Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Društva sv. Družine. Številka 14. joliet, Illinois, 15. januarja 1915 letnik xxiv. Avstro-ogrski minister zunanjih stvari odstopil. Grof Berchtold, čigar nota Srbiji je pospešila svetovno vojno, je podal ostavko. Njegov naslednik ogrski baron Burian. Ogri razgorčeni, ker Avstrija preveč podpira Nemčijo, dočim Rusi prodirajo na Ogrsko. Na zapadnem bojišču naznanjajo Nemci nekaj pridobitev. London, 13. jan. — Grof Leopold v°n Berchtold, avstro-ogrski minister Znanjih stvari, čigar nota Srbiji je Pospešila svetovno vojno, je odstopil. Njegov odstop je povzročil senzacijo v diplomatskih krogih, ker se nikomur niti sanjalo ni, da poda ostavko 'Ned vojno, kajti mislili so, da bi tak korak utegnil vzbuditi domnevo, da je "Jegova politika prišla v nemilost. 2"ačilnejše nego njegov odstop pa je "aznatiilo, da je njegov naslediiik o-Srski baron Štefan Burian. Ogrsko se je sicer ujemalo z Avstrijo glede načela vojne, a ni bilo zadovoljno z načinom, kako so jo vodili. Dočim so se avstro-ogrske čete uporabljale v zabranitev ruskega sovražnega navala na Nemčijo in celo proii Franciji, je bilo Ogrsko puščeno odprto sovražnemu navalu. Ogrski prvi minister protestiral. Grof Tisza, ogrski prvi minister, je o več prilikah izrazil svoje nezadovoljstvo, in ko je spoznal, da njegovih Pritožeb ne poslušajo na Dunaju, je sel v Berlin, kjer je imel avdijenco z "emškim cesarjem. Pa tudi to mu še ni bilo dovolj. Na Novega leta dan je v nekem svojem Kovoru zahteval, da se mora ogrskemu "arodu dati tisto mesto in moč, kate-r° zasluži. francoski dreadnought pogreznjen. Berlin, 11. jan. (Brezžično v Say-^'lle.) — Vojni tiskovni urad je danes "aznanil: i, Kakor poročajo iz Dunaja, je za Rotovo dognano, da je bil francoski rtadnought 'Courbet' zadet po, torpe-'11 avstro-ogrskega podmorskega čol-1,3 '0-12' in težko poškodovan. Pri pc|skusu, nase otvesti 'Courbet', jo je jurska ladja 'Jean Bart' zabila. 'Cour-n se je pogreznila. Ladjo 'Jean ,art1 so vlekli do Malte v suho ladje-"ico. , Francoska oblastva so zamolčala J-Kubo 'Courbeta' in izkušala vzbuditi kar bi bila 'Jean Bart' le malo Oskodovana." Uradno naznanilo. Dne 24. dec. jo-uradna dunajska br- zojavka naznanila, da je bilo iz šestnajstih vojnih ladij obstoječe francosko brodovje dne 21. dec. napadeno po podmorskem čolnu "0-12". Poveljnik podmorskega čolna je po svojem po-vratu naznanil, da je spustil torpede proti dvema ladjama, a ni mogel dognati uspeha napada zaradi močne valovite in sovražne premoči. Ladja "Courbet" je imela vodnega odtiska 23,467 ton. Zgrajena je bila leta 1911. in je imela posadko 904 mož. Bombardovanje v Dardanelih. Rim, 11. jan. •— Poročila iz Carigrada naznanjajo, da je bombardovanje dardanelskih trdnjavic po zavezniškem brodovju že zelo poškodovalo nekatere zunanje trdnjavice. Bojazen baje narašča, da si brodovje izsili prehod in da zavezniki zavzamejo Carigrad. Če se to zgodi, bo težko' preprečiti klanje tujcev, kakor mislijo uradniki, ki poznajo položaj. Rusi odbili nemški napad. Petrograd, 11. jan. — Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano nocoj iz vojnega glavnega stana: "Na levem bregu reke Vistule so podnevi in ponoči 10. jan. Nemci poskušali napasti našo linijo na več točkah. Odbiti so bili povsod po našem streljanju. "V nekem napadu v okrožju vasi Samice, vzhodno od Skierniewic, so Nemci dospeli do naših zamotov z zob často žico in pričeli vpiti: 'Ne streljajte! Vaši smo'. "Ampak slične vojne zvijače so se bili poslužili že prej, zato čuječnost naših čet ni bila prevarana po tej nemški vojni lesti in namerili smo proti njim strašno streljanje ter jih s protinapadom odbili, da so utrpeli težke izgube. "V Galiciji se je nadaljevalo streljanje s topovi in puškami in ostali smo v dotiki s sovražnikom. Zanašajo se na Rumunce. London, 11. jan. — Samo vstop Rti-inunskega ali Italije, ali obeh, v vojno utegne donesti kako znatno izpremem- l5o v vojaški položaj v Evropi v bližnjem času. Mnenje narašča v deželah, ki so zvezane proti Nemčiji, Avstriji in Turčiji, da Kumunsko s svojo dobro izvežbano armado nič manj nego 400,(XX) mož kmalu vstopi v vojno. Ce se to zgodi, se. rumunska armada pridruži skrajnemu ruskemu levemu krilu, ki zdaj prodira na Ogrsko skozi Bukovino. Dolga bojna črta. Če vpoštevamo. Srbe in Črnogorce, bi vsi skupaj tvorili linijo, ki bi ogrožala Avstro-Ogrsko ob celi jugovzhodni meji od Rusije do Adrije. Kakor so s^ govorice raznašale več dni pred vstopom Turčije v vojno na strani Nemčije, ki so izkušale zanikati korak ,ko je bil že storjen, tako se razglašajo zdaj govorice o Rumunskem in Italiji. "Med splošnim občinstvom na Francoskcm in Angleškem se utrjuje mnenje, da se končni vstop ne bo dolgo odlašal. Italijanske čete v Pireju. Italijanske čete so dospele v Pirej med potjo na italijanske otoke v Egej-skem morju, kakor brzojavljajo iz A-ten Reuter's Telegram-družbi. Vojaki, pravi brzojavka, bodo razdeljeni med posadke na raznih otokih, ki se močno utrjujejo. Iz malega raste veliko. Rim, 11. jan. — Zapletljaji med Italijo in Avstrijo utegnejo nastati vsled nekega dogodka v Gružu (Gravosa) na dalmatinski brežini. * Vojaška oblastva v Gružu so prisilila nekega italijanskega podanika imenoma Intini, da je obesil nekega rojaka Italijana, ki je bil obtožen veleiz-daje. Italijanski prebivavci so nato zapretili, da bodo linčali Intinija, ki je pobegnil v Jakin (Ancona), kjer so ga prijeli in pretepli in skoro linčali .razr-gorčeni meščanje. Sedaj je v zaporu pod obtožbo umora. Avstrijci odbili Ruse. Dunaj, 12. jan. — Avstrijsko uradno naznanilo, izdano danes, pravi: "Sovražnikov poskus, izsiliti prehod čez reko Nido na južnem Poljskem, je bil obnovljen včeraj s silnim topniškim streljahjem. Na ceii fronti v južnem delu so dopoludne močni sovražni oddelki obnovili svoj napad, ki pa se je kmalu zrušil pod našim topniškim streljanjem. Na stotine mrtvih in ranjenih je bilo puščenih pred našimi postojankami. "Obenem se je vršila topniška bitka južno od Vistule. O tej priliki se je eni naših baterij posrečilo, priti na streljaj do neke farme, in Rusi, ki so bili tam nekaj dni, so bili prisiljeni, zapustiti svojo postojanko. "V Karpatih so resna podjetja ovirana po neugodnem vremenu. V go- °to by American Press Association. NEMŠKI VOJAKI V OKOPIH _ NEMŠKI VOJAKI DELIJO SVOJO HRANO. renji dolini Unga se je sovražnik u-meknil bliže prelaza Uzsoka. Poročilo, da je Przemysl poslal zastopnike na pogajanje s sovražnikom dne 10. januarja, je neosnovano." Nemci se zbirajo na vzhodu. Petrograd, 12, jan. — Novica je dospela semkaj, da Nemci in Avstrijci nameravajo veliko ekspedicijo proti Srbiji, in sicer bosta nemška zaveznika poslala enajst vojnih zborov proti tej deželi. To smatrajo v ruskih vojaških krogih za očividen namen od strani \emcev, odvrniti rusko vlado od" nadaljnjega ojačevanja ruskih armad ni*} poljskem. A,i,ruski generalni štab pa ta poročila baje nič ne vplivajo. Število nemških čet na Ruskem Poljskem se ni zmanjšalo, marveč se neprestano po-množuje ob rekah Bzuri in Njemenu, ob zadnji reki prav do Tilsita. Ruski generalni štab je ugotovil, pra vijo častniki, da Nemci pripravljajo ofenzivno vojskovanje od skrajno severne meje doli do reke Pilice, kjer tudi; ' Avstrijci niso zmanjšali števila svojih čet. Rusi se pripravljajo za napad. Rusi se izdatno pripravljajo, da bodo kos tej novi nemški ofenzivi. Novi nabor leta 1915. bo dal v šestnajstih dneh, kakor uradno naznanjajo, Rusiji -koro 600,(XX) novih vojakov. Nemci lnje zopet prodirajo proti občinam južno od vasi Moghely in jugovzhod-i o od Sochaczewa, kjčr so bili večkrat < tbiti s težkimi izgubami zadnje dni. Tudi avstrijsko prodiranje proti Kiel-cemiin v okrožju reke Pilice je bilo baje ;Uspešno odbito. Te bitke so predvsem važne zato, ker kažejo nadaljevanje nemške in avstrijske ofenzive vkljub ponovnim izgubam. Nasproti nedavno pridobljenim ruskim postojankam ob ogrski in rumun-ski meji, so se Avstrijci utrdili v svr-ho, da preprečijo rumunskim armadam prehod na Sedmograško v slučaju, da se Rumunsko pridruži zaveznikom v vojni. Zanikajo smrt svaka carjevega. P^trogjvd, 12. jan. — Naznanjena Jki'f vejikega kneza Aleksandra Mi-hajlov < ;i, svaka carja Nikolaja, med bojevaiijefn v Perziji, je bila danes tukaj uradno zanikana. Carigradu preti lakota. New York, 12. jan. — Zapftjd Dar-danelov in izključitev Turčije od zunanje trgovine je povzročila, da preti prebivalcem v Carigradu lakota, kakor poročajo semkaj iz dobro poučenih virov. Turčija se vdala Italiji. i Rim, 12. jan. — Vmesni dogodek v flodeidi bo prejkone kmalu zaključen, sodeč po zadnjih poročilih. Turčija je sedaj končno sprejela vse italijanske zahteve, vštevši izkazanje vojaške časti italijanski zastavi, ko bo zopet zavihtela nad konzulatom, kjer je bila sneta po konzulu, ko je bilo poslopje oskrunjeno vsled aretacije britanskega podkonzula, ki se je zatekel tja. Ko je italijanski konzul zaukazal sneti zastavo, se je zatekel na krov neke italijanske vojne ladje. Turška vlada je imenovala komisijo, da preišče dogodek, nakar se ima da'i zadoščenje. Z zapadnega bojišča. London, 11.'jan. — V Alzaciji nadaljujejo Francozi svoje "poskuse, izsiliti si pot bliže Renu. Nemci so zelo oja-čili svoje čete v Alzaciji po nedavnih francoskih uspehih in to jim je v prid, kakor je videti. Obupno bojevanje se je pričelo v središču dolge linije, zlasti severrro-vzliodno od Soissonsa in dalje vzhodno, v soseščini Perthesa in Beatise-joura, odkoder so zavezniki poskušali prodreti da važne,železnice na severu, ki bi njena zasedba pretrgala eno nemških glavnih zvez. Pariz, 11. jan. s— Sovražni zrakoplovi so zopet bombardovali Dunkirk danes popoludne. Več poslopij je bilo močno poškodovanih ter pet civilistov usmrčenih in več ranjenih. Neki nemški zrakoplov je letel čez Amiens in. bil zbit po nekem francoskem zrakoplovcu. Francoz se je dvignil v zrak v trenotku, ko se je Nemec približal. Začel je streljati na svojega nasprotnika in nemški zrakoplov je padel med francoske linije. Eden nemških zrakoplovcev je bil usmrčen. Zadnje vojne vesti. London, 13. jan. — Nemško uradno naznanilo pravi, da so bili zavezniki izgnani iz okopov blizu Nieuporta, in govori še o drugih pridobitvah. Petrograd, 13. jan. — Rusi so pričeli zopet prodirati v Vzhodni Prusiji, in pri tem jih podpirajo zamrzla jezera. Tudi blizu Ravve zmagujejo. London, 13. jan. — Oddelek turške armade je zasedel Tabriz, Perzija, ko so Rusi zapustili mesto. Perzija je poslala zaveznikom protest, da je bila njena nevtralnost prekršena. Strašen potres v osrednji Italiji. Rim poškodovan in mnogo drugih mest vsled grozne katastrofe v razvalinah. ŠTEVILO MRTVIH BAJE 12,000. In nad 20,000 oseb ranjenih. Mnoge slavne stavbe zrušene. Rim, 13. jan. — Dvanajsttisoč oseb je bilo baje usmrčenih vsled potresa, ki je davi razdeval mesta in vasi po vsej osrednji Italiji. Število ranjencev je precenjeno na 20,000. V Rimu samem je bil potres najhujši v zgodovini. Neizmerno škodo je napravil na mnogih najslavnejših stavbah v mestu, ali število človeških žrtev je bilo majhno. Najmanj dvanajst mest, raztresenih čez osrednje pokrajine, je bilo razdejanih ali zelo poškodovanih. Mnogi drugi kraji so bili pretrgani od zveze z glavnim mestom, in bati se je, da bo obseg razdejanja še večji, ko bo popolnoma znan. Prizadeta mesta. Nekateri kraji, ki so bili najbolj prizadeti po nesreči, kolikor je dosedaj znano, so sledeči: Avezzano v-— Mesto je bilo skoro popolnoma razdejano 'z izgufio 8,000 življenj. Tisoč oseb je uteklo iz taz-valin, a večina jih je bilo ranjenih. Monterotondo — Tri osebe usmrče-ne in dve ranjeni. Lastninska izguba baje velika. Zagarolo — Slavna stolna cerkev razdejana in mnogo hiš podrtih. Torre Cajetani — Vas skoro popolnoma razdejana. Galiano — Katedrala poškodovana. Mnoge hiše zrušene. Število človeških žrtev neznano. Veroli — Dve osebi usmrčeni in dve ranjeni. Lastninska izguba velika. Tivoli — Ena oseba usmrčeni. " Poggio Nativo — Ena oseba usmr-j Čena in mnogo ranjenih. ' Pofi — Mesto napol razdejano. Guiliano — Dve osebi r.smrčeni. Lastninska izguba velika. Caserta — Mnogo hiš podrtih. Število usmrčencev nar.-.ste. Bati se je, da ta izkaz zelo naraste, ko bo mogoče slišati od drugih mest v prizadetem velikem okrožju. Urad- no naznanjajo, da je bilo potresno središče med Campobassom in Sar-nom, in da je 1>il potres zelo občuten v mestu Perugia in celo v Ferrari. Ko so pričele prihajati v mesto brzojavke, so dognali, da je bil stres močan po vsej rimski pokrajini in v A-bruzzih, in da je bil silen v soseščini Neapolja. Potres trajal eno minuto. V meteorologiškem zavodu so naznanili, da je potres trajal več nego eno minuto in se dolgo nadaljeval potem, ko so ga ljudje začutili. Upati je, da ni segel južno do Sicilije, prizorišča največjih potresov na svetu. Dosedaj ni bilo mogoče brzojaviti v starinsko utrjeno mesto Aquila v A-bruzzih vsled pretrganja brzojava. Vendar poročajo, da je bilo več vasi razdejanih v tisti soseščini. Poškodbe v Rimu. Rim je utrpel razdejanje mnogih slavnih stavb in kipov, ki so jih občudovali tudi Američani. Steber Marte Avrelija je v nevarnosti, da se zruši. Na sredi je počen, da se je gorenji konec premaknil najmanj šest palcev od svoje prave osi. Ogromna bronasta soha sv. Pavla na vrhu stebra se je tudi nagnila na eno stran. Palača Chigi, ena najslavnejših v mestu, je bila hudo poškodovana. Zgodovinska poslopja na Piazza Co-lonna, v središču mesta, so bila poškodovana, kakor je bila tudi slavna palača Farnese, ki je v nji nastanjeno francosko poslaništvo. Zvonik cerkve sv. Andreja je v nevarnosti, da se zruši. Ospredje cerkve sv, Janeza Late-rariskega je bilo poškodovano. Velikanska soha v baziliki sv. Janeza Lateranskega, ki je bila vidna iz mnogih delov Rima, se je podrla. In še mnogo drugih dragocenih stavb in spomenikov je bilo poškodovanih. VfffiS Papež Benedikt ravno maševal. Papež Benedikt je čital zahvalo po jutranji sv. masi, ko se je pripetil po tres. Sv. oče je ostal miren '<> je od redil, naj se takoj ugotovi škoda, na pravljena v Vatikanu in zunaj. Kralj Viktor Emanuel je tudi odre (lil, da mu ministrstvo notranjih stvari naznani vse podrobnosti potresa. K. S. K. JEDNOTA IN JOLIETSKI SLOVENCI. Stari nadzorni odborniki K. S. K. J., s predsednikom Schnellerjem vred, so odpovedali posojilo v znesku $10,(XX) chicaški nadškofiji oziroma slovenski cerkvi sv. Jožefa v Jolietu, 111. Posojilo je popolnoma varno, ker garantira za njega cela nadškofija, in obresti so bile vedno točno plačane, in gg. nadzorniki s predsednikom vred t'o dobro vedo. Zakaj so odpovedali, se ne čudimo, ker je iz njihovega koraka razvidno, kako sovraštvo goje do jolietskih Slovencev. Kako zanikarni gospodarji so pri K. S. K. Jednoti, kaže dejstvo, da raje puste denar ležati na tujih bankah, da se debelijo ž njim drugorodci, in posuje-jo denar celo rajši na privatna zemljišča, kakor se je to zgodilo pred kratkim, vsled česar so morali na javni dražbi kupiti isto sami, a o tem gg, nadzorniki previdno molče! Člani K. S. K. J., ali se tie boste oglasili in zahtevali od tako zanikar-nih gospodarjev, da vam položc jas«n račun in da ne delajo svojih sklepov skrivaj, tako da ne veste, kaj se z vašim denaf-jem godi in kako ga samo-pašno zapravljajo? Na dan! O vsakem takem sklepu bi morali vsi člani K. S. K. J .vedeti, kateri gg. nadzorniki so glasovali "za" in kateri "proti'', da tako izvemo, kateri so zmožni in vešči umnemu gospodarstvu, in kateri ne. Ob sklepu izražamo svoje začudenje, kako more Mr. Schneller postopati z jolietskimi Slovenci talco hinavsko! Ali ga k temu morda tudi sili "bratska ljubezen"? Slovaška cerkev zgorela. V mestu Rockland Lake, N. Y., jt dne 3. januarja pogorela tamošnja slo vaška cerkev, kjer župnikuje naš rojak, Rev. Valentin M i belič, ki je bil sani v smrtni nevarnosti, a se mu jt-vetidar posrečilo rešiti Presveto Telo in posode iz tabernaklja, dočim mu jt-zgorela tudi vsa obleka. Hobson za mir. Washington, D. Č, 11. jan. — Ameriško "preiskovalno mirovno komisijo", ki ima dognati pogoje, pod katerimi bi bilo mogoče obnoviti in vzdržati svetovni mir, je danes v zbornici z resolucijo predlagal poslanec Hobson, Alabama. Resolucija bi pooblastila predsednika, imenovati v to svr-ho komisijo sedmerih Američanov, "ne manj nego dve ženski med njimi". V pokritje stroškov jc predlagal dovolitev $200,000. \ Ali se Z. D. posuše do 1. 1920.? "Leta 1920. bode zadnji saloon v Združenih Državah zaprt." Tako se baha ena najd^Iavnejših organizacij v Združenih Državah, tako-zvana Anti-Saloon League. Dohodkov ima edinole iz radovolj-nih prispevkov $1,000,000 na leto. Saiito v državi Illinois nabere in. potroši vsako leto od $75,000 do $100,000. V tej državi podpira en državni in pet okrožnih glavnih stanov, in vsak je pod oskrbo plačanega siiperinten-denta. V državi ima petindvajset plačanih delavcev, ki žrtvujejo ves svoj čas svoji dolžnosti. Sufragetke pogorele. 'Washington, D. C., 12. jan. — Z 204 proti 174 glasom je zbornica nocoj odklonila, predlagani sufragetski so ji bile nevoščljive njene prijateljice na gradu. Iskale SO, kako bi dobile priložnost jo spraviti ob čast pri grofinji, in to je dobila ena hišna, ko je slišala Nežko šteti denar, da bi materi poslala. Isti dan mora grofinja iti v mesto na sprejem efe-sarice in Nežka bi jo imela spremljati. Kar zapazi, da ni nikjer briljantne igle, brez igle pa ne bi smela pred cesarico. Ukaže Nežki, da naj ji prinese njeno ikatljico, ko zagleda njeno iglo v njej, zapodi jo, in Nežka gre spet beračit. Ko pride spet v Bohinj, jo zaničujejo Bohinjska dekleta in se ji umikajo in jo zaničujejo. V petem dejanju pride grofinja nazaj in botra ji gre odpret hišico, in grofinja pride, da popravi vse, kar jim je zakrivila. Pripeljejo ji Nežko z materjo in Lojzko, in vse skupaj se spet razvesele, ko jim grofinja pove, da je ono hišno zadel prst Božji, da je prosila odpuščanja obeh. Po tem dogodku je dobila Nežka svojo čast nazaj v celem Bohinju. — K smrti Johna Šenice. Kakor smo na kratko poročali, je umrl zadnji petek, dne 8. jan., dopoldne okrog 11. «re v svoji hišici, 205 Indiana St., previden s sv. zakramenti, kakih 65 let Stari rojak John Šenica. Pokojnik je bil eden najstarejših slovenskih naseljencev v Jolietu. Rojen je bil v Črnomlju na Belokranjskem, in je bival tukaj že nad trideset let. 2ena mu je umrla pred par leti, in dne 26. dec. 1910 pa se mu je smrtno ponesrečil 33 let stari sin John, ko je padel po nekih stopnicah in se ubil. Zapušča pa ie troje otrok, dve omoženi hčeri in enega sina. Odkar so mu lani v bolnišnici odrezali nogo, je poprej še krepki mož pričel hirati in zdaj ga je smrt rešila vsega pozemeljskega trpljenja. Pogreb se je vršil v nedeljo popoludne. Sorodnikom naše sožalje, M pokojnik naj počiva v miru! — Zglasili so se v tiskarni A. S. danes povodom letnega zborovanja gl. nradnikov K. S. K. J. sledeči gospodje: Frank Banich iz Chicage, 111.; Mih. J. Krakar iz Anaconde, Mont.; Jos. Rems iz New York City, in Jos. Russ iz Clevelanda, O. — Enajst novih državljanov. V ponedeljek je dobilo na okrožnem sodišču enajst inostrancev svoje zadnje državljanske papirje, tako da so postali ponosni državljani Združenih Držav. — Brezdelnosti še ni konca. Izza Božiča je jolietska policija dala prenočišče in hrano nad 900 moškim, ki iščejo dela, pa ga ne najdejo. — Jolietski župan je zaukazal, da se imajo vsi obstranski tlaki pregledati glede njihove varnosti, kar je bilo ponekod že davno potrebno, kakor kaže zadnjič poročana nezgoda na Van Buren streetu, vsled katere mora mesto plačati neki ženski imenoma M. E. Hindle $6,(KX> odškodnine. — Nov artezijski vodnjak. Inženirji Ohio Drilling-kompanije so zadnji petek pričeli z vrtanjem za nov mestni artezijski vodnjak blizu kanala ob Ruby streetu. — Zlomila si je desno nogo gdč. M. •Grabus pri sankanju v nedeljo zvečer na Sehringovem griču, ko so se sani prekucnile in je dekle odletela ob tlak. Prepeljali so jo v bolnišnico sv. Jožefa. — Agitacija za uvedbo novotarije "commission form of government" se je že pričela razvijati s polno paro v Jolietu. Tozadevna volitev bo dne 2. februarja. — Iz stare domovine. Neki rojak je prejel od svojega prijatelja na Dolenjskem pismo, datirano z dne 10. dec., iz katerega posnemamo sledeče: Oprosti mi, ker nisem tako dolgo odpisal, ker so v drugi polovici tega leta nastale vse drugačne razmere tukaj pri nas v Evropi. Pred pol letom pač nismo mislili, da evropski mir visi na tako tenki nitki in dne 25. julija se je ta nit utrgala in Damoklejov meč je padel na Evropo v znamenju svetovne vojne. Sprva smo bili vsi presenečeni vsled mobilizacije in ta mobilizacija še sedaj ni končana. Vsaki mesec kličejo druge letnike pod orožje. Vse druge reči so ostale v ozadju, na površje je stopilo le vojno vprašanje. Vojski se je pridružila še slaba letina in draginja. To leto smo slabo pridelali; spomladi nam je mraz vzel sadje, katerega je bilo zelo malo, potem žito ozimino nam je končalo deževje v juniju in juliju, in sedaj v jeseni je prišla na ajdo slana. Klaje za živino in slame je dosti zraslo. Živež se je močno podražil; omenim samo kruh: pred vojsko je bil jSo 30 vinar, kg., od 26. julija naprej pa prišel na 60 vinar. Žito je drago: pšenica 50 kron 100 kg., turšica 32 kron 100 kg. Trgovina in obrt je opešala, denar se težko dobi, je drag. V gostilnah se sedaj veliko menj pije. Veselice, godbe in plesi so odpadli. Narodnostno vprašanje, stran-karstvo (liberalec-klerikalec) je sedaj proč, vse prevpije vojska, vse je pusto, nekako prazno, nobenega veselja, vse ljudi tlači kako mora skrb za pri-hodnfost, kaj bo iz te vojske, nobene' gotovosti ni; začela se je, ali konca ne vemo, ako Bog na kak čudežen način to ne odvrne od nas. Do 42. leta so morali vsi rezervisti kot črnovojni-ki v vojsko, potem pa letos potrjeni, je bil že trikrat nabor: 2. oktobra potrjeni so šli 26. oktobra in 1. decembra, zopet drugi potrjeni in ti do Božiča morajo iti. Do Božiča morajo vsi biti na "ibengah" pripravljeni, priglasiti se morajo še mlajši, po 18 let stari pridejo na vrsto prihodnje leto. Pa tudi za nas starejše ni izključeno; do 52. leta, če bo sila, bodo klicani pod orožje.... Cleveland, O. — Tako torej, še vedno pričakuje "B. L." odgovora od mene. Le pričakuje naj,.saj je up, ali nada, pol sladkosti življenja. Odgovora pa jaz na tako blebetanje, kot je napiše "B. L.", nikakor ne dajem. Sploh pa bi moral popred še tisto brozgo prebrati. Bral sem samo en del, to je prvi, in ta meni popolno zadostuje. V tem sem spoznal, da je pisatelj popolnoma nezmožen debatirati o zgodovini, zato ker nima nobenega pojma v nji, nezmožen govoriti o cerkvenih stvareh, ker do danes ne ve, kaj je Cerkev, in popolnoma nezmožen soditi o narodnih stvareh, ker ne rabi svojega razuma, niti tisto malo, kar ga ima. Edino nekaj zna in to prav dobro, saj tako mi pravijo drugi, ki so brali njegovo brozgo v božični št. C. A., jaz moram priznati, da je še nisem bral, in to kar ume, je metati, blato. Jaz pa sem nekako tako "prištiman", da bi se šel borit, z dobro pripravo v roki, z bikom, z volom, z volkom, če bi moral, tudi z medvedom, toda nikakor pa ne z d i h u r j e m. Kadar se bode "B. L." naučil saj za silo prave zgodovine, zgodovine ,ki je priznana kot zanesljiva vsaj od nekatoliških a resnicoljubnih mož, ne pa od Glas S^ob. požvečeno laž, kadar se bode "B. L." naučil vsaj toliko krščanskega nauka, da bode vedel, kaj je Cerkev in kar mora o veri umeti sedemletni otrok, potem pa le na noge, morebiti bom prebral, kaj ste natrackali. Do takrat pa oprostite, nikakor se ne morem z Vami podajati v pogovor, še menj pa v debato. I will fight any square man, but from skunks I flee. J. J- o. se spustijo v slovenščino, da napravijo še eno stranko več, in da napravijo še večje sovraštvo tukaj med nami Slovenci in Hrvati, in s tem se morejo ponesti in pokazati, kaj morejo. Seveda kaj dobrega nam so le toliko zmožni storiti kakor oni, ki že davno na hruški visi. Dragi Slovenci in Slovenke, jaz bi rad vprašal one dopisnike v G. N., koliko nam so s tem pomagali, če nas imenujejo slovenske slabiče v trohljivi Avstriji, in še zraven turške patrijote? Zakaj smo mi, dragi Slovenci, tako hitro dobili drugo ime? To menda najbrž zato, ker se je Turek podal v vojsko na stran Nemčije in Avstrije. Ali ismo mogoče mi Slovenci krivi, če je šel Turek v vojno? Ali smo res mi Slovenci zaslužili tako ime nositi, katero so nam dali naši slovensko-srbski naprednjaki? Jaz'mislim, da ne in nikakor ne, to si mora vsak trezno misleči Slovenec za vedno v srce zapisati. In še nekaj. Hotel bi opomniti vsa-cega čitatelja, kateri je slučajno bral list G. N. št. 298 in ga natančno pre-motril, pa je videl, kakšno pravico so imeli Poljaki v Varšavi, in kakšno imajo še zdaj pod laskavim Rusom. Samo par dostavkov naj omenim. Ker so vsi državni funkcijonarji bili Rusi po jeziku in veri, zato se je malokdaj zgodilo, da je kateri Poljak mogel dobiti uradniško mesto, čeravno so bili vsi izobraženi Poljaki popolnoma zmožni ruskega jezika. Saj je tudi v javnih šolah ves poduk ruski, pred sodnijo, in sploh po vseh uradih jnora tudi Poljak ruski govoriti, a Rusom se pa sploh ne vidi vredno učiti se poljski. Tudi piše v dopisu iz Varšave, da so Rusi vedno in brezobzirno veliki sovražniki Poljakov. Če nosi kateri uniformo v Varšavi, je to gotovo Rus. Tudi poljske žene niso smele javno nositi mašnih bukvic po mestu. Za najmanjši prestopek Poljaka je bil odveden v Sibirijo. Dragi Slovenci in Slovenke, v teh par dostavkih je vsacemu lahko znano, kakšno pravico so uživali in jo še zdaj uživajo Poljaki pod rusko vlado, katera bi se še desetkrat poslabšala nad nami Slovenci. Zakaj naj bi se torej mi Slovenci toliko navduševali za Ruse ali za Srbe, kateri nam gotovo ne bodo ni petino teh pravic privoščili, katere imamo zdaj v Avstriji, ampak toliko več gorja bomo morali prestati, in pristaviti sedanji celemu svetu znani koledar po srbsko-ruskem koledarju, to se pravi, če slučajno Avstrija propade; če pa ostanemo še po starem, pod "suženjstvom" Avstrije ali celo Nemčije, nam ne bo treba ničesar izpremeniti. Tudi moram omeniti listu G. N., kateri nas poživlja na odgovor, nas Slovence, sploh vse Avstrijane, zakaj prišli v Ameriko, s trebuhom za kruhom, če smo imeli vsega dovolj v Av- da ni tako čez vse učen, bi molčal. Ker sta pa ti pismi od kraljev vse izobrazbe in učenosti, jih vprašam: Ke-daj 'sem eno besedo pisal, da je vojna čas veselja? In ali bode vojna nehala, če A. S. neha izhajati in če njega dopisniki molčijo? Da sem pa le na eno stran in ne na dve, je to, ker iz ene osebe se ne more šteti dva moža, in le metla pometa več pragov. Dalje vprašam: kako bodeta ta dva učenjaka na dve strani, ko pride volilni čas? Niti socijalisti, niti anarhisti nočejo polo-vičarjev, in sploh nobena stranka, zato če si mož, bodi mož pri tej ali oni strani in ne pometaj. Sicer pa vama obema želim boljši talent. John Gersich. Chicago, 111., 12. jan. — Cenjeno u-redništvo A. S.! Prosim Vas, da mi priobčite teh mojih par besed v vašem priljubljenem nam listu A. S., katerega zelo rad prebiram že dolgo časa, ker je zelo zanimiv list in priljubljen v širni Ameriki in tudi v naši domovini, oziroma v naših rojstnih krajih. Posebno sedaj v vojnem času kaj radi čitamo o evropskem položaju, kako je tam žalostno po celej Evropi. Ampak jaz mislim, da nobenega čitatelja ne zanima nič bolj nego od naše nam ljubljene Avstrije, najraje čitamo od nje. Če je par takšnih piscev v G. N., ki bi strašno radi se rešili izpod "avstrijskega jarma", pa šli pod rusko-srbsko-črnogorski jarem, saj tisti pisci ni da bi sploh spadali kam. In sem čital G. N. štev. 4 en dopis in pisec iz Clevelanda, Ohio, zelo zabavlja na vse načine čez Avstrijo. Ali misliš ti u-bogi pisec, da boš kaj naredil? Ne boš, prav nič! In si pisal, da morajo priti Slovenci do svobode na vsak način, da bi se iznebili izpod "avstrijskega jarma". Ubogi pisec, saj ti ni nič slabega, saj te ni nobeden gonil ven iz Avstrije, saj si šel sam! In jaz tudi in ali se čem sedaj na Avstrijo jeziti in jo obrekovati z raznimi imeni? Ti praviš "mačeha Avstrija", saj sedaj lahko pišeš, karkoli hočeš, ko si v tujini! Ali te ni Avstrija na noge spravila? te je morebiti ruski car ali srbski Peter ali Nikola, ki se tako zknje poteguješ? Ali misliš, da boš pod drugo deželo ali vlado vsega "fraj" in vsega imel, kar ti se bo zavidelo? No, ne boš! In pišeš, da bodete nabrali svoto od Slovencev ameriških! Jaz te vprašam, zakaj se tako "martraš"? Pisec prej premisli nego boš kaj takovega pisal! Nikar mlatiti po praznej slami, ker ne boš nič iztolkel iz nje. Pišeš, da bi tukajšnji Slovenci zbrali svoto denarja za one Slovence, kateri so izdali veliko svoto in ti praviš, da češ darovati, saj to je prav. Tako pišeš, da bote poslali par Slovencev k mirovnemu pogajanju! Oni čejo brez vaših mož že napraviti, vas ne potrebujejo nič, prav nič Saj ni nobeden Slovenec tako da bi se druge stare k njim pridružile, češ v slogi je moč in v združenju je moč. To je vse lepo in tudi resnično. Zdaj pa rečem, zakaj nisem še nikoli slišal ali hral od najstarejše slovenske jednote, da bi želela združitev? Mislim, da zato, ker ona je že 20 let lahko napredovala, bo iudi še naprej, ker ima tudi lepo blagajno. Potem od J. S. K. J., katere član sem jaz, se le malo sliši za združenje, kajti tudi ona lahko napreduje sama. Kaj smešno bi bilo, da bi se ti dve jednoti pridružili drugim slabšim ali mlajšim jednotam. Zakaj pa se ne oglasi S. N. P. J., da bi se pridružila tem dvem? Gotovo je in mislijo nekateri člani ali večina: tako ne bo šlo, druge naj se nam pridružijo in potem — — — bodo plesali, kakor bomo mi godli. Saj sem že tako slišal, ali to se ne bo posrečilo in mi bomo se držali naše stare navade in do združenja tudi ne bo prišlo, kakor si predstavljajo. Zakaj pa ste u-.stanovili toliko jednot, ali niste vedeli prej, da je v združenju moč in bi se lahko pridružili eni ali drugi in tretji? Pa bi bilo veliko pisave in govorjenja prikrajšanega. Ali ste šele zdaj zvedeli ta stari pregovor, da je združenje moč? Koncem tega dopisa pozdravim vse Slovence širom Amerike, tebi, list, pa mnogo novih naročnikov. A. Grezuti. Naznanilo. Vsem cenjenim rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, naznanjam, d? nisem v nikaki zvezi več z Mr. Piklor-jem ter prodajam sedaj zemljo sam v državi Wisconsin in drugih državah direktno od lastnika. Za vse natančne podatke se obrnite na SLOVENSKO ZEMLJIŠKI URAD, Martin Laurich & Co., 1900 W. 22nd Place, Chicago, IK- t E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik, 9251 E. 92 St., S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobil' za vsako prigodo in vreme. Butte, Mont. — Cenjeni gospod u-rednik A .S.! Blagovolite natisniti ta moj mali dopis v prihodnji št. nam, ljubljenega lista A. S. Delavske razmere so, kakor povsod, tudi tukaj zelo slabe. Brezposelnih tudi tukaj ne manjka in jim je tudi delo težko dobiti, ker rudokopi ne delajo polno paro, veliko rudnikov je docela zaprtih. Zatorej si dolge ure v zimskih večerih odganjamo z vsakovrstni mi časopisi in pogovori o sedanji ev-ropejski vojni; seveda prerešetujemo tudi vsakovrstne debate, katere nas se sploh dosti ne tičejo. Največ pa se govori o dopisnikih v slovenskem časopisu G. N., kateri nas hočejo popolnoma in nasilno nas Slovence poriniti v srbski koš in nas pre krstiti za Srbe ali Ruse. Dragi mi Slovenci in Slovenke, čemu naj bi bilo to tako in zakaj nas silijo pod srbsko ali rusko vlado? Saj še Srb noče biti Srbin, ampak le Avstrijan, kadar kaj slabega napravi. Kadar pa kaj dobrega napravi, je živi Srb z dušo in telom. Dragi Slovenci, takih slučajev se je že veliko zgodilo v Ameriki in stari domovini, in tudi tukaj v Butte, skoz katere smo mi Slovenci oziroma vsi Avstrijani zgubili svoje dobro ime in spoštovanje od tukajšnjih domačinov, in vse to zaradi tiste srbsko-črno-gorske brače. Najsi bo kar hoče ali kadar hoče kakšno hudodelstvo, vselej mora biti vmes srbska roka, in seveda takrat so vselej Avstrijani. Torej vidite, dragi Slovenci in Slqvenke, s ka-kovimi spričevali ljudstvo se nam ponuja za brate od naših slovensko-srb-skih voditeljev, kateri sploh sami nočejo biti ne Slovenci, ne Srbi, ampak slovanski znajo govoriti le takrat dobro, kadar se gre za njihove interese, drugači so pa le ljubeznivi nemčurji. Dragi mi Slovenci in Slovenke, dobro vam je znano, koliko dajo za slovenščino taki bodisi tukaj ali v stari domovini, kateri so nosili in že zdaj nosijo rudeče pobarvani frak; le toliko kako se vam dozdeva tako vprašanje? Meni se zdi, da dotični pisec je mnenja, kakor da vsa Amerika obstoji na temelju iz Avstrijanov. Nič pa ne omeni prej imenovani, kaj je vzrok, da so prišli v Ameriko vsi ti narodi iz vseh držav sveta, katerih imena -vsak dobro zna. Jaz mislim, da niso prišli v Ameriko iz ošabnosti in ne gledat na amerikansko uro, ampak prišli so iskat vsak svojo srečo ali nesrečo, kakor tudi jaz in vsi Avstrijani. Tudi se moram malo dotakniti dopisnika v G. N. št. 305, ki pravi, da-dobro pozna Nemčijo, kjer so ga trpinčili 11 let, in še z žilo po hrbtu nabunkali. Jaz pa vprašam M. K., zakaj se je pustil tako dolgo trpinčiti, in čemu je prenašal tako neusmiljene batine, ko je dovolj svobodnih držav po svetu? Jaz bi mu omenil najprvo Srbijo, v kateri vlada največja svoboda, in katera nadkriljuje vse druge države s svojo puhlostjo, po kateri se cedi med in mleko s krvjo mešano. Lepo pozdravim vse trezno misleče Slovence po širni Ameriki in drugod, a vsem slovensko-srbskim naprednja-kom pa voščim sretno novo godino, koja kmalu dolazi. A ti A. S., ostani naše vedno zavetišče in koraka] čvrsto po začrtani poti, katera pelje do zmage. Peter Gergich. striji? Dragi čitatelji in čitateljice, daleč na limanice padel, da bi vam denarje dajali. Vsaki pošten Slovenec lahko pošlje prispevke; če bi katerega veselilo, bi rajše poslal za (Rdeči križ, za ranjence v Avstriji na A. S., ne pa na vaš rusko-srbsko-črnogorski list G. N. Oni zmerjajo Amer. Slovenca z nemško-avstrijsko-turški. Am. SI. ne bode vseeno prepadel, zato ki je katoliški list in podučen list; želim, da bi ga vsaki pošten Slovenec dobil in prebiral, ne pa tisti pohujšljivi G. N. Ti pisec, ki pišeš, da je tvoje mnenje nas rešiti izpod avstrijskega jarma. Do bro misel imaš, če misliš, da bi se sami Slovenci skupaj združili in ostali bratje, kakor smo sedaj, in dobili svoje pravice od Avstrije, ne pa da bi jih ru ski car nam dajal. In ti G. N., rusko srbski list, tebi pa želim obilo tacih ruskih in srbskih naročnikov. Vprašam te, zakaj si se tako zavzel za ti dve vladi? Ali te Rušiti ali Srb vzdržuje, da ne padeš v brezno? Zakaj ne razširiš tvoje mnenje med Ruse in Srbe, da bodo znali, da se poteguješ za- nje? Da vas ne bodo Rusi podili iz Sibirije, kadar se priklopite k njim, da bodo znali, da ste bratje ruski in srbski. Pozdrav vsem čitateljem Ani. Slov. ker je edini katoliški list v Z. D. Ame rike. M. K. Požek. Calumet, Mich., 9. jail. — Cenjeno u-redništvo A. S.! Prosil bi vas nekoliko prostora, da odgovorim na neka poslana mi pisma za novo leto; obenem pa želim, da natisnete predvsem vsebino teh pisem, podajam jih vam ravno take, kot sem prejel. Prvo se glasi: Cicero, III., dne 2. jan. 1915. Predragi ____ Niti sanjal nisem kaj takega od tebe, namreč, da bodeš kedaj na strani Avstrije, ker vedeti moraš, kako je pomanjkanje. Še bolj pa sem bil razočaran, ko čitam, da se potičeš v Glas Naroda. Nobeden list v Ameriki se ne upa kaj takega, ker vsi vejo, da so tam učeni (Huda vročica!) i« vejo, kako je v vojni, bolj kot ti in kdo drugi, ker so bližje stare domovine. (Mrzle obkladke na čelo!) Iz tega sem izprevidel, da ti odobravaš klanje in vojno. Ali nisi molil: Vojske, kuge, lakote varuj nas Gospodi? Sicer pa pojdi v strelne jarke, najinega občevanja je pa konec... Drugo pismo (kraj zamolčim): 1. jan. Dir Sir! Ali ti ni še dosti groznega klanja? Ali imaš še isti duh avstrijski kot pred 6. leti? Kaj si ti boljši, če Avstrija dobi? Jaz sem pa lepo na obe strani. (Huda mrzlica!) Pridi k meni, da ti prečitam Glas Naroda In njega članke, pa bodeš tudi ti sprevidel, da je vojna strašna reč. (Ledene obkladke na prsa!) in bi ne pisal v A. S. V. S,--- Če bi mi to pisal mož, ki priznava, Johnstown, Pa., 8. jan. — Tukaj je umrl 29. decembra rojak Felicijan Vol-čko, previden s sv. zakramenti je mir-nd v Gospodu zaspal. Bil je član treh društev, katera so mu priredila lep pogreb. Star je bil 52 let, v Ameriki je bival 13 let. Bil je znan in priljubljen po vsej okolici. V starem kraju zapušča sestro, tukaj pa žalujočo soprogo. Naj mu bo lahka tuja zemlja! Antonija Volčko. Kašelj in prehlad vnetje sapnika, oslovski kašelj, bolno grlo, hripavost in davica se pravilno zdravijo s pomočjo SEVERAS BALSAM FOR LUNGS "Zelo sem zadovoljen s Severo-vim Balzamem za pljuča. Imel sem hud kašelj in dolgotrajna vnetje sapnika, toda ko sein porabil dve steklenici Severovega Balzama za pljuča v kakih dveh tednih, je kašelj izginil in, moje zdravje se je sploSno zboljšalo. Prosim objavite te vrstice, da bodo drugi čitali o izbomosti Severovih pripravkov." John Balok, Page, N. Mex. [Severov Balzam za pljuča]. Je zelo uspešni pripravek kar potrjuje sledeče pismo, katero smo pred kratkim prejeli: Ne recite lekarnarju samo: "Dajte mi kaj zoper kašelj". Omenit« Seve-ra's Balsam for Lungs in ne vzemit« nadomestitev. Cena 25 in 50 centov. V vseh lelrarnah. Za rabo t zvezi pri zdravljenju ka£ljev in prehladov priporočamo Seiera's Cold and Grip Tablets [Severov« Tablet« zoper prehlad in bripo]. Cena 25 centov v lekarnah. -j- Ali že imate svezek Severovega Almanaha za 1915? Ako ne, dobite ga od vašega lekarnarja ali od nas. W. F. Severa Co Cedar Rapids, Iowa Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj 2» starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to aH osebno ali Pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je poi nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet National f Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T. KELLY, pr»d». , .„ CHAS. G. PEARCE. k*'" i a h s Youngstown, O., 11. jan. — Cenjeni urednik! Dovolite malo prostora v meni ljubem listu A. S. Delamo tukaj še zmerom slabo, posebno ene 4 mesece; obetajo nam boljše čase, ter jih tudi pričakujemo, ali ne vemo, kedaj pridejo. 7.a božične praznike sem bil v Monessenu, Pa,, tam je malo Slovencev; eni imajo svoje hiše in se prav dobro razumejo med seboj. Tem potom se Vsem skupaj lepo zahvalim za gostoljubnost, posebno pa mojemu bratu. Tamošnji Slovenci se jako pohvalijo, namreč, da imajo enih 15 minut daleč v Charleroi, Pa., dobrega g. duhovna M. K. na slovaški fari, kamor vsi zahajajo v cerkev. Bil sem tudi jaz tam pri spovedi in sv. obhajilu, ter se mi je jako dopalo tudi pri službi božji. Obiskal sem tudi rojaka F. Bambiča, trgovca z zlatnino, tudi njemu se zahvalim za postrežbo. Več krat berem zaradi združenja jednot. čudno sc mi vidi, ker ise mlade jednote ali zveze silijo za združitev, namreč, Ni kruha istega ni mogoče do' M0 POSE* STV * • speč J' Pokosi Sfeuik »c hleb. ni WW««««*««!!!««!««*«*«!* 1 m w m Hf £ Hi £ Mi * SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE NADZORNIKI: K X S W » * K * w w * * W W S « K » » * J COMMERC U TRUSTS RAN ' SAVINGS U-f-l-J-V j |. -TinP JOLIETU Vi POS*^' URADNIKI THEO.SlRGtRLACH,*»r«lpr Kristoviču, Alfonzu Legisha in To-ažu Raspotniku; vsi služijo pri 3. P'onirskem bataljonu, 2. stotnija. Vrla družina. Gospod Josip Ko-Posestnik na Križu, ki je vodja Ra-.'ceve tovarne v Kamniku in član on-nega občinskega sveta, dasi sam še najboljših letih ima štiri sinove v' službi in sicer služi: Josip kot .. n' Prostovoljec, Ivan je pri sa-p ' Alojzij pri 17. pešpolku in 'ance pa pri težkih havbicah. "mrtvih" vstala. Preteklo je ^ri mesece, da ni Andrej Lampret, se">a pri D. M. v Polju, odšedši na glaerr>0 bojišče, dal od sebe nobenega «kaU' ^kr',na mamica, sestra Fran-nii i i" '>rat so * eobupavali in zmeraj bolj, da se ne bodo z rejeni nikoli več videli na tem te 1 z Andrejem nikoli več videli na cili SVctU- Poizvedovali so pri ranjen-j '.,)ovPraševali po vojašnicah po An-Snij'vPa vsc je ^i'0 brez usPel,a. Pi-dan S0 Ka ta'{0 željno pričakovali str dnem' tudi ni bilo od nobene ra,i z°Pet °čeh Solze vesc'ja so j'm sta,e v žal ^'"Pretovi prej toli potrti in Vrisk1?.1' °° zdQj tako veseli, da bi kar jiin ' ' kakšna skrb in žalost se žef {* 1>a U,di odvalila oil srca I — Jo-^»K doma iz Cekelj na Gorenj-Priš >1 fezervn>k pri domobrancih, je ŠtVoC |.jno polje, ni dal glasu od ^se-I Potrt; 0 ia,ostni so bili doma, kako •o ^ obuPanil Ali prišlo je prevese-Ulo> da je Jože še živ in odslej kraljuje pri Jenkovih v Cerkljah spet sreča in veselje. — Zopet eden. Iz ruskega ujetništva se je oglasil pred kakimi štirinajstimi dnevi Ignacij Podobnik iz Sp. Kanomlje št. 34. Cela dva meseca ni bilo nobenega glasu od njega. Sedaj pa piše svoji ženi sledeče: "Draga Mi-ci! Ti naznanim, da se mzdrav kakor sem bil prej. Bil sem ranjen, pa sem že ozdravel. Nahajam se v Rusiji. Na veselo svidenje po vojni. Pozdravim vse skupaj. Z Bogom! Moj naslov je: I. P., Gorod Ribinski št. 21, Rusija. — Slovenski junak odlikovan. Poročnik Anton Čižman pri domobr. polku št. 27 se nahaja že od pričetka na severnem bojišču in se je zelo hrabro udeleževal vseh posamnih bojev. Zdaj je poveljnik stotnije in je bil tudi odlikovan s srebrno kolajno I. razreda za hrabrost. Odlikovanec je rojen Ljubljančan v trnovski fari in član akademičnega društva "Zarja" v Gradcu. — Podaljšanje policijske ure. Deželna vlada je naznanila trgovski in obrtni zbornici, da smejo biti gostilne odprte do 11. ure in kavarne do 1. ure ponoči. — Štirje bratje v vojski. Od družine Beguš so štirje bratje v vojski: Janez Beguš, ki služi pri telefonskem oddelku na južnem bojišču, Andrej Beguš pri domobranskem polku štev. 4 na severnem bojišču, Štefan Beguš pri 17. pešpolku in Franc Beguš pri topničarjih. — Iz ruskega ujetništva je pisal po preteklih treh mesecih Hinko Malan, enoletni prostovoljec 47. pešpolka. Nahaja se v Krasnojarsku v Sibiriji, z njim je tudi neki Jožef Škabar iz Velikega Repna št. 36. Toliko v tolažbo onim, ki pogrešajo svojce. s — Izkaz izgub št. 77 izkazuje med častniki kot mrtvega dr. Jožefa Sajo-vic kot ranjenega kadeta v rezervi Iv. Stanovnika, oba pri bos. here, polku št. 2. — Padel je na severnem bojišču polkovnik in poveljnik pešpolka št. 14., Tomaž Beneš, star 55 let. — Na polju časti je padel junaške smrti poročnik 27. črnovojniškega polka Karel Modes. — Težko ranjeni in odlikovani slovenski častnik. Sin znane ir Ljubljani bivajoče rodbine g. Julij Cesar, nad-poročnik pri 55. pešpolku, je bil v boju pri Przemyslu težko ranjen in je bil odlikovan za hrabrost s svetinjo sig-num laudis. Sedaj se nahaja v Budimpešti v oskrbi ter je upati, ker se mu je zdravje zboljšalo, da se bode mogel kmalu vrniti k svojim skrbnim staršem, ki ga gotovo že željno pričakujejo. — Hrvatski vojak umrl v Ljubljani. Ponoči je umrl v deželni bolnišnici vojak hrvatskega domobranskega polka št. 25 Viktor Štefanič, star 27 let, doma iz Koprivnice na Hrvatskem. — Naši junaki na jugu. Z južnega bojišča: Dne 2. dec. je bilo odlikovanih 30 mož našega 7. lovskega bataljona s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda. Žal, bilo je samo 10^ mož, katerim je g. major po kratkem nagovoru, v katerem se je spominjal padlih in ranjenih, pripel med grmenjem sovražnikovih topov, na prsi odlikovanja. Med odlikovanci so: San. podčastnik Lovrenc Šlibar, železničar v Ljubljani; podlovec Aleksander Tušek, slikar v Ljubljani; lovec Franc Kosec, čevljar v Spod. Šiški. Ti so dobili srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda. Ljubljanski magistratni uradnik Slap-ničar je dobil najvišjo pohvalo. Za odlikovanje je zopet predlaganih večje število mož iz zadnjih bojev. — Od "mrtvih" vstala. S prvimi četami, ki so pohitele v začetku meseca avgusta proti severu, za dom med bojni grom, podal se je tudi France Kljun, 27. domobr. polka, doma iz Ribnice (Male mlake). Kakih 14 dni po bitki pa je pisal njegov rojak isvo jemu očetu sledeče: "Pojdite, dragi oče; na Mlako in povejte Kljunovim, da je Franceta Kljuna popolnoma raznesla šrapnela." Kaka žalost in bolest je prevzela ob tej novici starše, sestre in brata in koliko solza se je prelilo si lahko vsakdo misli. In tako so po tem dogodku potekali tedni in meseci Pred par dnevi se je pa oglasil pri Kljunovih poštni sel s pismom, ki je prišlo iz Rupkega. Oglasil se je od mrtvih vstali France Kljun, ki piše, da leži v ruski bolnici Charkov in da je bil ranjen v desno roko in v levo nogo, da je iskoro že do malega zdrav. Da se je staršev bolest spremenila v veselje, je umrljivo. — Ko so naši hrabri slovenski polki odhajali na bojišče, v obrambo domovine, je moral ž njimi vred tudi Jože.Janežič iz Ilovice pri Ljubljani. Odšel jc na severno bojno polje. Kmalu jc prišel v ogeni. Slišal je grmenje topov, prasketanje pušk, videl ogenj in bliske granat Krogle so podirale, kogar so zadele, granate so lomile stoletna drevesa. Grmelo in pokalo je tako, da ni sam svojega glasu slišal. Konec koncev pa jc bil, da je Jože Janežič prišel Rusom v roke. Odpeljali so ga preko prostrane Rusije v gubernijo Saratov, ki se razprostira v južnovzhodni Rusiji. Minili so tedni in meseci, a o Jožetu ni bilo ne sledu, ne glasu. Oče je bil ves potrt, materi je ležala na srcu žalost kakor težak kamen. Ko so dobili od Jožetovega znanca celo pisanje, da je njih sin Jože padel na bojišču, je vsa družina jokala in žalovala po njem. Ali prezgodaj so žalovali za "mrtvim" Jožetom. Dne 7. t. m. so dobili iz daljnega ruskega mesta At-karska karto, ki jo je napisal sam Jože. Kakor prežene zlato isolnce duho-morno meglo, tako je ta karta pregnala vso žalost in bridkost iz Janžičeve družine. Jako so žalovali za njim in že molili za njegovo dušo, zato so zdaj tem bolj veseli, ker jim je Jože sam pisal in povedal, "da je še med živimi, in da se bodo še videli, če Bog da." — Z južnega bojišča se je vrnil ranjen uradnik deželnega odbora kranjskega g. poročnik Potokar. Krogla mu je prodrla levo stran obraza in izšla zo levim ušesom. — S srebrno kolajno za hrabrost pred sovražnikom je bil odlikovan slovenski dragonec Jernej Kirbiš od dra-gonskega polka št. 5. — Padel je na severnem bojišču Franc Kotar, pismonoša iz Kandije. Svoji ženi je pogosto dopisoval z bojnega polja, da je zdrav. Dne 7. dec. je pa prišla brzojavka, da je Kotar od šrapnela zadet umrl. Umrl je častne smrti za domovino in tako prejel venec mučeništva. — Na južnem bojišču je bil ranjen revizor "Zadružne zveze' 'g. Valentin Oblak. Sedaj je v bolnici v Valjevu. — Padel je na severnem bojišču o-rožniški nazivni stražmojster Jožef Rak. — Župnija Koč. Planina (Stocken-dorf) je podeljena ondotnemu župne-mu upravitelju č. g. Janezu Jaklitsch, ki je bil umeščen na to župnijo dne 10. dec. — Umrli so v Ljubljani: Eleonora Svoboda, soproga vpokojenega finančnega svetnika, 71 let. — Nikolaj Ker-že, sin ključavničarskega pomočnika, 4 dni. — Frančiška Mirt, hči kovaškega pomočnika, 12 let. — Bogomir Pogačnik, sin čevljarskega pomočnika, 3 leta. — Primož Ušeničnik, bivši knji govodja, 40 let. — Miketa Vitvicky, vojaški voznik, 18 let. — Umrla je v Ljubljani gdčna. Pavla Ženko. — Žalosten dogodek. Z Viča poročajo: Nad vse pretresljiv dogodek moramo poročati z Viča. Dne 13. dec. dopoldne so otroci dobili na Viču št. na stopnicah obešeno gospodinjo Frančiško Škrl. Bila je še zjutraj pri sv. maši. Sredi maše je zapustila cerkev in kmalu na to na tako žalosten način končala svoje življenje. Storila je to v omračenju duha. Že dva meseca se je opazovalo na njej čudno obnašanje. Tožila je o hudem glavobolu. Bila je vdova s štirimi otroci. Kaj je povzročilo njeno bolezen in zmedenost, se ne ve, saj je bila miroljubna, tiha. — Smrtna kosa. Z Viča poročajo: Odkar razsaja vojska in so naši možje odšli na boj, je že šest mož vojakov izgubilo svoje žene in so postali vdovci. Šesti je Anton Vovk. Žena Frančiška Vovk delavka tobačne tovarne je umrla danes na Viču št. 22. — V Tržiču umrli zasebnik Matej Dovar je zapustil ■ ondotni splošni in bolniški blagajni v svoji oporoki lepo vsoto 200 K. — Nagla smrt. Dne 8. dec. ponoči je umrl nenadno v Spodnji Šiški 55-letni dninar Ivan Bernig. Zvečer je še , v neki gostilni pil, nato je pa šel ležat v neki hlev, kjer so ga kmalu na- pokojeni okrajni zdravnik dr. Herman Koch. — Šel je za ženo. Dne 5. dec. so pokopali v Peggauu sestro kralja Petra Polikseno Prešern. Dne 7. dec. je pa umrl njen mož, odvetnik dr. Alfred Prešern, ki je živel ločen od nje. — Električni tok je ubil 611etnega dninarja Mihaela Čokana, ko je šel ponoči iz Čreslove v Celje. V temi je z glavo zadel ob električno žico in se je mrtev zgrudil. — Nepošten dacar. Dacar v Laškem, Vinko Pliberšek je poneveril svojemu gospodarju, najemniku užit-nine Ivanu Ježovniku na sprejetem u-žitninskem davku 1257 K 67 vin. in 124 K občinskih doklad. Pliberšek je bil v Celju obsojen na 5 mesečno težko ječo. — Blaznik ubil dva otroka. Neki Jožef Weiss v Lipnici je 4. dec. nenadoma zblaznd in s kamnom ubil polletnega otroka svojega brata in šolarja Štefana Scherrer. Zjutraj je blaznik zlezel v zvonik in zvonil. — Umrl je v Celju g. Janko Dolin-šek,- trgovski sotrudnik. — Padlega častnika oropal. Rezervni korporal 27. pešpolka gostilničar Mayer z Zgornjega Štajerskega je na severnem bojišču padlega stotnika Fer linca oropal za 22,000 K in pobegnil. Maerja so sedaj prijeli v Debrecinu. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom ivojo Mesnica Tel. 101 Joliet. Ill \ __^jCOROŠKO. Dr. Martin J. Ivec C SLOVENSKI-1 ZDRAVNIK I Physician and Surft»n 900 N. Chicago St., Cor. Clay JOLIET, ILL. Urad zraven slovenske cerkve. Telefon N. W. 1012, ali Chicago telefona-Urad 1354 J. Dom 2192 L. The Will County National Bank of Joliet, Illinoic. — Novi krški knezoškof. "Grazer Volksblatt" piše: Profgsor dr. Adam Hefter je v 44. letu. Rojen je bil v Rosenheimu in je Bavarec po rodu. V katoliškem društvenem življenju na Dunaju in v Klosterneuburgu si je pridobil dr. Hefter ugledno stališče. Kot učitelj modroslovja na klosterneubur-škem nižjeavstrijskem deželnem zavodu si je pridobil posebno zaupanje takratnega klosterneuburškega opata, sedanjega kardinala nadškofa dr. Pif-fla. Njegova sijajna govorniška zmožnost in njegov ljubeznjiv takt mu je pridobil spoštovanje v vseh krogih. Delavnost in izredna izobrazba sta mu pridobila tudi spoštovanje vseh, s ka. terimi ni bil v stiku. Ko se je poslovil od zavoda v Klosterneuburgu, je slovo vzbudilo splošno obžalovanje. Dr. Hefter je zdaj rektor v dr. Hyrtovi sirotišnici v Moedlingu. Krškega kne-zoškofa imenujeta menjaje se cesar in solnograški nadškof. — Umrla je v Celovcu gdčna. Ma-rička Ilavnik. — Stot,nik Franc Jurkovič od 26. domobranskega pešpolka, sin naduči-telja v Prevaljah na Koroškem, je bil v bojih na ruskem bojišču že dvakrat ranjen. Najprej ga je zadela krogla v bitki pri Grodeku v levo roko, obenem pa je bil v desno stran težko ranjen. Ko je ozdravel, se je zopet vrnil v Galicijo, kjer je bil dne 24. novembra po ruski krogli ranjen v levo Dne 30. novembra je Jurkoviču v mariborski bolnišnici potegnil zdravnik kroglo iz rame. — Nesreča v Karavanskem predoru. Iz Celovca poročajo, da se je dne 4. dec. zjutraj zgodila v predoru pod Ka ravankami med Jesenicami in Podrož-co velika železniška nesreča. V pre doru so bili na enem tiru štirje delavci, ki so nekaj popravljali. Predor ima sicer dva tira in tudi delovodja je delavce opozoril, da gre od Podrožce proti Jesenicam jutranji brzovlak št. 701. Delavci so se sicer izognili, v naglici in zmešnjavi so prišli vsi štirje na napačni tir, tako da jih je stroj zagrabil in vrgel ob steno v predoru. Vsi štirje so bili nevarno ranjeni prepeljani v bolnišnico v Beljak, a težko da bodo okrevali tako hitro. Prejema raznovrstne denarne ulog« ter pošilja denar na vse dele sretiL Kapital in preostanek $300,000.00 C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsedmii HENRY WEBER, kašir. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, o|j« in firnežev. Izvršujejo se vm btf> varska dela ter obešanje li nik«— papirja po nizkih cenah. Alexander Haras*1? Chi. Phone 376. §J N. W. 9V. 120 Jefferson St JOLIET, ILK* N. W. telefon 556 WALTER R. PADDOCK. A. W. FLEXER, lekar. PADDOCK'S HARMACY 101 WESTERN AVE., JOLIET, Chicago tel. 1203. Največja zaloga vsakovrstnih okrepčil in mazil. J. P. KING & °bstev.180a Lesni »»trgovec. Clinton in Desplaines Sts. Joliet FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja ropm ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street v novi hiši Joliet National BaalM. W. C. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Ko imate kaj opraviti s sodni)« oglasite se Qri meni. jBilllllpiiMyii«MiFii«"miimi»iiHiiii«immHHiiiiiiiiimnnnn to našli mrtvega, mrtvoud. Zadel ga je najbrže I ŠTAJARSKO rfrfci 0- i^i ^ ^ » » ■ ■ i~ i y pu^j^V^jft ^ — Junaške smrti je dne 3. dec. u-mrl na sev. bojišču 21. okt. ranjeni stotnik Rudjplf Keszler. Zadet je bil v srce, ko je vodil bataljon k naskoku. Pokopali so. ga v Starem Samboru. Rajniku je podelil cesar vojaški zaslužni križ z bojno dekoracijo. — Iz lavantinske škofije. G. častni kanonik in dekan pri Sv. Magdaleni v Mariboru Simon Grabcrc je nevarno obolel. Lotila se ga je pljučnica. — Prestavljena ista čč. gg. kaplana Jos. Lončarič od Sv. Jurija ob Ščavnici h Kapeli in Ivan Časi od Sv. Miklavža pri Ormožu v Ormož. — Župnije, so nastopili: čč. gg. župniki Anton Ve-ternik v Žalcu, Ferdinand Pšunder pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah in Franc Stuhec v Št. Jurju ob Ščavnicj. — Proti framskemu župniku č. g. Francu Muršiču je, kakor se uradno od mariborskega državnega pravdništva poroča, preiskava popolnoma ustavljena. — Bela žena. Umrl je v mariborski bolnišnici ptujski trgovec Julij Pouch, na severnem bojišču se je na-lezcl neke bolezni, ki ga je umorila. Prepeljali so ga v Ptuj, kjer je pokopan ob strani sveye matere. — Pri Sv. Andražu v Slov. goricah je umrl veleposestniški sin Feliks Ilcšič, sin do-hroznane rodbine. — V Novi vasi pri Mariboru je preminul 8.' letni zasebnik Ivan Kniba. — Dne 8. dec. jc umrl u- | PRIMORSKO. ^J — Na bojišču je bil ranjen dne 6. dec. urednik laškega krščanskosocial-nega dnevnika v Gorici "L'Eco de Li-torale" g. Artur Štefani. Granata ga je ranila na desni nogi. — Umrl je v Gorici profesor italijanske gimnazije Artur Naglig. Bil je obenerii tudi zadnji čas glavni urednik "L'Eca". Pogreba se je udeležil deželni glavar dr. Faidutti, poslanec Us-sai, vladni svetnik Livezig, vitez Ja-cobi i. dr. CZ HRVATSKO. — V Zagrebu umrli ranjenci. Do dn^ 14. dec. je v Zagrebu umrlo 100 vojakov ranjencev.' ^ — Hrvatje na srbskem bojišču. Povodom osvojitve mesta Belgrada je veliki župan Hideghethy poslal generalu Potioreku brzojavno čestitko, na kate-i*o je došel ta-le značilni odgovor: Za čestitke, izrečene mi v imenu sremske županije se najlepše zahvaljujem i ter zagotavljam, da so k dosedanjim uspehom posebno odlično pripomogle hrvatske čete. — Novi osješki brigadir. Cesar je imenoval polkovnika Matašiča, povelj nika 25. domobranskega polka, za po veljnika 84. domobranske pehot, bri gade v Osjeku. g A. NEMANICH, preds. s M. STEFANICH, tajnik, s. OLHA, blat Slovenian Liquor Co. GLAVNICA $50,000.00. Ustan. in inkorp. leta 1&XO 1115-17-19 Chicago St s JOLIET, ILL. cp Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. ..V «isi Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. ...................................................umi Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1913 je imela 700 MILIJONOV KRO^ VLOGE znašajo nad 43,500,000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA KRON. , Vložen denar obrestuje po 4\ % brez vsakega odbitka. Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOft~ TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA • vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAK* IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAB. KI zahtevajte odločno, da se Vam posije denar le na "MESTNO HRANI1* NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki 1 Vaš denar. I ^ - STRANI OBSEGA- 4j|jMH Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za »lovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig a priučenje ANGLEŠČINE BR£Z UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-AngL Slovnica, Vaakdaajl rugor*. ri, Angleška pisava, Spiaovanje P>*«m, Kako »e postane državljan p*» leg največjega Slov.-AngL in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokazujejo da je to edina knjiga brez katere ne bi imel biti nobeden naseljene. ' Cena knjige v platnu trdo veaane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. 4MWKAMSKI SLOVmpC 15.JANUARJA 1915. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi največji in edini slovenski- katoliški list za 'slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Društva sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek SLOVENSKO-Affi. TISKOVNA DRUaBA. Inkorp. 1. 1899. f lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefon: Chicago 100. Naročnina: Za Združ. države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta____$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIJCANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. CERKVENI KOLEDAR. 17. jan. Nedelja Antonija. 18. " Pondeljek Priska. 19. " Torek Kanut, kralj. 20. Sreda Fab. in Sebastian. 21. " Četrtek Neža! Majurad. 22. " Petek Vincencij, mtič. 23. " Sobota Zaroka Marije D. CERKVENI GOVOR ZA DRUGO NEDELJO PO SV. 3 KRALJIH. Spisal škof Anton Martin Slomšek. Zakonski stan. Bila je ženitnina v Kani na Galilejskem. Jan. 2, 1. 1. Imenitno drevo raste iz srečnega raja, staro nad šest tisoč let. To žlahtno drevo je Oče nebeški zasadil, Bog Sin požlahtnil, Bog sv. Duh ga poliva in mu rast daje. 2. Čudno drevo raste po celem svetu, najžlahtnejši pa tudi najslabši sad rodi. Ali to drevo poznate? 3. To drago drevo dva vrha, p.a le jedno deblo ima. Od njega že Mojzes v bukvah stvarjenja piše, od njega Kristus govori: "Človek bo..." (Mat. 19, 6). Sveti zakon je to drevo, katero nam sv. evangelij na svatovščini v Kani Galileje kaže. 4. O zakon, zakon! ti si sreča, ali pa največja nesreča tega sveta. Nesrečnih zakonov najdemo preveč, srečnih pa premalo. Kje jih hočemo iskati/ Kako najti? Srečni zakoni so: , 1. Kateri se pošteno z Bogom sklenejo. , i • , , II. Kateri se pravično z Bogom imajo. Želite srečen zakon poznati? Poslušajte! I. ' i L Kdo bo našel srčno žensko? (1'reg. 31, 10). Oni jo bo našel/ ki še Boga boji, pošteno živi; dobra ženska je božji dar. Katera bo našla žlahtnega moža? Ona, ki po deviško živi. Po potu greha se v srečen zakon ne pride. "O kako lep je čisti rod" itd. (Modr. 4, 1). Srečen ženin, ki ima brajdelc (šopek) za klobukom, srce nedolžno pa v prsih. Blagor nevesti se zelenim vencem na glavi, z deviškim poštenjem k altarju! Takim je dan poroke vesel dan za celo življenje. Kar človek seje, bo žel. 2. Kdor hoče v srečen zakon priti, se ne sme po denarje, ne po golo lepoto ženiti, ne možiti, temveč si ima pridno, bogaboječo tovarišico poiskati, si izvoliti pametnega, pravičnega tovariša. Najboljša jutrnja je pošteno srce, glava modra, pa roke dela vajene. Zdravo telo je največe bogastvo. "Veliko hčerij je blago zbiralo; ti si jih vse presegla.' Goljufna je priljudnost in prazna lepota; žeifa, ki se Boga boji, ona bo hvaljena" (Preg. 31, 30). 3. Kdor hoče v srečen zakon stopiti, mora zakon začeti kakor mladi To- bija in Zara; ima poštene svate povabiti, kakor ženin in nevesta v Kani Galileje. Pijanci in razuzdanci novo-zakonskim sreče ne prineso. Potreba se je ženinu in nevesti z Bogom popolnoma spraviti po čisti spovedi, z Jezusom skleniti po svetem obhajilu, Mariji, svojim patronom in angelu varihu priporočiti se, naj bojo svatje. Očeta in matere blagoslov ima za njima k poroki iti, da pojde božji blagoslov od poroke za njima na dom. Kako se zakon z Bogom ima? II. Kdor hoče v zakonu z Bogom živeti, se mora petero ,sovražnikov srečnega zakona varovati: 1. Ljubosumnosti; ona je živi črv zakonskih; morija zadovoljnosti, molj zakonske sreče, ki še na smrtni postelji ne umrje. 2. Nezvestobe zakonske; ona je mati prešestovanja in morije. Gorje hiši, soseski, deželi, kjer svete zvestobe zakemske ni; tam črv drevo sreče podjeda. Ostro veli Kristus: "Kdor žensko pogleda, da jo poželi, je že prešestoval ž njo v svojem srcu" (Mat. 5, 28). 3. Hude jeze; jezljiva žena deco s strupom doji; kujava možu jesti in piti greni. Neotesan, srdit mož ženo pretepa in ubija otroke. Mladi otroci bodo sirote, stari pa berači. "Ne bodi kakor lev v svoji hiši" (Sirah 4, 35). "Vi možje ljubite svoje žene in ne bodite jim grenki" (Kolos. 3, 19). "Žene naj\bodo svojim možem pokorne, kakor Gospodu" (Efež. 5, 22). 4. Lakomnosti; skopec je najne-usmiljenejši zakonšček, on ženo krasti uči, prisili; otrokom v šolo ne da, v bolezni po zdravnika ne pošlje, ker se mu denarja mili. 5. Zapravljivosti. Zapravljiv pijanec, igralec je hudi letini podoben; požre kar je prihranjenega in še semena za prihodnjo ne zapusti, ženo in otroke okrade, je svoje lastne hiše razbojnik. Koder v zakonu teh peterih sovražnikov le jeden stanuje, tam zakon nima svetega Duha. Zakon pa tudi prijateljev petero ima, koji zakonskim za pravo srečo skrbe. 1. Pobožnost. Ona je za vse dobra, zakonskim pa sosebno potrebna. Boga edno pred očmi imeti, sebe in svojo hišo greha varovati bolj pridno ko ognja, vsakdanjo molitev opravljati, sv. zakramente pogostoma vredno prejemati je zakonskih velika dolžnost. Ako Boga ne pozabita, ju tudi Bog ne bo zapustil. 2. Lepa zastopnost zakonska. Nobeno ne sme pred drugim skrivati, čez vse domače se je potreba pogovoriti, skupaj skleniti in storiti. Le če dva uprežena voleka ob enem vlečeta, bota lahko vozila. Podpihačem, ki radi zdražbe delajo, imata vrata zapreti. 3. Varčnost. V dobrih letinah se mora kaj prihraniti za dneve potrebe, po svojem stanu se ima miza in obleka priskrbeti. 4. Sveta zakonska ljubezen; ona zakonsko življenje posladi in polajša težavne dolžnosti. V Zilski dolini je navada, da ženin in nevesta na gostiji z jedno žlico in z jednimi vilicami jesta obadva. "Možje ljubite svoje žene, kakor Kristus cerkev" (Efež. 5, 25). 5. Potrpežljivost drugim z drugim. Vsak svoje dobre lastnosti, 4>a tudi svoje slabosti ima. Potrpita jeden z drugim, bo tudi Bog z vama potrpel. Noben zakon brez križev ni, blagor mu, kdor s potrpežljivim Jobom veli: "Bog je dal, Bog je vzel, naj bo ime Gospoda hvaljeno". Konec. Najstarejši in najimenitnejši stan na tem svetu je zakonski; na njem zaupanje boljših časov cveti. Mož je glalva, žena pa srce, noge in roke srečnega zakona. Blagor hiši, mestu .deželi, ki dosti srečnih zakon-ščic ima! CeSar Konrad III. je Vinico, mesto na Nemškem, oblegel. Huda lakota nastane, vse cesarju ponudijo, naj jim le prostost da. Cesar le samo ženam dovoli iz mesta iti in s seboj nesti, kar vsaka najljubšega ima. Vrata se od-pro, žene svoje najdražje blago prineso: vsaka svojega moža in pa otroke na ramah. Cesar to vidi, se razjoka in mestu prizanese. Ljube žene, kako vam to dopade? Oh, nosite tudi ve svoje može iif otroke na ramah svoje skrbi v nebeško vatovščino. Amen. , RUSKE TRDNJAVE PROTI TURČIJI. V sedanji rusko-turški vojiski bodo ruske trdnjave igrale veliko vlogo. V zadnjih letih, ko je napetost med Ru-ijo in Turčijo naraščala, so trdnjave še znatno ojačili. Prvi spopad se je vršil pri Erzeru-mu, ker Rusi vsled svojega posebnega načina mejnega varstva lahko hitro vpadejo v sovražno ozemlje. Ker je pa turška armada v veliki premoči, je pričakovati, da se vojna prenese na ruska tla. Potem bo v prvi vrsti stala Turkom na poti trdnjava Kars. Ta trdnjava je vsled >.voje lege naravno posebno zavarovana. Že Turkom je služila kot močan branik. Griči Ak-Dagh, Kara-Dagli, Top-Dagh itd. obvladujejo mesto in velike vojne ceste, ki vodijo v trdnjavo. Vsi ti griči, ki so strmi in neprehodni, tvorijo samo--tojne forte. Trdnjavsko okrožje znaša 15 km. V drugi vrsti pridejo v po-štev starejše karske trdnjavske zgradbe, ki imajo danes le majhen pomen; zgrajene so bile v letih 1853 do 1856 in izpopolnjene leta 1864. Zgradil jih je angleški inžener podpolkovnik Atwell Lake. V vseh rusko-turških vojnah so igrale veliko vlogo. Leta 1877. je general Melikov tod obkolil Turke, a Muktar paša jih je zopet osvobodil. Na cesti iz Karsa v Erivan, kakih 60 km severnovzhodno od Karsa, leži močna trdnjava Aleksandropol. Ta trdnjava popolnoma obvladuje veliko vojno cesto in tvori varno varstvo za Arpačaj. Trdnjava ima več for-tov ter je opremljena z modernimi topovi. V njej je prostora za 20,000 mož. Tretjo oviro sovražnemu vpadu tvori staro trgovsko mesto Tiflis, katero so Rusi izpremenili v trdnjavo. Tiflis leži ob reki Kura in je znan po svojih toplicah (Tiflis — toplice). Tiflis varuje veliko vojaško cesto, ki vodi skozi kavkaško ozemlje. Cesta je za gibanje čet zelo dragocena in tvori ta-korekoč prometno pot med Evropo in Azijo. Cesta je precej dobro zgra, jena in potrebuje močnega vojaškega varstva proti nemirnim prebivalcem. Utrjeno mesto se deli na več oddelkov, ki so popolnoma različni. Najmodernejši je severni del, kjer stanujejo večinoma sami Evropejci. V oddelku Isni na gori Nathlug leži stara trdnjava, ki so jo bili zgradili še Turki. Tudi je tu več vojašnic in utrdb. Te tri trdnjave bodo glavna ovira turškemu prodiranju. Razen tega treba omeniti še trdnjavo Vladikavkaz, ki leži severno od Tiflisa, onstran Kavkaza in jo je smatrati kot zadnje opi-rališče ruske armade na Kavkazu, Trdnjava varje železniško progo Vladikavkaz — Rostov, ki služi oskrbovanju kavkaških čet. Trdnjava je o-premljena z več forti, ki vsekakor niso najnovejšega izvora. Splošno treba reči, da je položaj ruske armade na Kavkazu izredno zavarovan, tako 'po naravi — gore in reke — kakor tudi vsled umetnih utrdb. NEMŠKA BELGIJA. Takoj potem, ko sta padli belgijski trdnjavi Luettich in Namur, je pisala "Vossische Zeitung", da je nujno potrebno, da se spoji Belgija z Nemčijo, ne zato, da bi nekoliko milijonov za-, vratne morilske druhali (?) dobilo čast "pripadnikov raj ha", temveč ker so Antwerpen, dohod h kanalu, in druge koristi, izhajajoče iz priklopitve .Belgije, naravnost neprecenljive. Še prej, preden je padel Antwerpen in so Nemci prodrli do morja, je frankfurtarska revija "Das Freie Wort" označala besede nekega grofa Pavla Hoens-broeeka za zelo modre, da je neposredno utelešenje Belgije takorekoč nemogoče, prav tako, kakor tudi, da bi ostala podvržena dežela samostojna. Poleg tega, da bi se niti Valoni niti Flamci ne podvrgli germanizaciji in bi ostali veleizdajski živelj en masse, bi bila tudi velik? zapreka belgijski katolicizem in klerikalizem, kakor misli avtor, ki prav duhovniškemu vplivu pripisuje silni odpor Belgijcev. Nemška država mora pred vsem nastopiti kot protestantska sila. Z ozirom na na belgijske težave naznačuje pisatelj te-Ie pogoje "nove Belgije": 1. Belgijske trdnjave se razrušijo, ostane samo Antwerpen. 2. Antwerpsko trdnjavo zasedejo Nemci v obrambo proti Angliji. 3. Kraljestvo izgine i ndežela pride pod nekako varuštvo in pod nemško nadzorstvo, ki bo odločevalo o vsakem važnem vprašanju. 4. Pod to upravo, nad katero je nemško nadzorništvo, se more potem pripustiti deželni zbor, ki pa se bo ba-vil samo z notranjimi vprašanji, narodnim gospodarstvom. 5. Poleg velike vojne odškodnine morajo Belgijci plačati nemški državi na leto toliko in toliko milijonov davkov, katerih proračunjenje se prepusti nemških finančnikom. 6. Belgijske armade ne bo več, temveč samo redarstvo za vzdrževanje reda, popolnoma pod nemškim vodstvom. 7. Belgijski Kongo mora postali nemška kolonija. 8. Belgija izgubi diplomatsko zastopstvo v inozemstvu in nemški konzuli in poslaniki prevzamejo varstvo belgijskih interesov. 9. Belgija bo imela v Berolinu zastopnika, ki bo pri državni vladi posredovalec v belgijskih strarety 10. Belgija preneha biti suverena ter postane sucerena država, kateri bo gospodar Nemčija. Velika Britanija kot vrhovni gospodar mnogo-indijskih malajskih držav nam predstavlja dobro to razmerje. Tako je Francoska su-ccrcn pirenejske republike Andore. SLIKE IZ VOJNE. Na bojišču se moli rožni venec. Anton Goljat, doma v Mihovcih, župnija Cirkovce, ki služL pri 87. peš-polku, piše iz Galicije: Dragi starši in sestre! Srčno vas pozdravim in vam želim vse dobro. Tukaj nas pa 'Rusi vedno poz#avljajo z granatami in šrapneli, mi pa nje. Cele noči ni miru. Na god Vseh svetnikov smo v strelskih okopih skupno molili rožni venec, pa smo morali nehati, ker je začelo tako grometi, da nismo več vsak svoje besede slišali in začeli smo tudi mi pokati. Tako je zmiraj. Kdor ni zraven, si tudi ne more misliti, pa tudi ne verjeti, kako je tukaj. Med bojem vedno molimo. Marsikateri doma ni poznal Boga, a tukaj ga kliče vse na pomoč in pa Marijo. Molite tudi vi za nas doma skupno. Jaz še vedno na Boga zaupam ,zato prehudo ne trpim in vse voljno prenašam. Ako mogoče mene ne bo več nazaj, pomagajte vi po svojih močeh takim revežem, ki bodo prišli domov brez roke ali pa brez noge. Veliko vam ne smem pi.-ati, kako je tu. Preslabo še ne stojimo in mislim, da se bo kmalu odločilo. Kdor moliti ne zna, naj se v vojsko poda. Iz Idrije se nam piše: Pri 17. štabni kompaniji služi1 tudi naš pevec in rudar Peter Rupnik. Piše velikokrat iz bojnega polja in zadnje pismo se glasi: "Po preteku dolgega časa smo imeli zopet srečo biti pri sv. maši. Višji vojaški kurat jo je daroval za v bojih padle tovariše. Niso nas vabili z zvonovi v cerkev, ker sploh ne smejo zvoniti v tem času k službi božji. Kar sem v vojski še nisem slišal zvona. Zbrali smo se v mali a lični cerkvici na Zgornjem Ogrskem. Vojni kurat že stoji pred altarjem oblečen in čaka s kropilom v roki, vstopi ekscelenca Kraliček, general artiljerije z drugimi častniki. Vojni kurat poda vsakemu blagoslovljeno vodo in končno še vse poškropi. Prekrižamo se vsi in sv. maša se prične. Kako je vse mirno, tiho in pobožno sledilo sv. daritvi, ne morem popisati. Resnost kraja, in resni dogodki so nas tako prevzeli, da smo vsi brez razločka bili kar vtoplje-ni v molitev. Pač res: Kdor moliti ne zna, naj se na vojsko poda, pa se bo naučil. Ko je mašnik ob koncu daritve molil za svoje doma ostale, ni bilo nobeno oko suho. Ganljivo je bilo ko je po maši, k mizi Gospodovi pristopil šef generalnega štaba major Kraus. Tako sem zopet po dolgem času bil navzoč božje službe, katero imate doma vsaki dan. Težko je popisati kako prevezame človeka taka slovesnost in rekli smo: blagor domačim, ki lahko vsaki dan kaj takega obiščejo. Pismo Slovenca iz ruskega ujetništva. Nadučitelj Silvester, ki je v ruskem ujetništvu, piše 18. oktobra: Torej vidite, kam sem prišel. Sedaj sem "rat-ni robnik v Bernavlu ob Obu, Sibirija, Tomska guberna, 23. Komp." Le piši kaj, da bom vedel, če si živ. Odprto pismo, brez znamke! Ne pozabi na pristavek 23. komj., ker smo ujetniki razdeljeni v kompanije. Nekaj nas je že tukaj, števila pa ne povem. Hrane imamo dovolj. V nekaj dneh bomo kuhali celo v lastni režiji in dobivamo tudi neke znamke, s katero bo smel iti vsakdo sam v gorod (mesto). Skrbi se tudi za zdravstvo. Vsak dan se vrši zdravniška preiskava, ki jo vr-še avstrijski zdravniki. Zdravstveno stanje moštva je zelo povoljno. Vsakdan dobimo tudi svež kruh. Pred par dnevi je zapadel sneg in tudi že zmr-zuje. Upam pa, da bomo z božjo pomočjo prestali tudi to. Odlikovana junakinja in njen mož. Dunaj, 27. novembra. (Kor. urad.)' Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Izredno zaslužno delovanje neke zakonske rodbine pred sovražnikom je tako, da zve o njem tudi širša javnost. Rezervni poročnik 3. ulan-skega polka, dr. medicine Albert Lo-renz je vstopil prostovoljno kot avto-mobilist v 2. armado, a so ga kot spretnega kirurga premestili v zdravniško služIjo, kjer je poročnik dr. Ln-renz deloval na južnem, pozneje pa tudi na severnem bojišču v več bolnišnicah in zavodih ogrskega Rdečega križa. Njegovo delovanje in delovanje njegove žene Elizabete, ki mu je kot asistentinja sledila na bojišče, je preseglo vsako pričakovanje. Dr. Lo-renz, ki je strokovnjaško klinično izobražen, je svojo izborno operativno tehniko izvajal z občudovanja vredno del olj ubn ostjo, požrtvovalnostjo in z izbornimi uspehi. V najnovejšem času je v vojnih bolnišnicah v Cyrovu izvajal ponoči in podnevi skoraj v obsegu sovražnikovega ognja celo vrsto najtežavnejših operacij s popolnim uspehom. Njegova žena Elizabeta mu je stala ves čas kot asistentinja; požrtvovalno na strani; ni se bala vojski-nih naporov in dela v bolnišnicah. Pripravljala je obveze, skrbela za ranjence in bolnike ter je sodelovala pri vseh operacijah. Tudi med zadnjimi boji pri, Chyrowu j evztrajala junaška žena, neumorno delujoč ob strani svojega moža. Vsled naporov je dr. Lo-renz zadnji čas nevarno obolel. Njegovo Veličanstvo cesar je, odlikoval hrabra zakonska. Viteški križec Franc Jožefovega reda na traku vojaškega zaslužnega križa je podeljen poročniku dr. Albertu Lorenz, zlati zaslužni križ s krono na traku hrabrostne svetinje je pa podelil cesar gospej Elizabeti Lorenz. Poljska zima. V "Berliner Tageblattu" piše dr. Weylis: Z ozirom na splošno skrb radi zimske kampanje na Poljskem je treba predvsem konstatirati, da zima na Poljskem ni posebno ostra, zato pa vztrajna; treba jo je torej strogo ločiti od strahovite ruske zime. Dočim znaša srednji letni minimum vzhodno od Urala — 40 stopinj Celzija, v srednji Rusiji — 30 stopinj, znaša v Varšavi 20 stopinj. Snega je vsekakor dosti. Ker pa snežna odeja brani zemljo pred globočjo zmrznitvijo, bi snež-nobogata zima niti od daleč ne bila tako strašna. Varšava ima podnebje, kakor da bi se nahajala najmanj za kakih 5 stopinj v "riljepisne širine proti jugu. Z ozirom na zelo milo podnebje v Berolinu (normalno 8.6), je konstatirati hudo zimsko podnebje v okolici Marggrabowe na Pruskem. I'r- Zveza Katoliških Slovencev i D V AMERIKI! 51 (Slovenian Catholic League) Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, 0. Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet, III Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago' St., Joliet, I" Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob Černe. Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev", 21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. ROJAKI! Pred nekaj meseci vstanovilo je v Chicagi, 111., nekaj navdušenih in zavednih slovenskih mož novo organizacijo, kateri so dali ime: "ZVEZA KATOLIŠKIH SLOVENCEV V AMERIKI" ali angleško "Slovenian Catholic League". Namen te organizacije ali lige je jasno izražen že v imenu samem. Zdru žiti hoče vse trezno misleče, poštene Slovence po celi Ameriki v mogočno zvezo, ki bi reprezentovala nas vse Ameriške Slovence, brez razlike stanu, brez razlike, h kateri Jednoti spadamo, ali pri katerem društvu smo. Združiti hoče nas vse, ki smo še ostali zvesti našemu staremu slovenskemu geslu "Z Bogom za narod" in "Za križ in zlato svobodo!" Slovenci v Ameriki se zadnja leta vedno bolj in bolj cepimo in delimo. I To pa naravno slabi naše moči, ker, jih čepi, manjša naš vpliv in ovira na-i še delovanje, zlasti pa onemogočuje, vsako skupno delo za kake skupne koristi, cilje in namene. Ločitev duhov, ali ločitev po prepričanju mišljenja je sicer potreba našega modernega časa. Danes so pač ideje, je prepričanje, je mišljenje ona ločilna meja, ki nas loči ali združuje. Delimo se bolj po prepričanju iii po idejah, kakor nas pa ločijo državne ali narodnostne meje. Boj je na celi črti, toda le boj za prepričanje in boj za ideje. Naši slovenski verski odpadniki v Ameriki so že začutiti potrebo združenja mej svojimi vrstami, kajti tudi oni so začutili, da gre pri njih enako vse po poti razdvojanja in ločitve. Zato poskušajo že dalje časa te raztrgane vezi mej njih somišljeniki popraviti, tesneje zdru/iti. Prav to isto čutimo tudi mi vsi zavedni katoliški možje. Tudi med nas je namreč zašla* ta slovenska bolezen razcepljenosti in razdvojenosti in nesloge in tudi mej ,nami povzročila veliko škodo. Ako je torej sovražnik na nogah in hiti svojo razkropljeno in razdvojeno armado združiti nazaj v mogočno vojsko, kolikor bolj to moramo storiti mi, katoliški možje, katerim velja to združenje nasprotnikov, kajti gre se jim za napad na naše najdražje svetinje. Ali moremo mirno gledati, da se sovražnik združuje, mi pa da se raz-družujemo? Ali moremo inirno gledati, da se sovražnik z mrzlično hitrostjo pripravlja na boj proti nam, mi pa bomo križem roke držali in ga počakali, da nas najde nepripravljene? Zato je onih par slovenskih katoliško zavednih mož, ki je bilo na ustanovnem shodu Zveze katoliških Slovencev v Ameriki, sklenilo, da zakliče, mej naše vrste zavednih katoliških mož klic k edinosti, in slogi, klic k Zve^i vseli katoliških zavednih slovenskih rojakov cele Amerike. Vse, kar še katoliško misli, vse, kar veruje še v slovensko prihodnjost, vse, kar se zaveda resnosti časa in razmer, vse- to mora skupaj v eno celoto, v eno veliko zvezo, v eno veliko neprodirno bojno vrsto, lil v ta namen so vstanovili to prepotrebno "Zvezo", katera s tem danes stopa prvič pred vas in vas valji k pristopu v svoje vrste. Rojaki? V Evropi se bije krvavi boj. Zgodovina še ne pomni kaj: tace-ga, kar se godi pravkar pred našimi očmi. Da, to je veliki čas, lo je zgodovinski čas! Ta čas bo odločilen za cele narode, države in tudi ideje in si cer za cela stoletja naprej. Za stoletja naprej jim bo odločil pota in smer. Mi Slovenci smo tudi eden iatmej narodov, za katerih prihodnjost se gre. Ail bomo ostali kot narod tudi v pri-hodnjosti, ali nas bojo pa še bolj raztrgali, kakor smo že in nas tako uničili za vedno. Da, veliki in zgodovinski čas je sedanji tudi za nas. Vse narodnosti v Ameriki so se že zavedle velikosti in važnosti tega časa. Vzbudili so se, zavedli se resnosti položaja in sedli združeni in zjedinjeni k eni mizi reševat, kar se da še rešiti-Nekateri izmej njih so že začeli akcija ki naj preprečijo, da jih ne bojo močnejši sosedje ponižali nazaj na stahscc navadnih sužnjev, za trgovski predmet, s katerim bi razni mešetarji ba-rantali, ali morda celo plačevali z n]"111 velikanske račune, katere bo treba P° vojni poravnati, da se ne bo odločevala njih bodočnost brez njih, morda še celo od njih sovražnikov. Rojaki, v tem slovesnem in zgodo-vinskem trenotku -stopa Zveza katoliških Slovencev pred Vas in vas vabi k Zvezi, edinosti in slogi!. Bratje, v tem resnem času zato P°" zabimo vse, kar nas je razdvojevalo do « sedaj in j)odajmo si roke v zvezo!' 2 Bogom za narod!" si postavimo za ge' slo, krepko se oklenimo v bratski slogi drug druzega, postavimo se pod našo milo trobojnico in tako pojdi«10 združeni na delo, na navdušeno del" za nas same, za naše koristi! Skoro vsi narodi so imeli v zgod"' vini že svoje velike trenotke, velrke čase, ki so odločevali njih bodočnos' za cela stoletja naprej. Blagor je bi'0 tem narodom, ako so našli v taken1 velikem času velikih mož, ki so šli Pre' ko vseli malenkosti kot velikani 113 delo za narod in mu zagotovili 'eP° prihodnjost. Stoletja potem se je tel1 mož cel narod z veseljem in hvaležne stjo spominjal in jim pel slavo. Slovenci, kaj pa mi? Ali naj ta naS veliki čas najde malih, malenkostni'1 mož? Ne, nikakor! Pokazati hočem" zlasti mi, kar nas je katoliško zavednih mož, da znamo biti veliki, da lj0'"' mo svojo vero in svoj narod! Skup3' < hočemo v mogočno Zvezo katolik' Slovencev in tako združeni hočem" "a delo! Rojaki! Raztreseni smo po vseh ^ državah naše velike unije. V različn1'1 krajih imamo vsak različne potreb« ^ razmere. Vendar imamo pa skop", naše svetinje, drage nam vsem enak0' Zato pa vsi skupaj na skupno delo li skupne narodne koristi! Rojaki, D3 rod nas kliče k Zvezi! Zato vsi paj! Po pravilih Zveze katoliških Slovel. cev v Ameriki more k Zvezi pristop1'1' kakor posamezni rojak, tako cele 113 sclbine kot podružnice, ali cele sloven; ske župnije ,ali društva in sicer bo"* podporna ali dobrodelna, izobražen na, godbena ali pevska, telovadno cerkvena. Kar se zahteva kakor le, društva, tako od posameznika Je_. katoliško prepričanje in katoliško z'1 ljenje po tem prepričanju. Trdna za je namreč mogoča samo na p01' sorodnosti mišljenja in prepriča"' Naš je, kdor je naš s srcem! Ro'jaki! Ko danes stopamo pred v in Vas vabimo v novo organi23 naj Vam bo to klic božje previdp°s ki nas kliče v velikem času k velike' delti za velike misli! Torej skupaj, bratje t Združimo Nikar ne dovolimo, da bi naši poto' metali kamenje očitanja na naše K bove, da smo bili mi sami grobok lastnega naroda, da smo bili v v kem trenotku mali možje. ' . Skupaj v Zvezo vsi, ki smo se vedni Slovenci, ki imamo še sniis'3^ ■ naše stare svetinje, za katere s°.,'.5ji ' dedje prelivali srčno kri! Skup«1) ■ katerim je vera in narodnost kaj ^ kakor pa morda samo puhla in pra fraza! Da — Bratje, v kolo se' stopi"'0' k Zvezi urno dajmo si roke £, Majki Slavi prisezinio... svojo*; stobo in svojo vernost! ^ Teh malo moči in zmožnosti, K*!^,, imamo vsaki, združimo vsi skup0) , jih žrtvujmo v navdušenem -kuP" delu za Boga, za naš narod! ^j. Pišite po pojasnila na podpisan0 ništvo! Z Bogom za narod! Za križ i" bodo zlato! .. g- ZVEZA KATOLIŠKIH ^ VENCEV V AMERI^1' Tajništvo: 21 Nassau Ave., lyn, N. Y. 1 nc» vi sneg zapade na Poljskem navadno začetkom novembra. "Sveti Mihael (29. septembra) žaba na belem konju", se navadno zlaže. Zgodnji sneg ali mraz pa nikakor še ne more biti znamenje predstoječe hude zime. Malo nerodneji so snežni zameti na Poljskem. Železniški promet se v tem slučaju deloma prekine. Na drugi strani pa zato dostikrat zmrznejo vodovja, kar bi služilo potem operirajočim č<--lan za nove naravne ceste. Po hidro-grafični statistiki je na primer Visla, ki otežuje sedaj vpadna Poljsko, v srednjem teku povprečno 113 dni na leto pokrita z ledom in sicer pretežno s 40 do 70 cm skorjo, ki bi zamogla nositi tudi najtežje topove. Na sploš- no se lahko reče, da poljska z'r'" ^e ravno prehuda. Kakšno bo le1""' seveda ne da prerokovati. immniH I C hi. Ph*nc: Office «51. Ret Uradne ure: | »—12 a. m. 1—5 and 1—* *• Ob nedeljah od 10. d« I Dr. S.Gasparovid1 Dcntiat :: Zoboidravnl* 55 1 J*liet National Bank lull**« 4th FUor, R»»m 4»S. 1 JOLIET, :-: ILLl .ipIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIUIIIIIIIIIIIIIIIHMIIIHIII Društvo sv. Družine (HOLY FAMILY SOCIETY) V ZJEDIN.JENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Ustanovljeno 29. nov. 1914 ::::: Sedež: Joliet, 111 ODBOR: Predsednik........-......George Stonich, 813 N. ChicagoSt. Podpredsednik............Stephen Kukur, 1210 N. Broadway Tajnik......................Josip Klepec, 1006 N. Chicago St. Zapisnikar........Anton Nemanich, Jr., 1000 N. Chicago St. Blagajnik.......................John Petric, 209 Indiana St. Duhovni vodja............Rev. John Kranjec, 813 N. Scott St. Reditelj.......................Frank Kocjan, 907 N. Bluff St. NADZORNIKI: Anton Sraj, .Tr...............................1109 N. Broadway Nicholas J. Vranichar........................1215Suinmit St. Jos. M.Grill................................1208 N. Broadway Glasilo: Amerikanski Slovenec. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." Vsi dopisi, pisma in denarne pošiljatve, se naj naslovijo na tajnika: JOSIP KLEPEC, Joliet, 111. KRASEN STENSKI KOLEDAR DRUŠTVA SV. DRUŽINE Pošljemo vsakemu rojaku in rojakinji, če nam pošlje 5c (pet centov) v znamkah, kar pokrije poštnino itd. Pišite ponj na tajnika: Jos. Klepec, Joliet, 111. Društvene vesti. j ! | —i Mount Olive, 111., 3. jan. 1915. — G. Josip Klepec, tajnik Dr. sv. Družine, Joliet, 111. Cenjeni sobrat! Sa naj večini zado-volstvom ustrojismo Dr. sv. Družine ^og januarja 1915 leta, na isti dan u-Pisalo se 15 članova u Družtvo sa u-Plačenim asesmentom. ' Blagovolite naše Družtvo upisati u redove sv. Družine i proglasiti ustrojeno Družtvo. Asesment, kao imena pristupilih članova sledi do 15. jan. o. 1. pošto želimo do tog vremena još te prikupiti člano-Va i priobčiti na glavni urad zajedno. Družtvo je ustrojeno na podlagi, da Ju pri našem preč. g. župniku, rat)oVa Ka prosila, da bi priporočal fa- licatIa Se "aj 1)1 ustanovila Podruž-^ Za slavno Društvo sv. Družine. Preč VeSe.'^em Vam javljam, da je naš r0j.', zuP»'k danes jako lepo pripo- D V Cerkvi to krasno idejo. delj°nien®'' smo se, da prihodnjo ne-Po večernicah se bomo zbrali v znani dvorani g. M. Kump na glavni ulici, na ustanovno sejo. Vabimo torej vse rojake in rojakinje naše velike fare v La Salle in okolici, da pridejo na to ustanovno sejo, da ■se naša misel razvije in da bomo tudi tu ustanovili Podružnico D. S. D., ki nam je jako potrebna , oziraj oči se na razmere. K ustanovni seji smo povabili tudi odbor iz Jolieta, ki nam je obljubil, da pošlje enega ali več uradnikov na našo ustanovno sejo, da se bo udeležencem cela stvar razložila in pojasnila! Rojaki in rojakinje v La Salle in o-kolici, Slovenci in Hrvati, ste vsi vabljeni na to sejo, ki se bo vršila prihod, nedeljo po večernicah. dne 17. jan., ker zdaj je čas, da pristopite, kajti pristopnina je zdaj za vse od 16. do 55. leta le $1.00 (en dolar). Ta dolar se vplača za pristop v glavno organizacijo, kaj se bo računalo za pristop v našo Podružnico si boste s^mi določili na ustanovni seji. Tudi asesment po 25c za vsacega člana(ico) se bo pobiral takoj, ker ta $1.25 se mora poslati na gl. organizacijo s prošnjo za sprejem Podružnice. Mesečnino za bol. podporo si boste sami določili na seji. Vsak rojak in rojakinja, Slovenec in Hrvat, je dobro došel na to sejo. Komur ni mogoče priti naj naroči komu drugemu, da ga vpiše in zanj vplača. Na seji bo vsak dobil tudi zdravniško preiskovalni list, da bo potem tekom enega tedna šel k zdravniku, katerega si Podružnica izbere. Če se bi primerilo, da bi kdo ne bil potrjen od zdravnika, se mu povrne denar. Zdaj se bo treba pripraviti z vsem, tudi z zdravniškimi spričevali, da bo imela gl. organizacija ali nje odbor vse v redu kadar bo poprosila državo za Charter, kar se bo menda takoj zgodilo, kakor hitro bo štela celokupna organizacija 500 udov obojega spola. Kdor misli kmalu pristopiti naj to stori zdaj, ker potem, ko bo nas že 500 pri organizaciji bo pristop v organizacijo višji, za one, ki so starejši. Želeč, da rojaki in rojakinje naše velike in ugledne naselbine in fare že zdaj izprevidijo vsestransko potrebo in korist, da se ustanovi tu Podružnica D. S. D., in da nas bo koj ob začetku pristopilo veliko število, se vsem že vnaprej zahvaljujemo za udeležitev. S pozdravom Jakob Juvančič. Temeljitost. Temeljitost je podlaga uspehu. Karkoli započnemo, izvršimo temeljito. To je zlasti nesnično v stvareh, ki se tičejo našega zdravja. Če se ne počutite dobro, ne čakajte, da se vam ne-prilika razvije v bolezen, nego jo takoj zdravite in sicer temeljito zdravite. Če vam neprilika izhaja iz želodca ali je v zvezi z zapeko, potem uživajte Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Včasi zadostuje nekaj popitkov, dočim je drugikrat treba dalje časa u-živati to zdravilo. To zdravilo tudi uživajte pri izgubi slasti, ščipanju in krčih, težavi po jedi, slabosti. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, iz-delovatelj, 1333-1339 S. Ashland ave; Chicago, 111. * * * Otrplost vratu je zelo neprijetna bolezen. Triner's Liniment navadno brž olajša. Cena 25 ali 50c, po pošti 35 ali 60c. — Adv. Sfi s IZ VOJNE. i ifi ibfi Zaostala honvedska straža ustrelila ruskega velikega kneza. "Pesti Hjrlap" prinaša to-le: Pri Jas-lowi je korporal Cseh s tremi možmi nekako zaostal za svojim polkom. Vojaki so neustrašeno pričakovali gotove smrti. "Ako že moramo umreti," je rekel korporal svojim tovarišem, "potem pred smrtjo storimo še kaj velikega.", Honvedi so zlezli na neko višino, s katere je bil odprt pogled po celi pokrajini. Po deželni cesti se je bližala ruska armada. Spredaj je jezdil velik oddelek kozakov. Na tovariševo vprašanje je odgovoril korporal, da naj streljajo še-le takrat, ko bo on dal za to povelje. Za kozaki je prišlo nekaj tisoč ulancev. Honvedi so morali še pol ure krotiti svoje pričakovanje. Prednji del infanterije, ki je korakala po deželni cesti, jim je že izginil izpred oči, a honvendi so še vedno čakali svoje prilike. Tedaj zagleda korporal Imre Cseh med četami avtomobil, ki se je čisto počasi približeval. Čez nekoliko trenutkov se dvigne v avtomobilu nena-vadn

ŽELODČNEGA KATARA, in v vseh drugih slučajih, kadar je rabiti hitro izčistenje telesa brez da se oslabi. To zdravilo okrepča telo in drobje, da more storiti isvoje delo brf?'j motenja. V vseh slučajih bolezni želodca, obisti, jeter in drobja izvrstno deluj1''j V VSEH LEKARNAH CENA $1.00. Vedno imejte priročno Trinerjev Liniment, ki je najboljše mazilo za i'11' j šice in členke. Morda ga danes ne rabite, a jutri ga bi pa potrebovali. Cci,ilj 25c in 50c, po pošti 35 in GOc. JOSEPH TRINER, —1ZDELOVATELJ. = 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, II> AMERIKANSKI 8LOVEMBC. 15. JANUARJA 1915, SKOZI PUSTINJE IN PUŠČAVO. I (Nadaljevanje s 6. strani.) ' ___i "Ali pa nam zamore ves njun denar . odpreti vrata raja, katera odpre en ' sam blagoslov Mahdijev?" "Bismillah!" zakričala sta oba be-duina obenem s Hamisom in Geb- ' hrom. Stanko je zgubil vsako upanje, kajti | vedel je, da čeprav so ljudje na vzhodu poželjivi in podkupljivi, vendar ako i resničen Mohamedanec pogleda na kakšno stvar od verske strani, ni na svetu zakladov, ki bi ga zamogli orna- ( jati. Idris pa, katerega so navdušili kriki J tovarišev, je govoril dalje, in očividno že ne več, da bi Stanku odgovarjal, ampak da bi isi pridobil toliko večje priznanje in pohvalo tovarišev. "Mi imamo srečo pripadati plemenu, iz katerega je izšel sveti prerok, 1 toda plemenita Fatma in njeni otroc-i ' so njegovi sorodniki in Mahdi jih lju- ' bi. Ako mu torej izročimo tebe in j malo "bint", zamenjal bi on vaju za Fatmo in njene otroke, nas pa blagoslovil. Vedi namreč, da celo voda, v ' kateri se on zjutraj umiva po predpi-sih korana, zdravi bolezni in izbrisuje 1 grehe, kaj šele njegov blagoslov." "Bismillah!" ponovili so Sudanci in : beduini. ' Sedaj se je Stanko prijel zadnje re- ; šilne deske in rekel: J "Torej vzemite mene, a beduini naj ise vrnejo z malo "bint". Za mene bo- ! do dali Fatmo in njene sinove." "Še bolj gotovo jo bodo dali za vaju oba." Nato se je deček obrnil k Hamisu: 1 "Tvoj oče bo moral odgovarjati za ' tvoje ravnanje." "Moj oče je že v pustinji na poti k . preroku," odvrnil je Hamis. "Ga bodo pa vjeli in obesili." Zdaj je pa Idris mislil, da mora vliti poguma svojim tovarišem. "Dotični jastrebi," rekel je, "ki bodo obrali meso z naših kosti, se morda še niso izlegli. Vemo, kaj nam grozi, toda mi nismo otroci in puščavo poznamo že dolgo. Ti ljudje (pokazal je na beduine) so bili že velikokrat v Berhel-ju in poznajo taka pota, po katerih hodijo samo gazele. Ni-kdo nas tam ne najde in nikdo nas tam ne bo preganjal. Res je, da moramo na skrivaj hoditi po vodo v Baher-el-Jussuf, pozneje pa k Nilu, toda delali bomo to ponoči. Ali pa mislite, da ob reki ni skritih Mahdijevih prijateljev? Povem vam, da kolikor dalje proti jugu, tem več jih je in da celi rodovi in njihovi šejkovi samo čakajo na primerno priliko, da bi prijeli za meče v obrambo prave vere. Oni nam bodo dajali vode, hrane, velblodov in bodo preganjevalce speljali na napačno sled. Res vemo, da je k Mahdiju daleč, toda vemo tudi, da nas vsak dan približujejo k ovčji koži, na kateri naš sveti prerok kleči pri molitvi." "Bismillah!" zaklicali so spet tovariši. In videti je bilo, da je Idrisov vpliv med njimi znatno narastel. Stanko je spoznal, da je vse izgubljeno, torej je hotel vsaj Nelko zavarovati pred grdim ravnanjem Sudancev ter je rekel: "Po šestih urah je mala deklica prišla komaj živa. Kako morete misliti, da bo živa vzdržala tako potovanje? Ako pa umre, umrem tudi jaz in kaj boste potem prinesli k Mahdiju?" • Sedaj Idris ni našel takoj odgovora, Stanko je pa to zapazil in govoril da- ^ Ije: "In kako vajs bo sprejel Mahdi in c Smain, ko bosta zvedela, da morajo p radi vaše neumnosti Fatma in njeni r otroci dati življenje?" Toda Sudanec je že zbral misli in j odgovoril: "Videl sem, kako si Gebhra prijel za 2 grlo. Pri Allahu, ti si kakor mlad lev { in ne umrješ, toda ona..." £ Tu je pogledal na glavico speče Nel-ke, oprto na kolena stare Dinah, in je zaključil z nekako čudno mehkim gla- \ som: "Spletemo ji gnezdeče na grbi vel- s bloda, kakor ptičici, da ne bo niti čutila utrujenosti, in bo spala med potjo J ravno tako mirno, kakor spi sedaj." s To rekši je stopil k velblodu in je t začel v družbi z beduini na hrbtu naj- 1 lepšega dromedara delati sedete za de- j klico. Govorili so pri tem veliko in se < med sabo prepirali, slednjič .so pa s 1 pomočjo vrvi, kocev in bambusovih • palic naredili nekaj, kar je bilo podob- 1 no globokemu, nepremakljivemu košu, v katerem je Nelka zamogla sedeti ali 1 ležati in iz katerega ni mogla pasti. 1 Nad tem sedežem, ki je bil tako pro- j storen, da je tudi Dinah imela v njem : prostora, so razpeli platneno strešico. 1 "Vidiš," rekel je Idris Stanku, "pre-peljičina jajca bi se ne potolkla v tem i gnezdu. Stara ženska pojde z deklico, da ji bo stregla noč in dan. Ti boš pa sedel pri meni, toda potoval boš ž njo in boš lahko nad njo čuval.'-' 1 Stanko je bil vesel, da je dosegel vsaj toliko. Ko je premislil položaj, je prišel do prepričanja, da jih bodo najbrže vjeli, preden še pridejo do prve katarakte, in ta misel mu je dala poguma. Medtem se je pa želel predvsem naspali in upal je, da se bo mogel sedaj, ko mu ne bo treba več držati Nelke, privezati is kakšno vrvjo k sedlu in zaspati nekaj ur. Noč je postajala vedno bledejša in šakali so prenehali cviliti med peščenimi griči. Karavana bi imela takoj odriniti, toda Sudanci so zapazili, da se že dela jutro ,ter so se napotili k nekaj korakov oddaljeni skali in se začeli umivati po predpisih korana, pri čemur so rabili pesek, ker so varčevali z vodo. Po- «jjj_» ffižfiiiiiBifiilifflifiaifiHififfiifiS«««««!«« — Učite svojo deco slovensko s N. W. Phone 420. MARTIN ŽAGAR Gostilna Moen Ave. :: Rockdale, I1L Vljudno vabi vse rojake, Slovence i« Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOŠLII moliti in citati iz povsod priljubljene knjige, katera se imenuje KATEKIZEM JOSIP ZALAR JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St.. Joliet, I1L izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Država in staro domovino. Chicago tel. 1048, N. W. 770. KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ. Stane s poštnino vred samo 25c ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST. Farme v Wisconsin Prodajem dobro in rodovitno zemljo v državi Wisconsin (Forest okraj) blizu mesta in dobrih trgov, cerkve m šole. Fina zemlja in jamčeni pridelki vsako leto. Samo $15 aker. Vsake, mu naseljencu dobim delo po $1.75 na dan in več; tudi naredim hišo, či hoče. MARTIN LAURICH je naš edini slovenski zastopnik. M. PIKLOR, prodajalec farm, 1526 W. 21st St. Chicago, Illinois Pišite ponj na: ® * Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois * ' _ ____s K'ffi ffi ffi £ H ffim K m !fi £ Sfi ffi Si W m ffi £ K s _ * Edini in dolgoletni slovenski in polski g^KjP^Sppogrebni zavod in konjušnica. Kočije aE^Sffl^SSSC^ XjSKSL in ambulanci pripravljeni ponoči in ■MB^B^^^^jif^vT^LA podnevi. Najboljša postrežba za kr-kgffi^j^ ]if ste, ženitve in pogrebe. Najlepše ko- ^E^^SsBIIVtoi Cene zmerne. — Ženske slučaje ^^^^^^^^l^^fe&igtep^^^oskrbuje soproga, ki je izkušena v —*-a--i——' tej stroki _ Tel. So. Chicago 249. W. WALKOWIAK Pogrebni Zavod in Konjušnica. COMMERCIAL AVE. SOUTH CHICAGO, ILLS. Vsem Slovencem in Hrvatom pripo< ročam mojo gostilno HOTEL FLAJNIK 3329 PENN AVENUE t kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu « najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli! NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W. Geo. Flajnik, lastnik 13329 Penna Ave. Pittsburg, Pa. John Grahek ...Gostilničar... J>OMaCA naravna ohiska vina »akor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja 1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO. Conkord rudeče vino: Catawba belo vino: od- 6 gal............$5.50 Sod, 6 gal.............$7.00 od> lOgal............ 8.00 Sod, 10 gal............ 11.00 3d> 25 gal........... 16.50 Sod, 25 gal............24.00 °d> 50 gal........✓ 30.00 Sod, 50 gal...........42.50 Delaware belo vino, sod, 10 galonov, $13.00. Sod 25 galonov, &00. Sod 50 galonov, $50.00. Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so poginoma naravna, kar jamčim. Naročilu je' pridejati denar ali oney Order. Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržia najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premoft TELEFON 7612, 1012 N. Broadway JOLIET, ILIi Pozor, rojaki ! Dobil tem ii Washin- m ^^ tonu za svoje zdraviluJ« serialuo Številko ktere%v^i ffMa jamči, da so zdravila Hj^H prava in koristmi. ^H, u| Po dolgem času se Jvy JB mi je poreEilo iznajti • pravo Alpen tinkture WHH (n Pomado proti iz pa-dauju in za kakorSne iedosedaj na svetu ni bilo, od katera < moiklm in ženskim go- /hbh^^I 1 ln dolgi lasje resni- WMfBWW| Pno popolnoma zraste- ^Jfl ne bodo izpa- ^RSM^^^H ter ne Kavno tako zrastejo v krasni brki popolnoma. i Revmatlzem v in ^^^^^^^^^^^^ nogah In krtžiuab v 8 cHI dneh popolnoma ozdra-vim, kurja oCesa, bra-daviue, potne noge in se popolnoma odstranijo Da je toHB rasniea jamčim s $500. BH Pliite po cenik katere- VVBHHDm ga pofiljem zastonj. JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St Cleveland, Ohio. Ljudska banka % '^^BlBr nar obresti v ! IPIIIJ, jjlJk J močnejšo banko Tlade Zd. Držav, nranilnica f^^-h* 7* m Države Illinois. (1 12,000 najboljših ljudi t Jolietu ima tn vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI, first National Batik ^ PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 SLVVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo- Cim več ga pijefc tembolj se ti priljubi. tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. BELO pivo To SO naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Sfovenic Bottling Co. | N. Scott St. Joliet, III I^J^efoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. «44 R. F. K0MPARE ADVOKAT V So. Chicago, Ills.: Soba 218 — 9206 Commercial Ar«. Telefon: South Chicago 579. Hrvatsko-Slovenski Dom SALUN 201 Ruby St., Joliet, III Chicago Phone 2952. N. W. 1252. NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana za zabave in viiellc«. Kegljišče (Bowling Alley«) Free lunch vuk dan. :: Dobrodoilil Glasba po nizki ceni — Mance k Cigo Co. tem so ise razlegli njihovi glasovi in odpravljali so "soubhg" ali prvo jutranjo molitev. Sredi globoke tišine so se jasno slišale njihove besede: "V imenu usmiljenega in milostljivega' Boga. Hvala bodi gospodu, vladarju sveta, usmiljenemu in milostljivemu na dan sodbe. Tebe hvalimo in spoznavamo, tebe posimo za pomoč. Vodi nas po poti teh, katerim ne štediš z dobrotami in milostjo, ne pa po potih grešnikov, ki so nase obrnili tvojo jezo in hodijo v zmoti. Amen." Ko je Stanko zaslišal te glasove, je dvignil oči k nebu — in v tem oddaljenem kraju, med rumenim tihim peščev • jem, je pričel moliti: "Pod tvojo obrambo se zatekamo, sveta Bogorodica..." VIII. Noč je bledela. Ljudje so hoteli zasesti velblode, kar so naglo zagledali pustimskega volka, ki je z med noge zvitim repom tekel čez pot kakšnih sto korakov pred karavano in ko je prišel na nasproti ležečo ravno višino, hitel z vsemi znaki strahu, kakor da bi bežal pred kakšnim neprijateljem. V egipčanskih pustinjah ni takih divjih zverin, pred katerimi bi se tresli volki in radi tega je ta prizor zelo prestrašil sudanske Arabce. Kaj bi moglo biti? Ali bi preganjalci bili že tukaj? Eden izmed beduinov je naglo splozal na ^ skalo, komaj pa da je pogledal okrog, c je še hitreje skočil doli: j "Pri preroku!" zaklical je zmeden in ^ prestrašen, "menda teče lev proti nam in je že tukaj 1" V tem trenotku se je izza skale raz- J leglo z debelim basom: "Vov"l, nato c sta pa Stanko in Nelka zakričala oba r obenem: "Saba! Saba!" Ker Ker pomeni to po arabsko: 1 lev, so se beduini še bolj prestrašili, j toda Hamis se je nasmejal in rekel: J "Jaz poznam tega leva." To rekši, je zategnjeno zažvižgal in j v tem trenotku je skočil ogromni bri- ' tan med velblode. Ko je zagledal o- ' troke, je od veselja prevrnil Nelko, ki : je stegala k njemu roke, spel se po Stanku, potem pa cvileč in lajajoč tekel nekajkrat okrog obeh, še enkrat ~ prevrnil Nelko, se še enkrat spet po 9 Stanku, ter se vlegel k njunim nogam I in pričel zevati. 1 Boka je imel prepadla, po jeziku, ki 1 mu je visel daleč iz gobca, mu je v J curkih tekla pena, mahal je pa z re- j pom in ljubeznivo gledal na Nelko, ka- 1 kor da bi ji hotel reči: "Tvoj oče te je m izročil mojemu varstvu in zato sem prišel!" i Otroka sta se vsedla k njemu vsak ^ na eno stran in ga začela gladiti. Dva I beduina, ki še nista videla ničesar po- i dobnega, sta ga gledala z začudenjem ] in ponavljala: "Allah! o kelb kebir!" i (Pri bogu, kako velik peisl) — on je j pa ležal nekaj časa popolnoma mirno, 's i potem je pa dvignil glavo, potegnil . zrak v svoj črni, ogromni trombi podoben nos, pričel vohati po zraku in skočil k ugaslemu ognju, ob katerem so še ležali ostanki jedi. ' V tem trenotku je začel lomiti in : drobiti kozje in koštrunove kosti s svojimi mogočnimi zobmi, kakor sla-' mo. Ostankov večerje od osem ljudi, • ako štejemo staro Dinah in Nelko, ni " , bilo dovolj za takega "kelb kebira". ' Sudance je /spravil njegov prihod v ' veliko zadrego, velblodnika sta poklicala Hamisa na stran in se pričela ž • njim razgovarjati nemirno in celo razburjeno. "Iblis je prinesel tega psa!" zakli-1 cal je Gebhr, "in kako je mogel najti ' pot za otrokoma, ko sta vendar v Gha-1 rak prišla z železnico?" "Gotovo je sledil velblode," odvrnil 1 je Hamis. "Slabo je. Vsakdo, kdor ga pri nas i zagleda, si bo zapomnil karavano in " povedal, kod je šla. Na vsak način se ga moramo iznebiti." "Toda kako?" vprašal je Hamis. "Imamo puško, vzemi jo in streli mu v glavo." * "Puško imamo, toda jaz ne znam streljati. Morda znaš ti?..." Hamis bi morda za silo umel, kajti Stanko je večkrat pred njim odpiral svoje orožje in zapiral, toda škoda se mu je zdelo psa, ki se mu je priljubil, ko je zanj skrbel, še preden sta otroka prišla v Medinet. . Vedel je pa tudi, da oba Sudanca nimata nobenega pojma, kako ravnati z orožjem najnovejšega sistema in da ne veista s puško kaj početi. "Če vidva ne znata," rekel je s prekanjenim nasmehom, "zamogel bi psa ubiti samo ta mali "nouzrani" (kristi-jan), toda puška lahko ustreli večkrat za vrstjo, torej bi je ne svetoval dati mu v roke." "Bog ne daj!" odvrnil je Idris, "po-streljal bi nas, kot prepelice." "Imamo nože," pripomnil je Gebhr, "Poskusi, toda vedi, da imaš tudi grlo, katero pes lahko raztrga, preden ga z nožem zakolješ." "Kaj torej .početi?" Hamis je skomizgnil z rameni. "Zakaj pa hočete ubiti tega psa? Tudi ako ga potem zakopljete v pesek, hijene ga bodo izkopale, preganjevalci najdejo njegove kosti in bodo vedeli, da nismo šli čez Nil, ampak da bežimo po tej strani. Naj gre z nami. Kadar pojdejo beduini po vodo in se bomo mi skrivali v kakšni soteski, se lahko zancisetc, da pes ostane pri otrokih. Allah!" . "Bolje, da je prišel sedaj, kakor da bi pozneje pripeljal preganjevalce po naši sledi celo v Berber. Krmiti ga ne bo potreba, kajti afeo mu ne bo dovolj naših ostankov, si bo lahko pre-skrbcl kakšno hijeno ali šakala. Pu- stite ga pri miru, pravim vam, in ne tratimo časa z razgovarjanjem." "Morda imaš prav," rekel je Idris. L "Če imam prav, mu hočem dati vode, da ne bo sam letal k Nilu in se pokazal v vaseh." Tako se je odločila usoda Sabe, ki je, ko se je nekoliko odpočil in za silo najedel, v hipu izpil skledo vode in se spustil z novimi silami za karavano. Sedaj so prišli na visoko planoto, na kateri je vter nakopičil mnogo peska in s katere je bilo na vse strani videti ogromno prostran pustinje. Nebo se , je obleklo v barvo bisernice. Lahni oblački, viseči na vzhodu, so menjavali svoje-barve, kakor obal, potem so se l pa naglo odeli z zlatom. Sledil je prvi " žarek, potem drugi, in solnce je, kot je s navada v južnih krajih, kjer pravza- f prav ni mračenja in svitanja, bušilo 11 izza oblakov, kakor ognjen steber in oblilo z jasno svetlobo celo obzorje. _ Razveselilo se je nebo, razveselila zem Ija in neizmerni prostori peščene da- I ljave so se odkrili človeškim očem. * "Moramo hiteti," rekel je Idris, "kajti od. todi se vidi daleč." Velblodi so se odpočili in napojili in hiteli naglo, kot gazele. Saba je ostal b za njimi, toda m se bilo treba bati, da ^ bi se zgubil in ne prikazal pri prvem ^ odpočitku. Dromedar, na katerem sta ^ jahala Idris in Stanko, je tekel poleg ^ živali, na kateri je sedela Nelka, tako da ise otroka lahko med sabo pogovarjala. Sedež, katerega so naredili Sudanci, se je izkazal in deklica je v njem res izgledala, kakor ptičica v gnezdu. Ni mogla pasti celo v spanju in potovanje jo je veliko manj mučilo, j kakor po noči. Jasna svetloba dneva je obema otrokoma dajala poguma. V s Stankovo srce jt stopila nada, da ako jih je došel Saba, zamorejo isto storiti tudi preganjevalci. To nado je pove-I dal takoj tudi Nelki, ki se mu je na- ' smehnila prvič odkar so ju uropali. (Dalje prih.) , ] «IW!W!W«MWIW »WGERMANWW | 1 f Loan & Savings Bank* MAKTIN WKJTPHAL #312 N. Bluff Strut JOLIET, ILL. J ft Uradu telefon Chicago 100 q Stanovanja telefon Chicago 3847 I , J JOSIP KLEPEC | JAVNI NOTAB f 0 1K» N. Chicago St. JOLIET, ILL. S I I Jolilt Still DTI Hints I »nfoaatonal CUanara aad Djran 8TRAKA * CO. Office and Work*, 642-644 Cm* Chicago Phone 4444, N. W. 488. | I I IHM———f' "ipmw PISMENI PAPIR, KUVERTE, NAKAZNICE, i BOLNIŠKE LISTE j IN PRAVILA v slovenskem in angleškem je-s ziku, ter vse vrste tiskovine, ogla-1 se in knjige piiite na največjo slovensko unijsko tiskarno v Ameriki: . .i i t Amerikanski Slovenec ' JOLIET, :: ILLINOIS. i . DELO JAMČIMO. ;TR0ST &KRET; 4 — izdelovalci — i v HAVANA iN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na. 10S Jefferson Street Joliet. I1L {michaeTcohwai? c 106 Loughran Bldg. . ) J C*u and Chicago Sit. JOLIET J ? Pciipje denar na zemljišča. ) S Insuranc« v«eh vrat S f Surety Bond«. # S Steam 8bi» Agaat ) \ Both Phone« 500. \ Tri ženske, a le ena žena. Povest iz amerikanskega življenja. SLOVAŠKI SPISAL REV. S. FURDEK, POSLOVENIL REV. A. B. IL GOSPODIČNA ROZALIJA. Salem je lično mestece, ima približno 5,000 prebivalcev. Andrej Hora, rojak iz Sladkove se je tu naselil pred 25 leti. Tedaj je bilo tu še malo Slovakov. Danes imamo lepo župnijo, o-koli 300 družin. Hori se-je dobro godilo. Takoj ko se je naselil v Salemu, je začel "business". Pod '-business-cm" razumejo naši rojaki navadno le salon. In salon je imel tudi Hora. Imel je posebno srečo. Toda kmalu je opazil, da čim bogatejši postaja on tem revnejši postajajo njegovi soro-jaki. Ljudje delajo s krvavimi žulji, a ko pride plača ali "peda", ne nese delavec denarja domov svoji ženi, ampak v sa Ion, odkoder prikolovrati domov kričeč in razbijajoč. Sklede in lonci frčijo po sobi, a otroci se skrivajo pod posteljo pred razbesnelim očetom. Pijanost povzroči mnogo škode med našim narodom doma in v Ameriki. Ho ra je to opazil, bal se je greha in prodal salon. Obdržal si je le "grocerijo" kjer se je skazal za-darežljivega prija telja do bližnjega. Ko rojak nikjer drugod ni mogel dobiti na knjigo, a gotovega denarja ni imel, obrnil se je na Horo, ki mu je rad postregel. Koliko neiztirljivih računov je za vselej zapisal v dimnik, toda vseeno še ni prenehal dajati ljudem blaga na knjižico. Mnogi so ga opeharili, toda premoženje se mu vseeno množi, kakor bi poseben božji blagoslov počival na tej družini, kar rodbina Horova tudi res zasluži. Slovaki v Salemu bi bili radi imeli cerkev. Tedaj jih je bilo še le kakih petdeset družin. Škof jim ni dovolil staviti cerkve, dokler ne zberejo vsaj ene tretjine vseh stroškov. Ljudstvo je bilo ubogo, šli so k Hori. Daroval je zdatno svoto, in ko še niso mogli dovolj nabrati, posodil je Hora pogrebni denar ,da so mogli postaviti skromno cerkvico. Poleg cerkve imajo v Salemu tudi slovaško šolo. Tudi te bi ne imeli, ko bi ne bilo Hore. Zato je Hora cerkveni odbornik ali kuratcr slovaške župnije od nje ustanovitve in desna roka župnikova. Ustanovil je društvo Katoliške Slovaške Jednote ter je tudi marljiv član odbora. Ko so se vršile zbirke za teptane Slovake na Madžarskem, prišli so narodnjaki na velik protestni shod v Horovo dvorano, kjer so nabrali lepo svoto za narodne namene. Škrat ka: Hora je vzgled ljudomilega narod njaka in praktičnega kristjana. On je v resnici vzor premožnega, dobrega Slovaka, vzor narodnjaka kakor bi vsi, tudi premožnejši ljudje morali biti. Ne sramuje se materinega jezika, povsod da prednost našincem. Hora ima hčerko-edinko, Rozalijo. Deklica ima 19 let. JHora jo je dal dobro vzgojiti, pošiljal jo je v samostan, da bi se naučila vsakojakega ženskega dela. Želel je, da bi mu bila spretna pomočnica pri vodstvu trgovskih knjig. Silno nerad bi kotfiti tujemu zaupal trgovino, zato je dal svojo lastno hčerko izučiti za knjigovodkinjo, da bi se mogel povsem zanesti na njo. Gospodična Rozalija zastopa očeta pri knjigovodstvu in je skoro celi dan zaposlena v pisarni za parnobrodne karte. Ravno ta oddelek zahteva posebno pozornost. Najmanjša napaka lahko povzroči velike neprijetnosti. Hora je zdaj srečen. Dozdaj je imel sam vse na skrbi, vse je ležalo na njegovih ramah. Zdaj pa ga zastopa Rozalija s tako spretnostjo in pazljivostjo, da trgovina raste od dne do dne. Deklic^ mora skoro celi dan biti v uradu. Nekega dne -e jc pojavil v slovaških časnikih ta-le oglas: "Išče -e pomočnik. Znati mora angleški, nemški m madžarski. Mora biti dober Slovak i,i zanesljiv človek. Oglasi naj se na naslov: A. Hora, Salem. Ti, ki so sku-šeni v prodajanju parobrodnih listkov, imajo prednost, ako prinesejo dobra spričevala." Čez nekaj dni oglasi se pri Hori mož srednje starosti. Je lepo oblečen, Pokaže časnik, v katerem je čital oglas. Prišel je se osebno predstavit in potegovat za razpisano službo, ako se ni oddana. Mož je prikupljivega vedenja, govori gladko slovaški. Razloži, da je bil rojen v Žilini, zato govori madžarski ker je obiskoval šole na Ogrskem; dokončal je šole v Brnu, zato zna tudi nemški. Pri prodaji parobrodnih listov ali šifkart še dozdaj ni bil zapos-Ijen, ker je še le malo časa v Ameriki. Hori se možak na prvi pogled dopade •— piše se Juri Sniely — vzame ga na poskus njo. Posadi ga k pisalni mizi, da mu izdelati nekaj starokrajskih zadev. Kmalu spozna, da se na trgov-stvo dobro razume. V urad prihaja redno in pravočasno kakor ura. Je prvi, ki gre zjutraj na delo in zvečer ne stori prej koraka iz pisarne, dokler ni vse končano. Ko prejme list, udari nanj s pečatom dan prejema; na list odgovori še isti dan, in zopet zaznamuje s pečatom, da lahko dokaže, kedaj je odgovoril na dopis. Dosedaj še Hora ni imel prilike spoznati, kako je s Smely-jetn glede vere. Kakor vemo, je Hora cerkveni kura- tor. Ko je v nedeljo kolektal po cerkvi, mu je skoro košarica padla iz roke, ko je videl, da je Smely vrgel kar celi dolar v njo. Takega uslužbenca še Hora svoj živ dan ni imel. Smelv kaže v dejanju, kaj je, on se ne hvali s svojo vero, drugi dan niti ne omeni, da je bil včeraj pri maši. Kako je ponižen in dober človek! Če bo zmiraj tak ostal, lahko pride pri Hori do' od ličnega mesta. In prišel je! Čez dva meseca ni bi lo moža, ki bi bil bolj spoštovan v Horovi hiši, kakor je bil Jurij Smely! Salem je mestece, kjer ni mnogo takih hiš, kjer bi se lahko dobil "board' za inteligentnega človeka. Smely ni hotel iti v privatno hišo na stanovanje in hrano. Stanoval in jedel je v hotelu. Seveda je tu bilo vse bolj drago kakor pa v privatni hiši. Ko so Ho rovi natančneje spoznali novega po močnika, ponudil mu je Hora tupatam naj pri njih ostane na večerji. Smely je tako ponudbo radevolje sprejel. Sem pa tje je prišel k Horovim tudi na o-bed, konečno se je tako udomačil, da je pri njih tudi čez noč ostal. Smely je enostavno šel v hotel po svoj kovček ter.'se za trdno naselil pri Horo-vih. V trgovinskih zadevah se pogosto pripeti, da je treba to ali ono stranko osebno obiskati, posebno še pri taki zadevi kakor so parobrodni listi. To delo je dozdaj opravljala gospodična Rozalija. Oče ji je kupil automobil in najel šoferja. Nekega dne zboli šofer, a bilo je treba obiskati nekega Jožefa Stejskala v bližnjem mestecu Kirby; Hora je namreč dobil obvesti lo, da so Stejskalovi sorodniki dospel brisani ljudje, pristavila je teta Šol-tiska. Gospoda je pa le dobila, nikamur ni hotel iti na bord v celem mestu, stanoval je v hotelu; pri slovaški gospodinji ni bilo dosti dobro zanj." "Smely jih ima za ušesmi, zvit človek je, ta še bo nabrisal Horo," pro-rokovala je druga rojakinja. Prav za prav je pa le zelena nevoš-Ijivost govorila iz src možaželjnih deklet. Proti Smeleyu ni vedela ne ena ne druga nič slabega. Vsako dekle bi se bilo za srečno štelo, ako bi moglo ujeti takega ženina kakor ga je Roza zajela v svoje zanjke. Svatba Rozina z Jurijem Smelym je bila v resnici prav lepa. Hora je bil znan kot premožen mož. Skopuh tudi ni bil. Napravil je gostijo, kakoršne še v Salemu niso videli. Roza je šla s svojim soprogom proti vzhodu na svatbeno potovanje. Sreč no sta se vrnila. Toda proti pričakovanju vseh se nista naselila v Salemu, ampak Hora je pozidal svoji hčerki zunaj mesta krasni dom. Tu sta za čela živeti mirno in srečno. A kmalu se je prikazal oblaček na obzorju njiju zakonskega življenja. Hora je prinesel "deed" od'-nove hiše in ga izročil Smelyu. Hiša je bila u-pisana na Rozalijo Smely. To je Jurija Smely malo pograbilo. Hodil je okoli ves zamišljen. Roza je opazila, da je začel pijančevati. To je tudi mater užalostilo. Za oblački je prišla celo nevihta na nebo zakonskega življenja. Govorilo se je celo, da je že grmelo, slišali so prepir med mladimi zakonci. Da se je pri Smelovih tudi tu pa tam ploha vlila, o tem so pričale rudeče obrobljene oči mlade žene. "Kaj je neki temu krivo, da pri Smelovih ne igrajo več tako pogosto Chi. tel. 3399. N. W. tel. US? Louis Wise t Jackson St JOLIET, TU gostilničar YIN0, ŽGANJE IN SM0DKE. Sobe ▼ najem in Lunch Room. j?" so se povpraševale parnikom v New York. Zadeva je bila tedaj jako nujna. Hora je iskal moža, ki bi gospico Rozo na automo bilu peljal v Kirby. "Skočim pa jaz v Kirby," oglasi se Smely. "Toda železnica ne gre skozi Kirby,' odgovori Hora. "Nič ne škodi, peljem se na automo bilu, ako dovolite." ' "Nimamo šoferja," odvrne Hora. "Znam voditi automobil sam," odreže se Smely. Skoči na automobil in ga parkrat za-sukne pred hišo, da bi pokazal, kako zna voziti. Roza se je oglasila, da gre ž njim. Toda oče ni dovolil boječ se, da bi se ne zgodila kaka nesreča, ker Smely še ni vajen automobila. Smely se je vsedel na auto in odpi-hal v Kirby. Čez dobro uro se je vrnil s Stejskalom, s katerim je Hora sam vse uredil. Od tega časa ni bilo več treba šoferja. Kadar je bilo treba, je kar Smely sedel na auto.in oba-vil zadevo, pa je bilo. A ne samo to. V nedeljo so se gospa Hora, gospodična Roza in Mr. Smely peljali na sprehod. Gospica Roza kakor sploh dekleta, se je silno rada vozila z automobilom. Zdaj sploh ni bilo dneva več, da bi se ne bila peljala -s Smelyjem na sprehod. Včasi jo je glava bolela, morala je iti na sveži zrak. Včasi se ji je pripetila kaka napaka pri stranki, kar se ji prej ni nikoli zgodilo, treba je bilo z automobilom k stranki in popraviti napako. Ako jc hotela kam z automobilom, Smely je bil takoj pripravljen, da jo pelje. Kadar je mati utegnila, prosila jo je Koza, da bi se peljale na sprehod. Šofer je bil zmiraj knjigo vodja Smely. To se je ponavljajo tako pogosto, da je Hora postal nezaupljiv, in v svoji opreznosti je svetoval ženi: "Ne smeš dovoliti, da Smely ta ko prijateljsko občuje s Rozo." Horova je pomirila moža, da se mu ni treba bati za Rozo, ker je pametno dekle. Vzgojena je v samostanu. Sta riše rada uboga." "Na vse zadnje pa, je sklepala Horova, "Dekle je doraslo ne bila bi tako velika nesreča, če bi si seznanila - Smelym. Poznaš ga, moder človek je, srednje starosti, ni kak lahkomiselni dečak. Ta človek bi rav no bil za našo rodbino." Roza je to slišala in zdaj so sprehodi na automobilu bili še pogostnejši, da, kadar mati. ni utegnila, pustila je Rozo samf> s Smelyjem. Ni še prišlo leto okoli, in Smel^ j že bil v Horovi trgovini poslovodja ali "manager". Hora se je malo oddali nil in dajal Smelyju po malem zmiraj več moči. V trgovini je šlo vse na las tako, kakor je želel H.ora. Zdelo jc, da Horo niti ne pogrešajo, kadar zapusti trgovino. Kot poslovodja Horove trgovine se znanil se je Smely skoro v vsakim človekom v Salemu. Nekega 'dne sta dospela v Salem se dva sosedna slovaška duhovnika. Pri cerkvi slovesno zvonijo. Ljudstvo se tišči v cerkev. Na oltarji gori sveč kolikor je sploh prostora. Trije du hovniki stojijo pred oltarjem. Pri vra tih se pojavijo svati. Ženin in neve sta z družicami se pomikajo proti ol tarju. Ljudje nategujejo vratove, da bi boljše videli dragoceno okinčano nevesto. Roza Horova in Smely sta prišla danes k poroki. "Kdo bi si bil mislil, da bo Horova Roza vzela priprostega Slovaka," še pečejo ši dekleta v cerkvi. "Lahko bi bila dobila bogatega Angleža." "To je le zato, da ni treba očetu da ti jej dragocene 'bale'! Horovi so pre W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci t La Salle in okolici: K* dar potrebujete pogrebnika »e obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, boste najbolje postreženi, ker ta zaroti je najboljši ter mnogo cenejii kot drugi. V slučaju potrebe reiilnega tomt (ambulance) pokličite na« po telefonu, ker imo vedno pripravljeni — »e dnevi in ponoči. Vh delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS W. H. KEEGAN, Telefona it 100 — vsak čas. C or. 2nd and Joliet St„ La Sail*, H. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$10.50 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za .........................$10.50 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic), za............$5.00 Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ....... ............$7.00 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond, Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond, Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00 Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9-0° Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................$12.00 Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................$6-0" Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6-®" Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po............................................?5c Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. i piano kot prej sosede. "Ljudje se vsega naveličajo, tudi na piano igrati," modruje Šoltiska. "E, bo drugi vzrok," oporeka ji tretja. "Smely si je mislil, da dobi s hčerjo tudi polovico premoženja, saj je Roza edini otrok bogatega trgovca. Dobil je hčer, a ni dobil premoženja, to jezi Smelyja, v kateTem sem že kar od kraja slutila špekulanta. Ta napol-gospod je mislil, da se mu Hora vsede na lim. Delal se je pobožnega, oblačil se fino, držal se ponižno, da bi preslepil Horo. A zdaj je šilo predrlo vrečo. Smely se začenja kazati, kak patron je. Hora je mož srednje starosti in tudi Horova žena še ni stara. Ako Smely čaka, da umreta, bo prej včakal-svoj grob. HorO ne bo tako lahko ociganil." in žene so uganile. Ko je nekega dne zopet ropotalo pri Smelovih, prišel je Hora. in jasno povedal Smelemu, da bo pač skrbel 6n, Hora, za hčerkino hišo, da pa je rrto-ževa dolžnost, ženo preživiti. Hora! je sicer obljubil Smelemu pomoč, toda premoženja mu ne da pred smrtjo. 'Nič ne vzamem seb<5j v grob, tudi moja žena ni zapravljiva. Če umreva pred Rozo, podeduje ona vse. Tako boš tudi ti imel pravico do premoženja, ker si njen mož. Toda dokler rhi-dva z ženo živiva, ne dam ničesar prepisati na tvoje ime." Za Smelyja je bila ta beseda čisto nova. Tega' ni pričakoval. Bilo je 1. maja. V Horovem uradu je bilo včeraj kaj živahno. Delo se je začelo na vseh straneh, iskali so de lavcev, rojaki so prišli v Horov urad po parobrodne listke, da jih pošljejo domov, naj pridejo ljudje v Ameriko ker je zdaj toliko dela. Smely je bil v uradu pozno v noč in ni prišel domov. O polnoči je Roza telefonirala starišem, da se Juri še ni vrnil, llora je prišel k Rozi o pol eni. Smely še ni prišel. Beži Hora urad, morebiti se je zetu kaj zgodilo Urad zaprt, zeta nikjer. Stari Šimko, ki straži urad, mu pove, da ga je včeraj večer ob 9. videl na železnici. Zdi se mu, da je šel proti New Vorku. Hora" o tem ni nič vedel in zato se mu je zdela cela stvar čudna. Odpre blagajno in vidi, da ni v njej niti enega centa, dasiravno se na tak dan, kakor je bil včeraj dobi za "šifkarte" nad tisoč dolarjev. Lista po knjigah in papirjih. Pride (lo zaključka, da manjka precejšnja vsota. Ljudje pripovedujejo drug drugemu,, da je Smely pobral llorov denar a hčer mu pustil/ Minul je leden, minula sta dva. V Horovem "officu" nikdo ni spomnil Smelovega imena, ker je bil Hora silno razdražen in Roza je bila zopet v uradu kakor prej. Jeziki so raznesli okoli, da se Smely ne vrne več. Prav se ji zgodi," so ji privoščila ljubosumna dekleta, "Slovaka ni hotela, a gospod jo jc zapustil." "Zdaj se vsaj možiti ne more več, je rekla šoltiska. "Zakaj bi se ne mogla možiti, saj --e v Ameriki lahko dekle omoži, kolikor-krat se hoče?" "Seveda, toda Roza je vzgojena v samostanu in zna dobro krščanski nauk. Poročala se je v cerkvi in če j se zdaj želi ločiti od svojega nezvestega moža, doseže le toliko, tla ji ni treba skupaj živeti ž njim, toda možiti se ne more z drugim, dokler Mr. Smely ne umre. Horovi so dobri katoličani, on je kurator naše cerkve in bi nikakor ne trpel take sramote, da bi se njegova hči vdrugič možila. Tudi bi se drugič ne mogla poročati v cerkvi." Smely je torej zapustil Rozalijo, niti z Bogom ji ni rekel. Nič niso mogli ljudje zvedeti, kje se nahaja, zginil je. Tako se je zgodilo, da je bila Roza sicer poročena' s Smelym, toda moža vendar ni imela. Nikdar več se Smelv ni vrnil v Salem. POZOR, ROJAKINJE! Ali vMt«, kje je dobiti najboljše me »o po najnižji ceni? Gotovo I V nosnic J. & A. PasderU se dobijo najbolji« »vež« in praha jen« kloba*« in najokmn«ji« m—e Vh po najnižji ceni. Pridit« toroj k poskusit« nai« meso. Nisk« c«n« nai« f«slo. in dobra po«tr«ibn N« pozabite torej obiskati nas t naicj mitnici in groe«riji na voffr-1« Broadway and Granit« Stro««a. Ckk. Pkon« Vtš. M. W. Fhono 1111 Joliet. ill. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Ste. Both To!«»honao 2«. JOLIET, ILLIM**, Union Coal & Transfer O 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving. Chicago teL 4313. Northwwt.ra t* \ Podpirajte trgovce, kateri imajo ogli v Amer. Slovencu. • f».i« n . ■ $ (CASH COUPON Plain-End k CIGARETTES 10 for S Cents Dva Cash kupona v vsakem zavoja VSE ZIKA kupone se lahko izmenja za gotovino ali vrednostne predmete Cigareta, ki vas bo zadovoljila Izgotovljena, da zadosti okusu Slovencev Poskusite eno in nikdar ne boste kadili dragih, ako želite cigareto bre* ustnika. Naprodaj pr; vseh prodajalcih. P. LORILLARD COMPANY / s New York City Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imenuje K A nr.JiZ RXPORt ter je najboljša pijača E. Porter Obt telefon* 405 Brewing Company S. Bluff St., Joliet, 111;