamo, ti pa pojdi starlm babam coprat!« »Hehehe,« se je režal Migec, kakor da ni bilo nlfl: iz oči pa mu je šinil grozeč plamen. Odmigal jo QkQp kegljišča gor k Judežu, ki je postavljal keglje. Naslonil se je na plot in se mu porogljivo zasmejal: »Judež, ja Judež! Tak junak in divjak si bil — zdaj pa keglje postavljaš ko kak smrkov pobič in po dinarjih pobiraš kakor mežnar po cerkvi!« »Dinarje, pa po poštenju!« ga je Judež ostro zavrnil. >Ce se mi pri priči ne izgubiš, ti bom nekaj zagodel, da ¦e v Podkraju ne boš več prikazal.« Migec je zaigral na orglice, hudobno se je režal in Bpet odmigal h kegljalcem. Ke^ljalci so bili v ognju. Na mlzi se je nabralo že čez petdeset dinarjev. Pravkar je plačal še Nadvorski Peter. Da je mogel stavo plačati, si je menjal dvajsetak. Preden še mu je krogla zdrknila iz rok, je Migec zaklical zapovedujoče: »Cinkus, pinkus — gralarum: šest!« Res je padlo šest kegljev. Gledalci so dejali, da je slučajno naneslo, in so se smejali. Toda pdslej je coprnik vsakokrat poprej zapovedal, koliko kegljev naj pade, in vsakokrat je prav napovedal. Moški so ga jeli z nekim strahom gledati; »coprnik« pa se je sukal med igralci, porogljivo se je režal in je zdaj temu zdaj onemu segel z roko po obrazu in je pri tem uganjal Bvoje čarovniške čirečare. Medtem je prišla vrsta na Mrkačevega. Bil je ves rdeč od razburjenja, iz oči mu Je gorel pohlep po denarju. Preden je prijel kroglo, se je zadrl nad Migcem: »Glej, da boš pri meni tiho, ti pasje matere sin! Jaz noč.m' ničesar od tebe! Ali si čul?« Migec se je zaničljivo zasmejal in ni rekel ne besede. Doslej je pa'"o največ sedem kegljev; kdor bi jih osem podrl, ta bi dooil ves denar, kar ga je bilo na mizi stavljenega. Mrkačev Luka je dolgo meril, potem je kroglo zagnal — padlo jih je sedem. Še pohlepneje so mu zažarele oči, ko se je spravil k drugemu. Krogla je odletela, ta hip pa je zahretil coprnik na ves glas: »Kobradakabra, nič!« Res je šinila krogla skozi keglje in se niti dotaknila ni katerega. Mrkačev Luka je bil ves divji od jeze; planil je proti Migcu, ta pa je zavpil: »Nazaj! Smrt nosim pri sebi. Nazaj, fie ne, jo spustim nate!« Luka je zaškripal z zobmi, vendar se je preplašeno umaknil. Zdaj je prišla vrsta na Meležnika, ki je bil zadnji. Ko je zagnal kroglo, je zaklical »coprnik«: .Pinkus, cinkus, devet!« Krogla je letela in res je padlo vseh devet kegljev eden na drugega. Vse je zavpilo. Z eno samo kroglo je dobil Melečnik ves denar, kar so ga stavili. Kar koj pa se je začelo prerekanje sem in tja, Meležnikov glas je prevpil druge: »Heee, tu ni ves denar — pol ga je izginilo!« Kegljalci so stikali glave okoli mize in okoli Meležnika, Migec pa mu je pošepnil: i »Mrkačev Luka je kradel — dvajsetak je vzel.« »Luka, ne uganjaj norcev!« se je Meležnik zadrl na Mrkačevega. »Daj dvajsetak!« »Kaj?« je zarobantil Luka. »Išči tata med svojiml! Nadvorski Peter je imel prste tam.« »Hudirja, jaz sem dvajset dinarjev zamenjal, saj mora biti dvajsetak še na mizi,« je zavpil Peter jezno in je dvignil pest, da bi udaril. Medtem je Migec Meležniku spet pošepnil: »Mrkačev ima dvajsetak — v zunanjem žepu — v zgornjem ga ima.« Bliskovito je segel Meležnik Mrkačevemu v žep in je res potegnil iz njega srebrn dvajsetak. »Tat! Lump!« sta zavpila Meležnik in Peter oba hkrati. »Vidva sta lumpa! Goljufa!« se je drl Mrkačev in je planil ves iz sebe v Meležnika. Zagrabil ga je za vrat, skoraj isti čas je Peter stisnil Mrkačevega za grlo in ga jel dušiti. Mrkačevemu je skočil Homanov Tinč na pomo. in se vrgel na Nadvorskega Petra. Meležnik in mladi Nadvornik bi Mrkačevemu in Tinču ne bila kos, ker sta bila ta znana pretepača. Priskočila pa sta Ladra in Končnikov Jur. Tepli so se, metali, dušili in pri tem vpili, da se je vse kadilo. Tisti, ki niso bili udeleženi, so se daleč umaknili. Več pa ko so imeli oni prostora, huje so se tepli. Nadvorskemu Petru je nekdo stiskal grlo, druga roka ga je neusmiljeno vlekla za brke. Ponosnemu županovemu sinu je bil obraz čisto zaripel, kakor brez pametl je bil, levica mu je bila nekje v klobčiču vklenjena, % desnico je iskal nož, pa ga nl imel. Tedajcl je zagledal ročaj noža, ki je enemu izmed pretepačev molel iz hla5nega žepa, segel je ponj in zasadil nož enemu izmed nasprotnikov v prsa. Ko je hotel vdrugo suniti, ga je nekdo prijel za roko in mu jo tako močno stisnil, da je na gla» zastokal in izpustil nož. Isti čaa sta ga prijell dve orjaškl roki, ga vzdignili in ga zagnall ven na trato. To je storil Judež, kl je prihitel dol od kegljev, da bl pretepače ločll in razgnal. Na mah se je klobči. razklenll, eden od njih pa je omahnil na tla. >Meležnik ga je sunil, Meležnik je Tinča zaklal!« je zahretil Mrhačev Luka In potegnil svoj nož. TedaJ ga je Judež s tako silo udaril po raml, da mu je noS padel iz rok, in zadrl se je grozeče: »Naj se nobeden ne gane več! Sicer ga treščim, d« ne bo nikoli več vstal.« Vtem je zagrmel za njim mogo.en glas: »Kaj je tu? Kaj je bilo?« Bil je župan; sedel je v gostilni, čul je direndaj ln je stopil na kegljišče; z njim je bil eden od ob.inskih mož. Pravkar se je Peter, njegov sin, pobiral 8 tal in je obstal ves krvav in trepetajoč. 2upan je ošinll sina s pogledom, da bolj hud biti ni mogel, in je zapovedali >Tu mora ostati vse, kakor je! Nobeden naj se ne gp-ne od tod! Ti pa,« se je obmil na občinskega moža, »pojdi po orožnlke! Hrast pa naj pošlje po zdravnika!« »Po duhovnika je treba, Tinča je treba prevideti,« Je dejal Judež in pokazal na Tinča, ki je hropel na tleh. Ne da bi se kaj zmenil za župana, je Judež odhitel po gospoda. Župan je nagrbančil čelo in je vprašal strogo: »Kako se je zgodilo?« »Za dvajset dinarjev je šlo,« je povedal Pušnik ves •kesen, »nekdo jih je z mize pobral.« Mrkfičev Luka se je zadrl vmes: >Mlgec je vsega kriv, on je ščul. On je pocopral, da je prišel denar v moj žep.« >Kje je Migec?« Vsi so se ozrll. Toda »coprnik« se je že koj spočetka, ko so se začeli tepsti, pobral in se odrežal po vasi dol. Ker ga nl bilo, je župan pogledal okoli sebe in je vprašal: »Kdo je Tin<5a z nožem ? Judež ?« »Ne! Ne!« se jlh je več oglasilo, Pušnik pa je povedal: »Ko je Judož prišel, je bil Tinč že zaboden. Judež je hotel prepir pomiriti, pa je prišel prepozno.« »Tistl, ki je Tinča zabodel, naj se javi! Dolžnost je, da »e Javi. Hočem verteti. kdo ie bil,« je pozival župan strogo. Vsi so molčali, nihče se ni zmezil. »Torej skriva se tudi še? Se bo že našel... Vprašaj Tin.a!« Mrkačev Luka se je sklonil k svojemu prijatelju, pa ni mogel iz njega nič spraviti, ker je Tinč težko hropel. Tedaj se je vrnil Judež s kaplanom. Duhovnik je pokleknil k ranjencu in je brž spoznal, da je njegovo življenje pri kraju. Naglo ga je del v poslednje olje in nekaj minut nato je Tinč izdihnil. Njegova smrt je pretresla vse. Stali so nemo okoli mrli.a. Vtem sta prišla dva občinska moža. gostilničar in orožnik. Župan in orožnik sta začela strogo zasliševanje, pa nista mogla dognati, kdo bi bil morilec. »Vsi naj pokažejo nože! Bomo videli!« je zapovedal župan, glas pa se mu je tresel. Nadvorski Peter je sveto zatrjeval, da ni imel noža pri sebi, prav tako tudi Ladra. Končnikov Jur in Mrkačev Luka sta pokazala svoja ncža, na teh ni bilo nobene sledi o krvi. Meležnik pa je s tresočo se roko.iskal po hlačah, pa ni našel drugega ko prazno nožnico. »Tu je Meležnikov nož, tu pod klopjo leži,« je zavpil Mrkačev. »Saj sem rekel, da je Meležnik Tinča zaklal — qgi eom iri/^ol _r saj sem videl.« (Dalje sledi)