UrmUUkl 1» upravaiiki prt •Uril mi a Uw.d»li 1». Offlo* of pubUcaUon: MIT 80. L«wid*U ivi. i T*l«pkw»i Latradal« 4«S8. dalj i» f (atued dailj • LETO—YEAR XIII 5TEV.—NUMBER 175, POLOŽAJ V PREMOGOVNIŠKI INDUSTRIJI POSTAJA RESEN. STAVKA SE LAHKO RAZČIRI PO VSEM CENTRALNEM PRE MOOOVEM POLJU. DEBS NE MARA "POMILO SČENJA OD SEDANJE VLA DE V WASHINOTONU. DELAVSKA BLOKADA TERO RI6TIČNE OORSKE SE NADA LJUJE. Dunaj, 26. jul. Mednarodna delavska blokada Ogrske »uradi »alf«« terorja proti organiziranemu delavstvu nv nadaljuj«, kajti nova ogrska vlada it ni pokazala pbene volje, da preneha a teror-fin. Teroristi na odstotkov. V u^otlavija sahteva aadoičenje sa sežgan«? sastaro v Tratu. ameriški konzul taji i! tajno zvezo s juoo- • Slovani. fi r%lea«o In okolkii V srado s«»o Ubki vrhoAU vrtrori. T<»im^rst.i»s v rad njih 24. urtM: riahUja M. »ajnttja «1 *Mtm 1*1 zaide *« it«. fbosvita PROSVE T A GLASILO SLOVBMfKt NAKODNI PODFOfclfl JEDNOTE lastnina slovenske nakopne podporne /epnote «... - .1 ■■ h ■ ■ ' —afm^^*1 i Rokopisi m m vmčajo. COM Naročnina; tedinjene drisvt (izven Chicogo) » pol IcU in 91.2» z« tri (dmoco; Chicago $0.60 no 1< |l .r,5 ZO tri meslce, in za inozemstvo $8,00. 6.00 no loto, 12.10 m •to, $8.26 za pol leto, NuU* ao vm, br iMiliki UetoMi "PltOSVETA" THE ENLiGHTENMENT' , Org— of tfco Sleeeoli N«tWJ looofM »oetofr-Ow tke Slovesie Notkosol ®o®eWt Sosfatr. En sama kapttalfsll-čna unija! Bden najboljših buržoaznih urednikov v Ameriki je nedvomno A rt h ur Brisbane, uredniški šef Hesrstovih listov. Lahko sedeče, da je najliberalnejši med ameri ftki liberalci in nekateri njegovi članki — kritike socialnih razmer — ao tako briljantni, da jih pod piše vsak socialist. Mož Ima Yfc ■ fl ahtovi) ..f ^ Sljgio obzorje »r^Ju, tltt * prihrani „« SubserlOUon: United 8M« (eseept Ckieogo) and Canada $6 pf far; Chicago $0.60, and foreifn coontriee $8.00 pev jrear ZAKAJ SO PRIVATNI INTERESI HUDI NA NESTRANSKAftSKO LIGO? Farmarji v Severni Dakoti so spoznali, da bodo izkoriščani od privatnih interesov, dokler se ne organizirajo politično in ne porazijo kandidatov privatnih interesov na volišču. Organizirali so se v "Nestrankarski ligi" in pri zadnjih volitvah so izvolili večino svojih zastopnikov v legislaturo, governorja in več drugih javnih uradnikov na odgovorna mesta v državi. Ko so izvojevali zmago, so šli njih poslanci in senatorji takoj na delo, ki so sprejeli važne socialne zakone, da se rešijo farmarji in delavci iz krepljev privatnih interesov. Privatni interesi niso seveda držali križem svojih rok in so obrekovali "Nestrankarsko ligo" z najgršimi obrekovanji. Rekli so, da so pripadniki "Nestrankarske lige" brezverci, ki zagovarjajo stobodno ljubezen. Očitali so jim, da hočejo privatni imetek drugih ljudi razdeliti na enake dele. Govorili so, da so lenuhi, ki bi radi živeli ocfr dela druzih. Bile so laži, s katerimi so obrekovali pred dvajsetimi leti socialisti, torej niso bile nič novega. Kljub Um lažem so kandidatje "Nestrankarske lige" dobili večino pri volitvah. Privatni interesi pa še niso mirovali in poslužili so raznih intrig, da ne onemogočijo socialno zakonodajo* Ko so tudi s temi intrigami žalostno pogoreli, so pa hoteli na zvijačen način bankrotirati zadružno ban-ko. Da s« tf peklenski, načrt privatnih interesov ni po* srečil, je povzročil governer Prazier s svojim odločnim nastopom. Zakaj so se pa privatni interesi tako strastno in z naj večjo zlobo zaganjali v "Nestrankarsko ligo"? Legisla-tura ni sprejela ls zakona za zavarovanje delavcev, zgradb bo državnih žitnic, mlinov in drugih industrijskih podjetij, ampak je ustanovila državno banko. Vse drugo bi mogoče privatni interesi še pretrpeli, nikakor pa niso4" mogli prenesti ustanovitve državnega denarnega zavoda, kajti banke v rokah privatnih interesov so za privatne interese ključ do izkoriščanja delavcev in farmarjev. Dokler so privatni interesi gospodarji nad bankami, gospodarijo tudi nad usodo delavcev in farmarjev. Da pri vatni interesi niso zastonj sovražili "Nestrankarsko ligo", zaradi ustanovitve državne banke, pokazuje mesečni bu-letin, ki ga je izdala severno-dakotska državna banka. Buletin govori, da so se hranilne vloge v pretočenem mescu pomnožile in da je banka posodila farmarjem štiri sto tisoč dolarjev. Cisti dobiček toga državnega denarnega zavoda se je pomnožil za deset tisoč dolarjev. 16. marca 11. so vloge v državni banki dosegle $23, 300,000, daairavno je minilo okoli enega leto, odkar je bila banka ustanovljena. Aktualno ni bila ta vsota naf banki, ampak je bila vknjižena v bančnih knjigah, ker banka služi kot agencija, ki vodi kreditirano posojilo vseh davkoplačevalcev v korist vseh davkoplačevalcev.' Tudi privatne banke so se poaluševale kredita, ki pa ni bil vselej vplačan. Odkar je bila ustanovljena državna banka se privatne banke še vedno poslužujejo kredita ampak zdaj se vplačuje po boljši lestvici kot preje, kajti lestvica je višja, ker je denar državne banke več vreden zaradi stabilizacij« is javnih skladov. > Državna banka poaluje kot centralna banka. Na pr. če trgovec na vzhodu države kupi živino od farmarjev na zapadu države, todaj prejme državna banka nalog da iztirja denar na vzhodu. Včasi se pa dogodi, da sta čeka obeh bank, to je na vzhodu ali zapadu skoraj enaka. Ce sta Urjatvi obeh bank enaki, todaj sta tirjatvi obeh bank črtani, če je pa majhna diferenca, tedaj to diferenco prejme banka, ki ji postala ček, glaaeč se na večjo vsoto Državna banka napravi vsaki dan na stotine tokih transakcij in tako pomaga k enaki razdelitvi denarja, kar f! nenčniki imenuje ekvalizlvanje denarne razdelitve. Dokler ni bilo državne banke ao privatni bančni interen! delali lepe dobičke • takimi transakcijami, kajti povzročili so lihko, da je nastalo umetno pomanjkanje denarja na vzhodu, vprihodnjk pa zopet na severju aH pa na jugu. Odkar je ustanovljena državna banka ne moro jo privatni bankirji izigravati več takih potez za odiranje ljudstva, ker državna banka skrbi, da ao take poteze privatnih bankirjev iskljuStne. P*a->.ii, če lahko dobi deset dolarjev posojila. Dejal je, da za i a vi za deset tisoč dolarjev zeti olžnic svobode, če mu posodijo deaet dolarjev. Poklali *u ga k podpredsedniku Manu« Jacobow-hk«-nm, ki je dejal, da za posojilo zadostuje samo rim zadoliniea svobode. Se, je rekel, tujec, vzeti morate vsa zadolžuicc svobode, te ne, ne maram vašega ponojila. Uradniki so končno pristali < »a njegovo zahtevo in ko ao ga vpra ki lit* i Široko duševno obzorje njegova posebnost je v tem, da je »krajno toleranten iu odkritosrčen. On stoji na atsliSČu, da je socializem dober — ampak n< »daj. temveč enkrat po tisOČ tih. ko bodo ljudje bolj civilizira ni. Kapitalizem mu je veliko zlo toda najboljše zlo, kar jih i-mamo danes. /To zlo se da po njegovem mnenju "izboljšati" z raznimi reformacijami. In J kadar Brisane piše o reformah, tedaj zapiše marsikatero bridko ranico o svojem razredu, katero jc škoda prezreti.* , ■Te dni je Brisbane v enemu jih člankov vzel na piko socialističnega karikaturista Arthurj3 Vouiiga, čigar izvrstne karikature v njtgovem listu "GOod Ufor-ning" (New Vork) zbujajo veli ko pozornost. Pred kratkim je Y»uug narisal tri debeluharjfc, Id se drže za roke in plešejo na zem-jevidu sveta; debeluharji so zaznamovani kot kapitalistična J5v-opa, Amerika in Azija. Pod slM ko je pa zapisano: "Ena sama kapitalistična unija, toda 3 delavci morajo biti razdeljeni v nebroj u-nij in stran&c." iTo karikaturo je vzel Briabau<* aa rešeto in piše: ■ Smešno je, d« so kapitalisti razburjajo, kadar delavci govore o eni sami veliki uniii. Vsakdo ve, da kapital je ena sama unija! Vsi inteligentni ljudje v Združenih driavah - UviemU nekoliko častnih lijem — so hlapel kapitalistov. kapitalisti imajo do->re mogiane in lahko najame-o najboljše advokate, v»euči lične profesorje in urednike <#: »opisov — in sato s«u- močnejši od delavoev. Kapitalisti se ne tepejo med seboj, marveč pomagajo drug drugemu. Pisatelj teh vrstic je videl sprevo^nilouna poulični i li ■Bili il luilnilTIl dovskega tovarniškega delavca veliko culo v rokah s vosa in «a-retal nad njim: "Miri od tukaj, smrdobat" Oba sta delavca, ampak sprevodnik menda misli, da ie nekal ved kot židovski tovarn* ški delovec. Kadar kapitalist vidi drugega kapitalista z veliko culo v roki, ga ne sune od sebe, temveč mu reče: "Daj, da ti pomagam, ker kapitalisti, moramo driati skupaj." Kapitalisti so združeni v eni sami, veliki svetovni uniji sato, ker tmalo toUko pameti, da se savedajo, da mora-W pomagati drug drugcm4 ako hočejo imeti usptfi, pri svojih podjetjih. * * Vse te besedo so slata srna resnice. Brisbane — ki sicer no pp-ve, da H se tudi on prl&teva med one častne i«jeme, ki niso hlapci kapitalistov — pravj odprto, da kapitalisti so organisirani v eni Kfldii svetovni' uniji zato, da lolfc iskori^ajo delavska ljudstva vsepovsod. / Primera o eentn«.železniškemu sprevodniku in tovarniškemu delavcu j« pa galostnl dokaz, zakaj delavstvo le nima ene same svetovne unije*| Brisbane pravi s drugimi bese-dami delavcem: Prav je, če ae vam slabo godi! Saj ste si sami krivi. Zakaj ne drfite skupaj ka kor drie kapitalisti! Zakaj ee kavsat* in prepirate med neboj, nairiesto da M nastopili stolno in solidarno v eni sami, veliki delavski armadi f! Delavci', vzemite al ta nauk k srcnl eto devet dolarjev ' in tridesett centov za varnostni predal,' ker >o lepo rezal kupone in vlekel o4 njih obresti, od svojeg* 'posojil^ po sedem od- sto bo plačal le sedemdeset centov obresti, zadolž-nice svdbodc bodo pa varno bra njene na banki. . —■ . j "Oh-o-o-o/.' so Wicali bančni u-radniki drug na drugega, adaj| vas razumemo, ko je tujec odha-al" smehljaje, s potrdilom, da jd na banki dal hraniti za deset ti ao^ dolarjev zadolžnic svobode, deset dolarjev posojila v žepu. toMM TASTOV! PBIJfTI PBI KR40 ŽGANJA. kongres tretje internacionale. Berlin, 9S. jal. — Na kongresu iretje t komunistične) intlrnaeio-naie, ki je bšl otvorjen 15 julija v etrogradu jn kateri ae zdaj nada-juje v oMskvi, je zaatopanih 51 narodov. Značilno je, da so navzoče tudi delegacije is britiških kolonij, poaebno iz Indije, Egipta in rake. Zastopane so vse drŽave v ] v ropi in Turki imajo veliko delegacijo. Navzoča je tudi irečja ameriška delegacija pod vodstvom Johna feedit, ki je doepela is Združenih držav z ameriškimi potnimi listi čez Betoni jo. Po vesteh is Moskve čez Kopen hagen je kongres razdeljen v dve itruji glede vprašanja bodoče tak tike komunistične internacionale. Ena struja je ža mirno propagan do, druga pa ^za oboroženo ofen živo. Chicago, IIL — Policijski na-jSalhik v Argu, Michael Foran, je družbi še enega policaja zaaa čil štiri tatove, ki so ulomili v le kam o na vogalu Dva in šestde-ceste in Archerjeve ulice. Tatovi so odprli ogenj na policaja, ki pa tudi nista držala križem svojih rok, ampak sta pridno odgovarja a s samokresom na strele tatov dokler se nino tatovi padali. Tatovi so imeli pripravljen tovoru tivtomoibtl, da z njim odpeljejo žganje. Tako je pa tovorni avto mObil slugi policajema, ki »ta jih i naloženim žganjem vred prope- iala na policijsko postajo. > - MED POLJAKI IN Ml V OKt-^A6UfB NI PldMnftJltf Chicago, 111', — V nedeljo po poldne je bila poljsko-ruska bitka na <«luf 18. ceste in Blue Is-land AVa: Bezultat: Poljska ar rjiada a- osebi Walterja Czarnyjn je v bolnišnici, ruska rdeča arma da v osebi Petra Orogolja pa icijskem 'zaporu. AVTOMOBIL POBIH)VEGA fl STEMA ZLETEI. V ZRAK, dTIRJK V BOLNIŠNICI. Ameriške vesli. LINCAJUIKI UMOR Jfay«ttevills, W. Va. — Cestna drhal' je vlomila v ječo in linčala William R. Itennetta, siaa W|l-liama H. Bennstta, ki je bH nekoč kriminalni sodnik v okraju Kay-ette. \ jA Mladi Bennett je umoril svojO soprogo in priznal umor, na ker ga je sodffcčs (AmmhIHo v dosmrtne ječo. Cestna drhal jc preprečila iivnlltev obsodite. . i ' ......-l '' l m DOB IVA. SNA . ,. Chicago: m. - Na Fort Drar^ bornovo banko je pričel tujce in Ohioagd, HI. — Bdward Jacob-sen je pozabil napojiti svoj Avtomobil. Fordovega sistema. Ko jc peljal s avojimi prijatelji sprehod, "je avtomobil ekspiodi tal in štiri osebe se zdaj kot po aledica te poa4bljivosti nahajajo v bolnišnici. Ko je policija prihi tela na licc nesreče, je našla av tormvbil prekijcnjen, pod podrti-nami pa Jacobsena in njegove prijatelje. Eksplozija je bila tako silna da j« odlomila kolo pri krmilu in raznesla motor na kose. v Inozemstvo. mmmmmmam Ogrska aahteva, da ji Nemčija Uroči Kuna. London, — Brezžična depe*« ^ Berlina se glaai, da je nemška vla da prejela noto ogrske vlade, da mora biti Bela Kun z ostalimi 0Rr skiifii komunisti deportiran ^ Ogrsko kot *' navadni zločbiec'' Kun hc nahaja v Stettiuu, kjer Čt ka odloka nemška vlade, da li MUt. odpotovati v Rusijo ali ne. Kitajvtfa preneha š plačevanjem Hir^r«^ odškodnine Rusiji. Peking, 25. jul. — Vlada je na-znila, da v kratkem preneha plačevati boksarsko odškodnino Rusiji. Denar v to svrho se bo odslej na-Sgal v banki, dokler se definitiv-no ne reši vprašanje boksarske odškodnine. Doslej je Kitajska plačevala omenjeno odškodnino po-alanikoma cariatičae Rusije v Pekingu in Toldju, Id ne zastopSta nikogar vel kot sama sebe in ki sta s tem denarjem udobno živela ter vodila propagando proti sov-jetski vladi. Grki okupirali Odrin. London, 26. jul. — Iz Aten po-ročajo, da so grške čete okupirale Odrin (Drinopolje) v Traciji. Tur ški nacionalisti ao se postavili V bran j>riXule-Burgasu. ( Fraaeoai okupirali Damask t Pari#Hi jul. — Francoske za. morske čete so včeraj zasedle Da-mask v Siriji. Evropski del in«.. sta je pod kontrolo Francetov. - Vodja poražena kitajske frakcije poskuša s samomorom. Peking, 25. jul. — General Tu-ančiju, vodja utilitaristične stran-ke Anfu, ki je bila poražena v ci. vilni vojni, se je hotel ustreliti toda njegovi sluge so preprečili samomor. «»-44*111 Posredovanja delavskih vodite, »jev v irski krisi se ni obneslo. London, 26, jul. — Danes s« vrši v Londonu konferenca delavske stranke, na katero so pu. vabljeni tudi zastopniki irskih štrofeovnfh organizacij. Na kou-ferenci se razpravlja o novi situaciji, ki je nastala, ko je Lloyd George v soboto odklonil posredovanje angleške delavske stranke za mh- z Irsko. George je odj?o. voril delavski delegaciji, ki ga je posetila, da je pripravljen govo-riti z irskimi sinfajnovei samo pod pogojem, 'če se ne bo govorilo o neodvisnosti Irske in prisiljenju Ulsterja pod nadvlado katoliških Ircev. • ' |; v Sultanova vlada je sklenila ped aisati mir. Carigrad, 25. jul.— Turški kronski svet je v izredni seji sklenil podpisati mirovno pogodbo .enten-te. Seje se je udeležilo 55 sultanovih državnikov in sorodnikov in sultan je predsedoval. Trije princi so svetovali sultanu, da naj ae.pd-povc prestolu, ko bo pakt podpisan, toda sultan ni pokazal, da 8$ ozira na ta svet. Iz Angore je prišla vest, da je Hustafa Kemal paša odredil splošno mobiiisaeijo v-Anatoliji proti sultanu in ententi. Vsi moSk| ki so sposobni orožje, so poklicani v armado. in FARMAR, KANDIDAT ZA G0 VEBNBBJA V DfDIANI. Indianapolis, Ind. — J. M. Zion 72letni farmar v Clarkshillu, je bil uohiiniran kandidatom ^ governorja farmarako - delavske stranke, ki je zadnje dni obdrža vala ftikaj konvencijo za državo fndiauo. Francis J. DiHon is Indi anapolisa je kandidat torja. . r sa sena NBMIBI V MBLBOaR PABKU (Nadaljevanje s 1. strani.) Takoj zjutraj se je sešel mest nI odbor in je policijskemu načel-niku dovolil pet polieajev. Weinecke je bil komaj štiri-najst dni policijski načelnik malem gnesdu. Pred njim je cest-na drhal pognala dva policijska načelnika Henry Pina in Wllliwn Smltha is meeta. t^ailhon je silno rasjarjen radi umešavanja v njegove posle in je izjavil: "Tale fant je prvi peli eijski načelnik, ki se mešava i moje igre. Ce zopet poizkusi kaj takega, bo nekaj aaiorov. Le čakajte, pa boste videli." Polietj-ski nsMhlk mu je pa mirno od-govoril; "Ali r*fct, pridem to-prt. In na svHrt je «smn m člo-rek, ki me lahko spravi ls vašega lokala, in te je pogMmik." Velebisntfko eaaophjf, ki teli-ko kriči o redu jn miru, prinsša dogodke brn koa»entarja. Ce hi itrajkajoči delavci govorili take grofa je, ledaj M to čaaopiaje kri čelo pa vislieah, šerifu in drie v-Iinu pravdnikn. Krvavi hoji med katoličani protestanti na Irskem. Belfast, Irska, 26. jul. — Teroristična- kampanja protestantov proti katoličanom in katoličanov proti protestantom se je razširila iz Belfasta po okrajih Antrim in Down. V Bangorju so unionhti (protestantje) zažgali katoliško bolnišnico, ki je zgorela do tal. V Newtonardsu je katoliška manjši na pobegnila is mesta in uniottisti so razdejali in požgali vsa njihova bivališča. Vojaštvo je posredo valo, toda terorizma ni flhsprečilo. V Corku je bil v nedeljo ustreljen policiiaki uradnik Mulhern na cerkvenem pragu, ko je mislil stopiti v cerkev, V kateri sc jc čitala mala. London, 26. jul, - Irski sin fajnovci so sdaj pričeli metati bombe no angleški čete iz zraka. Sadnje dni se je pojavilo več mi »terijoznlh letal na zapadnem o-» katerih so padale bombe, letala nosijo znake angleške armade in letalci imajolitiko, in reči se mora, da jo je započel z dostojno silo, tako da ni dvoma vee, da ^a mora njegova politika dovesti do zmage. Najnovejšo orožje proleta-rijata je danes bojkot cele drža-ve — proletarska blokada, ki im« iste učinke kakor oficijelna bloka-da, ki jo država proglasi proti dr-žavi.rProglašenje bojkota od strani proletarijata je enakovredno vojni napovedi. Sicer pokanjtt ni čuti, tiho in mirno se vse vrši, ie pretiho za kapitalista, ali uspeh »e pokaže že najkrajšem času. Danes vojuje proletarijat s trdno solidarnostjo dve taki tihi vojni, eno proti Poljski, drugo proti Ogrski. O slednjem bojkotu imamo najboljša poročila. Izvršuje se vsepovsodi, v Italiji, v Jugoslavi-ji, v 'Avstriji, v Oeško-Slovaški i t. d. V Odrsko ne gre nobeno blago, nobeno pismo, noben časopi«, nobena brzojavka. Odrezaui so od ostalega sveta, Horti in njegovi krvniki. • Na Ogrskem vlada zato že prava zmešnjava. Hejas, zverska svinja, poglavar tolovajskih častni-1klh tolp, Posedaj veren pristal Hortyja, sc mu je uprl in že vdru-gič pozval Hortyjevo vlado, naj odstopi, ker sicer prikoraka i vojaki v Budimpešto. Horty je nato ukazal, naj se svinjo zapre. Potem pa si je .zadevo premislil, pa je njegova vhTda morala odstopiti. Menda se bosta zdaj hijena Horty in svinja Hejas lepo po častniški maniri pobotala. 7* koliko časa, to se ne ve. Škoda bi bilo, če bi ye te zveri požrle med sabo predno pride dan maščevanjaJ ki mora priti in bo tudi prišel, ker take grosovitosti, kakor jih njp»-njujb Horty-tiejaaOve tolpe, vpi jejo v istini v nebo, so pa tudi kruta obtožba proti ententi in njenim ministrom, ki še do dane« niso naiU niti besedice, s kster® pivpadena in jc takoj prepov,»d». U prodajanje privatnih eropigov sumljivim osebam Berlin, 26 jul. - Nemška vlada je uvedla emhargo na hojni materijal in prepovedala izvažati orolje In strelivo <>ez mejo na Poljsko. j Generalna stavka v ____ Bi m — Generalna stavka v Iti mu. ki j« bila posledica napadov stavkajoča tramvajske name-ščehee, je končana. ■ v Benetkah je___ Baletka, Italija. « Polar, ki je ndnji teden um čU Mtajšnji a rte-nal, je naredil več miljoaov lir škode. Oblasti preiskujejo vzroke polara. glije. Jlads je vsled tega nelo bi ugovarjale proti načinu kak« nt 4is Ogrskem teptajo človeške prsvice. Sram jih bodi' Ogrska vlada jc hotela tudi pritisniti ha ogrske sočijaliste. češ^ naj se Obrnejo do sadrugf^ i*V(,n Ogrske,, da ti sestavijo bojkot-Vidi se. da začne gospodi W«ti-naroki ie voda v grlo dreti. jal isti so odvrniH. da povrsim* ta korak 1« ako se jim sajami deče: upoatavljenje vseh polit" nih nroeesov proti komunist i splošni politična amnestija. ^ , bojenje interniraneev, upostavlje' nje vseh polittfnih avabodščin. ■Vlade in parlament teh nista sprejela. aorijalirtni* stranka zato tudi ne gane s . oni. temveč počaka, da bo boj«* omehčal trdo zabite glave reaW-jonareev. Soeijallsti se tudi nr + dele*e občinskih volitev. fa.s^J. rs zlogov, ki eo veljali, da *• volitev v parlament niso S*^ u. d M ■k vklopa, da je hud pcMeni vi-lisrk ki jt pridrvel « iranske planote saaul celo pokrajino t ne-»kom in v tem viharju so uatti smrt tudi prvi prebivalci. Potem so se naselili drugi prehlvalei, ki no sopet postali šrtev take katastrofe, iu to ae je veduo ponavljalo. Zemlja pod to peUeno plastjo je telo rodovitna in ix tega sklepajo, da je morala biti pokrajina pred prvim takim petfe-nim viharjem zelo krasna in vspevalo je najbujnejto rastlinstvo.— JtdioU. OLAVHI STAV i MIT« SO. LAWNDALI AVKH CHKJAOO, ILLINOIS i Izvrlevalni odbor. _____ unuvm oouk. Vojna, revolucije, stavkal HI j« dežele, ▼ kitari m U 4%BM VTslo. "FroiveU" prinaša aaniaiv* ve »ti vsak dan. Ali sla auodsni na daevnik "Pmvato?" katero priredi ss Mashom v Johnatown, 7T dno 91. julija, 1920. V«istica ae vrši kol ^ si a vnos t n<> ob h a j an je obletnic« tega Začetak M« točno ob 7 uri svočer.. Vstopnina aa moi-oeebe jo SOc, m iaiuke pa 1« Ste. J 1)0(16 ifevratna Maxhom G°dba ped vodstvom fos. Na programu je sanimiva šsloigra, katera sa prifa* ob 1:80. Ura "Tri seatre" v treh dejanjih. Osob« ki nastopijo so sledsle: Orel kmet, Helena njegova Sena, Majds, »peli*, Anna Mero, Anton in Gabrov France ftenlna, Jera dekla pri Oabrovlh ln berač. Najuljudnejie vabimo vse slavno občinstvo domače in bliinJs okolice, da se polno. Številno udetele te prireditve, Iger bodo vitli mnogo sabave. Za prasne želodce in iejna grla bode skrbel veselita! odbor. Torej fte enkrat apeliramo na vsa društva in slavno obiinttvo, da POAIUATVB 011TVAIU, M •I Tsjalftto S. N. p. J, SSST objava Naj«Mje ln najhitreje j;oinjMnj.^(ionarJa t stari ksaj, m ehavlja polam VSC KAK JE POTUKNO JI TO« UmFfitm kidat"!? RTft ^'ZSSlZ do najbllinjs hraaUslec, hib ia tam daM deaar potrebuje ie vedno nekaj premogarjev sa svoj rudnik Rasti v mestu Canonaburgu, We«hington Oountj, Pa., ob Mesnici Pan Handle. Ta rudnik se uahaja v sredini mesta, ki Iteje J r» ()00 prebivalcev in v katerem so cerkve, ftole in prodajalne vseh vrst, kakor tudi polulifo* {elesnica do Pittsbur|ka. V rudnik vodi hodnik ,torej se ne voaijo vanj ir. njega rudarji r kofn, premog je 5Vi do P/% ^^ visok, dobra etTe-hs in suho. Ja nekaj ikrlevine kot je povsod v pittaburghftkem okraju. Plafarao ra akrlevino, ki je nad 12 palcev debela, »ta-noranja so le par minut hoda od uhoda. Najem oba je po 67 do na meaec. »tnovanja in hrane se dobi sa sefeee, dokler si sami preskrbe boljie. UNLTUCI RUDVIK. planemo sa dele s pikom po <1.11*4. delo s strojem pa 0.1692 in nakladanje po 0.7706. Mi letimo do-Mtl le itu^ene premogarje, ki? iste stalno delo. Oglaeite se oselmo prit , HAZEL MINE, CANONMURC. PA. Now York, N. Y. P*od* ae lepa farma na VVIIIard, Wls., oheegajola 60 aferov semlje, proda se s vsemi pridelki vred, ter tudi IIvino in vsa orodja. Ako katerega veaell iti m farmo naj ae hitre oglasi, tu as nudi r«lo ugodna i »Hlika In po šmarni senl. Za vsa iisdaljia pojasnita »brnite ae o. rn hov ali pa pismeno na i Metal Fanta, t. 0. I« 61, WUlard, WU. Najmanjla svots, kar ralunajo sgentje sa koete Is Trsta de Bfeir Torke je *H» 00 Cr hočeta debe-viti svoje rodbino alf prijatelje is starega kraja v Ameriko, obrnite •s aa pejaeolte ln potrebne listine M KATI/A 0KSVDSB javni aetar aa Ameriko ta stari ZT ^^ js | M27 ButWr 8t Pitt*bur, h P« < Prihranil vam be denar. — Oa je se nered, narod je sa njega.— NOVICE U JO- v GOSLAVIJE. Ljubljana 1 \>V*jo iz Ljubljane: zadnje i« m- oblutimo mestni prebival« veliko pomanjkanje mcee, aaleka in »ok<- Ceat tek treh najvežnejaih živil z« življenje rente od dne do v dne, in bo taka. de je uradnik in delavce ae Me »»ogle plečeti Poglejmo ne« mestni trgi Od dnr do dne je bolj prazen; prod atojni-rami, kjer je kej nm ne razpo-t a ko, »toje dolge vrata ienek In pripravljeni moramo biti, de bodo v prihodnjih dneh ep I o h prazne Živine te kolje zelo velike, tode , na trgu je ni — kem izgine to me-no. je vprelenje. Mcserji zahteve-jo proeto kupčijo ze živino, Ne drugi »treni zvišuje kmet den ne den eeno živini. Ker ee uvozi mene v nu-ato, ee gs velike prede po \ hoteli li in restavracijsk po cepi 30 K in ie vel ze kilogram, velike ') k« gre v klobase, ki se jih ns sto-line utihoteplje preko netih mej, oeten«>k pe pride ne trg ze Ijud* stvo. Meaarji zahtevajo zvilenje een meee. poudarjajo*, de po d*-polnji eetii 22 JC ni mogoče prode-;f jeti, ker je cene živini 17—1» K. Odsek ze dololevenje een »e je po-»levil ne eleUlIe, de ne dovoli ni-kakega novega zvilenje. ker le bo ftlo teko, dalje, bodo eene k mejno rastle. Naloga, ozir, dolžnost vlede je. de »tver uredi, de določi eeno živi živini, de zelne • i: rciaeduro od tel, ne pe v eredini. Od meeerje ee »e mora zebteveti. K* de prodaja me»o po 20 in 22 K. fe ' kupi Živo Iivino po 17 K in le dzs* ' žjc 6e »Igbae kot pri meeu, je pri - Vitka. Pomialiti moremo, de nsAu mladine — otroci, dojenlki — ži Sskoro samo od mleke, de je to njihove njihove edin* hrene, tre k < ha pomisliti, de dojele Žene ne <; morejo de jeti tietege, ker W morale deti. Cene mleku je dsj ■i le gl^holei dobiti, in sieer dostevij«n. KH ne dom, veek den vii liter. — ne me»ee en kilogram idedkorje, dve listrs petroleje mleko pe plelsl vrhutege po 6 K! (*v ge pe kupil ne cesti — ne tr-• gu mleke že ni videti per let<~ del zanj 7 K zs Uter iu dobil vel-kret nepol vodene. Ugotoviti jr trebe, de je v okoHei meete Ljubljene in pe ? meetu aernem toliko mleke, de bi ge ulil v»ek otrok lahko ne den dre* do tri litre Kem gre mlekof Kej »e drl« mlekom f Če grel v nele »leH^ur ne. opMfi peMiee, ki eo nerojene ie moke, aledkorje, mleke in »me teue. Če le »topil v kevsrnc, v razne "amrrikanske bere" in izku ko. dobil mleke kolikor bolet t* H nei narava j, H nelo bedno deeo pe g« ni, —* ee slsdkoHiiedcžc. se ^ denerne mogotec, ki ti plele vtek dener. se te je dovolj mleke. Dej-£ stvo je, de proda jejo sleHilerne mleko po 6 K raznim atrattkem. ki ge rabijo ze otroke MJN neke j kot nll! Če grel zju> V t rej Iie dolenjaki tli glevni kolo tlvor. ali pe ne fteleanilke prelese : pri glavnih ceotah. pripeljejo it oknliee rele vooove. nelolene z vrli, polnimi mleke. j Uste vil, vpreAel, kem kem peljete mleko: 'II Ktrbieehu, v kavam..j f/pL tvropo,, k Zeleaulku itd!M To ni v redul Nejprvo trebe ekrbeti ze nelo deeo, de "bo krepke iu zdravi, potem pridejo ne vrati lele ks-verne. aladkoam dHi in dr. Velijo *< izdela, poeebno v okolici -' ftkofje Uke, eurovega meale. ki »e ga (Nililje preko demsrkselj-ake I rte v Helij«. — Ker ee tile miserlje z moko, jo te aplolno znane. Ure« k enemu mokerju: Imete kej mokef — Odgovor: Nil! Oral k drugemu — iatoteko nil) Če »e poareli, de jo dobil, plete! jo po 1« d« 1« IC m kilogram. Če bi do-Ml ze to eeno v raeniei moko t To ni moke. to je amen fižola, graha Koruze in dr. Kmh, nerejen iz te moke, prebavi I* rea lelen Želodec. — Tu je golo de jat v«! In aekaj tretie vaege tega t Ki dolgo temu. k«* je bile odrejene revizija mlet* akih Izdelkov. Vri takratni reviziji ae je heje nello v raznih akledl-iM>odji» pri vledi odpr j ofi, do-k!cr je le las.-- Odkod vae tof Jugoslavije ime živila, ime pe tudi eelo trumo ve-rižnikov, ki potom dobro organiziram Kuiitrabende izlakotttfejo 4 i lavni "Itok" teb verižnih kontrebenterjev mt acvtavlje, žei. ravno iz prebežnikov aaaih pokra jiu Pe de bi ti "rodoljubT' vaej akrbeli najprej ra koriati »loven *kega I judat va nele pokrajine, ki jim je beje teko pri »rcn. Kej le! Tu znemo, koliko prelicev je ro malo in le dene« roina iz Jugoala vije v Trat itd. Ali komu pride to V roke? ZopH tukejiujiin verižni kom. ki odirajo toetran trt$ ljudi. Ko pe ae je "ttlov. kmet, družba v, Tratu" (pel ultra glovenake)! prigleaiia v Ljubljeni ze'pražile, ki bi aiuiiii ze povzdig tukejlnie Živinoreje, ni jih mogla dobiti. 8e manj pe jih je dobile naae 'Kmet-in vrtnerske zadruga", deai y. dvakrat poelale v tej zedgvi »vo jega zastopnika v Ljuldjauo je tej verižnilki go«q>odi mer go »podenki nepredek nelege ljudetve toetran jn onoatran trie! Samo, de one bogeti Slovenijo iz-lakot u ji-jo. Hlovencem "is ven domovine" ne pomagaj" niti ae eto-tinko; gorje pe tebi, le o tem odkrito govoril t Tekoj ai "izdaja lee", ki bleti domovino". - In teko lokko trdimo, de tudi letošnje bogate žetev ne projde v ko-riet l judat ve. tem vel izgine v že-pili "rodoljubne" goepode. . tounnro v nm Kekor beremo v 8. Itev. "Ulit U»te" je "Zveze juKonlovenekib ulit. drultev v Tratu" vložilo ne gen. eiv. komiaari jat u spomenico Mfc tsafclgei "V Iatri je vel jugo»l. uliteljev interniranih brez povode, vel uli teljev je odpullenih in brez slu žbe, nekaj uliteljev je vpokoje« nih g malenkostno pokojnino, u-lit. plele se odmer je jo povsem samovoljno v Ikodo ulite!jstva, u-vedeno je semo iteiijensko uredo-vonje, v Pezinu ec je lole skrliln od osemrazredniee ne Inatnesrad nieo, in ji je vodje v brv. jeziku ulit^lj. StiridcHf hrvelklh lol je eno-stevno poitalijenlenih I Bivle C« M. hrvatske in slovenske zesebnt I j. lote so vee zaprte, tekoindi vel hrvslkih javnih ljudskih lol. Mnogo uliteljev se jo| izognUo preganjanju a temy de ao pobegni* li prkdljeni preko lite v Jugoala-vljo, itd. itd.' ' J^JM /T| Ivolj ko bere« to atetietiko. bolj ae ti ježe leeje. Človek ie mora u pravileno vpraleti, jell .namrruje vlede po vaej sili ueteliti v zasedenih pokrajinah oni odstotek g-(»alfabetov, ki je v drže vi neveden in stolen ter de zoto zepirs lole in pregonje uHteljatvot To so rrnkmmtsS* temniti ne sme jo aovledeti v tieli pokrajini, kjer je lolatvo pravkar želelo lepo «c razvijeti. ■ Dajte nelemu p rolete rlk emu ljudstvu, neli prolotgrski deci. njegovo lolo, kekor jo jo neko! i melo! Vemo, do je buržuoziji naj »»olj pri arcu vsgoja eualfalietov AU aualfahetov ni mogole imeti. Uolemo, de ime vaek državljan previeo in možnost vzgoja t i svojo deeo v javnih loleh, ki jih mi pln lemo, po edino pravem Belelu M gojc v meterinen jealku. Eksperiment preganjanja In naailnega razne rodovpnja naj preneha limpraj! Tak« ioiaka po. litlka ni vredne pitkevege oreha in ae mora mallevetl nad njenimi IMivzrolltelji. .Sej nismo v Albaniji, In tudi tem slednjil. . . ■Zehtevsmn od svnjlh oblsMti, ds polno uvežujejo apomeulco "l lit 35v*»ae" in upoetevijo ne lolskem |P«lju limprej prejlnji red, da pri tno zeeledoveti »travo loUko po litiko, dokler ne bo prepozno • o hljubili ate nem «e meraikaj. (a. polnite toraj avoje obljub. ' Vaaa korlat bo. Mieer pe he nafte Mrši kg pesno zesledovele nedeljni rj-fvoj te zodeve. Torej goepmls pri ivledi, vid<0 m bomo le ponov no neuepoeobljen istrskih nekol HO»VITA POTOP. ie»sseeeea»»taaeeaae0»eie0e>00eoee»sl Vov aoetjnlne •ortm" ee seleli dne 12 t m. is ilejsti aocijelni demokrati v Osi. jeku. _ ie no ratfg vti — Jas in ti do- hr« reve. de ee cene pedle. A* le la.niki vedo, de »e pedle in ell bi ne bile dolmi. k« M tudi tr gorel vadrli tof Ko lota M Je drvil knrz Boguelev v prvi vrati, tode med progenjeid ni bilo Kmitiee. % Kavno v jutro ao ae Tnterji je li povraleti in *koro slednji je vodil ne zedfgalniei knezovege jezdece. Poiskali eo Kmitiee in ge skoraj breaze-vestnege pripeljali k hetnMUiu, ki ae ni ganil od njegove postelje. Opoldne je odprl Kmitie oci. "Kje je BOgoelevT" je Irilo njegovo prvo vpralenje. i , # "Boguelev je razbit. U početke ae je zmaga negibele ne njegovo atran, etopil je is gollnve in planil no mikriti rn polju ne peaee goapo4o Oeker-kn ter izgubil bitko! . . . Ne vem, le je oilo vseh skupsj pet sto ljudi." .! ^ 5 „ "Aon sem t" "ie tudi ubeinL" t "dol, de ae ne morem le enkrat spoprijeti ž njim. l'deril me je z melem po gjovt ter me preko telil e konjem vred. Srde oomo, de imam lelado iz nojboljlege jeklo, kejti drutra« e bi me Ul ugonobil, e vsekeko sem omedlel." "To leledo moral derovsti cerkvi^' "Vseeno; les le ni Ug«ri>ljen, in pregenjali ga bopio bodisi na konec svete," rele Kmitie. >, "Poelulej, keksno novico sem prejel po bitki," llfte ketmsM mesto odgovora ter aui pode pi-amor katero Kmitie glasno prelite. "Kralj žvedski je odrinil iz I hlonge proti Ze-mostju ter od ondot v Lvov nad kralje. Pridite torej kmalu s vso moijo ne pomol kralju in domovini, kajti aam ne v/držim. Čarneeki." U a Kaetene trenutek mollnnje. ' w "A H, pojdeft H z nemi, sli odrine! mer s Ta t ar ji v Tavroge?" vprale hotman. : toitic zapre oči. Spomnil ae" je besed duhovnike Kordeekega in tega, ker ete mn povedele Vo-lodijevaki ter Hkrctuski, ter dejal: ■■"Za zasebne ralune napodi les pozneje. Sedaj spg pojdem z vami." Hetmnn ge obfeme.' "Torej ni moj brat (V rele, "in^ker oem sta-rejli od tebe,"seto šprejmi moj hlegoalov .■ »» V tem ^oeu, ko je zasedlo v poljaki ljudovladi vae konje, ker je bilo živega, je prebival Ivedaki kralj v Prusiji in se ukvstal e pridobivanjem mest In z dogovori z knezom elektorjem. I ^ Po Ishki in povsem nepričakovani zmagi je kmelu opazil bistroumni bojevnik, ds jO Švedski lev vel polrl nego je bil xmo|sjg prebevitl. Po vrnitvi Jene Kazimira je izgubiltseko nsdejo, ds bi fridržsl ljudovlado v svojih roksh; tods odrekel »e je v d uli vsemu kraljest vu, vendsr ps vsekakor Kželel ohraniti največji del plene, zMI po kraljevo Prualjo ter bogato krajino, ki je pripadala njegovi obleati. Toda to krajine je vstrsjele. kekor ae je zs-žcla prva braniti, le doalej zvesto pri devnem go spodsrju in ljudovladi. Vrnitev kralja Jens Ks zimris ter po tilevski konfederaciji prUeta #ojna jc mogla obodriti Pruse, utrditi jih v zvestimi ter vzpodbuditi jih k vstrajnosti. radi leser je Hklenil Ksrol (j ust s v, ds potlsli vstaje ter zlomi Kszimi rove moli, ds odvssmc s tem Pruaom vaško bodejo na pomol. Moral je to storiti tudi iz ozira no isbornegs kneze, ki se je vaikdar družil le z niočnejiimi. — Kralj žvedski ge je temeljito posnel ter ni dvomil niti ao minuto, ds prestopi, ako pokaže arela polj-ekemu kralju neprijezen obrss, knez zopet ne njegovo stran. Ker je torej oblegovenje Msrburga nspredo vslo aelo jalovo, kajti lim huje so ohlegovslei pri UeksU, tem huj.> ge je Vejhgr branil, so &vedje udrli v ljudovledo z nsmenotn, ugonobiti Jene Ks- ^fi f ttmLv p;'; I Ker ps je bil Ksrol Otrigav nsvejen, izvrliti vsak sklep s največjo uruoetid je v nsglici pobral vojske, naatsnjene po bližnjih mestih in, predno so se utegnili v ljudovledl d ae je raslirils novica o njrgo stil as saboj VsrftSvo ter pls Njegov pohod je bil podoben burji, kstero podžiga zlobe in željo po mstfOvsnju. Deaet tisol konj je eeptslo ae njim po polju, pokritem le s snegom proti južni meji ljudovlsde, ugonebljejoč ns tej poti vse s ^«Jsm iu tnelem. To nI bil vel nekdonji dobri Kerol Ouetev, M se je laskal voje kom ter prijezno aegsl v roko poljskemu plemstvu. Kjerkoli se je prikesel, je tcklg v potokih plemeni-tslke in kmdke kri Menjlc oddelke je ugonebljel ne poti in oheiel jetnike bras mmiljenjs. Tods ksdsr stopi meilved is geUeve ne od krito polje, lomi vee, ker mu pride ns pot, tekrat gredo volkovi ze njim po nje||otj sledi ter se mu zajedejo vsek hip v tilnik, tekgjso tudi moli oddel ki drvili se vojsko Karola (oiatsvs, kakor aeas* Ss Ilovekom. Ue, le vstmjn. jm . knjti Ili sn po dnevu in po neli, ob lepem in slehem vremenu; pred njim ps eo podirali moetoveX ugmmbijfli fived, ds je moral iti kekor po puHsvi, v kateri nI niti kruhe, niti podstrešje. - Kerol Onetev je kmelu je bilo njegove podjetje okrog njegs tsko ns fttmko. »krog ssblodene ledje v Pri ketera se je ndele prve ter t| raz sebe žvedski jerem - v MsH Pol^M, v Smdi! .It vi in ne Žmiidakem je raagm|nle vojne. Hnmo v gradovih, in veljih mestih so ao le drželi Avedjr kskor ns otokih Ker pe se t ,*> vsai. goad«v. polja n rak. ao vee te imeli !r poij^t v rokell. Ne temo posemeaen vojsk, ne sem« menjls krdeis. merrel celo cel polk a» ni am*l o.l*rg«M od glavne Ived ake moli as uro dsljave, kajtf laginil je. kakor bi podel r brezdno, m jetniki, ki ee siulajno ?rikh kmetom v rok r. ao umirafi v groznih mukakj^ , Zamen jedel Kerol Guetev po veseh in mestih razglssiti, ds dobi vesk kmet, keteri mu pripelje oboroženega plemiče, bodisi živege sli mrtvege, svobodo ne volne čeee ter it zemljo v nagrado Jftnctje so nsmree e plemstvom in vsUeui vred sbeleli v gozde, kjer so ne primernih mestih preželi ne Švede, napadali mSnjie oddelke ter ugonobijo* prednje etraže. Cepci, vile in koee so jim služile mesto esbelj. J V srcu Kerola Ooetsvs se je le tem huje ku-heie jese, ker je zagrnil komaj pred nekoliko meseci e tsko lskkoto ta kraj, radi Iceer ni mogel ae-daj razumeti, kaj se jc zgodilo, odkod tc moči, odkod tg upor in te atralna vojna pa življenje in smrt, ketere konce ni videl ter si gs ni mogel niti predeliti. H Ivedakim kraljem ao Ili: njegov brat Adolf. kot glevni poveljnik, Robert Dugles, Henrik ttorn, sorodnik onega Horne, ki je padel pod čeneto-hovom -, Veldemer, grof danaki, ter Mueller, ki je izgubil svojo bojno slovo pod Jsanogorskim samo stsnom, potem Ali-mberg, usjizurjenejli voditelj konjiee med fevdi. IfamcrNild. na.-.-Inik topnilld »tvs, ter eteri razbojnik^, maršal Arfuid Wittcm-berg, proslavljen po avojem zverstvu, ter Forgcll in doke j drugih, Idi ao se glede znenje bojnega rokodelstvo morali skriti nemsra samo pred kra Ijem. Vsi ti ao se bali v svojih srcih, da propade radi ogromnega t rude, radi pomsnjeknja hrane in bes-note Poljskev s kraljem vred njihove vojsko. Sts-ri Wrttemberg je celo nesvetovsl, nSj se vstevi pohod.:-'- .. To, ker je le najbolj jezilo Švede^ je bile negotovost, od kstere strani jik nepede »Ovrsžnik Pogostoma so streljali v lesno gollsvo, mislef ai, da ime jo pred seboj -sovražnike, keterege vendsr nikdsr tsm ni bilo. Svedje so drvUi zs Černcckim; on pe se ni amstfsl le q>oeobnim za bitko a Md ako armedo, krožil je naokrog tako, da ao ai Sve-djc misliH, de ge inuijo pred eoboj, in Čarneeki je uporabil ugodno priložnost, pobijal one, ki ao za oeteli, ter tsko zmenjlevsl Itevilo ivedeke vojske. Nspoded se jim je posrečilo gs zajeti v Go-lembg, ne dslel od izlive reke Vepre v Vislo. Nekoliko poljskih praporov, ki so stsli pripravljeni, je planilo na sovražnike ter nepravilo med njim zmetnjevo. Volodijevaki je planil a svojimi Lavda-ni na Vsldemsra danskega, dvi Kovecka, Samuel in Jen, nelelujočs' oklepnikom-bojgfjemT | UMU OGLASI POTREBUJEMO MOŽE I* MLADEBZČE ZA deloVVAAI HETEEL A OOMPAKY 1748 LAE&ABEE »T T -'f v POTEBUJEMO delavce zs vsskovratno delov naši mesnici. Dobra plsla in izvrstno delavske razmere.' ; • \■■■ m HETZEL 4 00. 17a EeJ B- POTREBUJEMO -7" DELAVCE ZA LIVARNO. Stuluo dfclo. — Vprašajte pri: I PAKERJE za pakirauje bsrve v konveh; izvrstna prilika za dobre-može. Potrebujemo tudi mm-iic može ze splolna dela v In okrog to-varie barv. — VpraSajte za Mr mi ^ w Mi . , ——Pet a napadla najemne Angleže Vllkisonove ter jih raz- .......■ S^alr??ŽZ? T "fleteU ^laV8ki ? Bi BENJAMIN MOORE nonrfci s teklno silo drug v drugega, de so »e ti ^ AlHnJuSt« ljudje in konji zdeli podobni vihri, besneči po po- * Mu. .Hipoma, kakor bi trenil, eo^o^jski pritirali Švede k Viali, rsdi Isasr je Dugias pritekel, ko je to opasil, s svojimi izvrstnimi jezdeei p<».Hlednj»^ ne pomo^. Tode napade tudi te nove moči niso mogle odvrniti, radi česar ao bili Svedje prisiljeni, aksksti raz visokega obrežja na led, katerega so pokrili teke golto, ds so bili podobni črnim us belem papirju. V tej bi** so podli ns I strani kraljevi! Vsldemsr in Vikileon, s kiu. _ n ona k i je psdel s konjs ter ei zlomil nogo/Poljski j ao izgubil obs Covecks, Mslsvskega, Rudavsk^a,! Rogovskege,pn»inHk< Ka, Hojnsk« Ka Jn^Pornsve-Skega, samo jedbii Volodijevaki jc oetel nepolko-doven, dani ae je zaganjal v Ivediike vrste kakor LINK BELT 00., 829 W. 39th Et, Ohiosgo, 111. m --- POTREBUJEMO MLADE ŽENSKE za več in manjurno delo v nsli glavni ka varni in restavraciji. Ure »o od 10 A. M. do 6. P. M. in od 11. A. M, do 2:30 P. M. Oglasite se .1. - .. „ IWI*T and COMPANY Emplovment uradu, Union Stock- ysrds. - Tel. Tsrds 4200, V Locsl 186. potepijslec v vodO. m Med tem ko je dospel sem Cerol Gustav ogledati, predno pohodu, je že pu-V nsjvelji plamen 1, ksko nevarno •c je rasli vele ee razliva morje v VeliAti Poljski, prvs hotele strasti glevno mol jo in topovi in takrat se jc položaj po-vaem i spremenil. Nekateri polki ČS^iSfrm* pozne« vojslke discipline, niso'ffnali sukati orožja, m vsled tega niso mogli ohraniti svojih pozicij; neketeri niso imeli konj, drugi pa so navzlic zapovedi naj ImkIo pripravljeni, mirno sedeli v oddaljenih veseh. Ko je te poslednje Vpadel so- I vrsžnik neprilskovano, so se takoj razikropili fer jeli bežeti proti Vepri. Rsdi tegs je Čarneeki ss povedal, zetrofciti k vrnitvi, ds se tsko režijo vssj oni polki, ki so se prvi opustili v boj. Nekateri ao torej odrinili zs Vepro, drugi h Konjskivolji in prepullali na te nalin zmago Karolu Gustavu. One ps, ki ao Zmleli zs reko, ao le dolg.ft*«;. njaki vojeki Zbrožke in itsHnskega, ki so le ved-no oeteli pri Švedih. Veselje Svodov je bilo neizmerno . . . Vseke-ko pe so trofoje te smege bile zelo neznetne: no-koliko vrel ovas iu nekoliko praznih voz, to je bilo vee, ker so to pot dobili, tod| Ksrolu i^la, m bilo msr zs ple9. Redovel so je, ds ga je zo-pet kekor nekdaj epremljele sreča, da je zmagal, komaj ae jo pokszst, in sicer samega Čarneckegs, v keterege je ativil Jsn Kszhnir in poljaka ljudovlado največje nedeje. »mt\ se je uedejetl, da eo te novice rasMee po vsej deleli, de bodo vse uets pene vi je le "Čarneeki je premagan." na kar upade pogum zevesnikom in vaem onhn. ki ho na L njih posiv pograbili ss o,-o*mT Ko ao torej prinesli kralju one vrele ovse ter mu jih vrgli k nogem in ž njimi vred trupli \ eldemsra in Vikilaona. oe je ohrnil k svojim skrbipolnitn generalom ter rekel: "Pomirite se. gospodje) ... Hej je to uej voeje zmegs izmed vseh letolnjih meg tor utrg ne uplivstl na vae naslednje. 8 to zmago *e utec-ne kom-eti vae vojne." "Vele veMsnstvo!" odvrne Wittemberg "ashvslimo Hogs. da nam £ radi > gole mirno nedsljevsti svojo pot. «oj polki Čer- rej^raSli* Uk° ^ ^^ H^r ao ae 7*'Ooepod ■orisi!" odvrne kraU, "ne ama tram te slebej|im od Čern,< ko hi S teko razbil, «luilm, da v dveh meeecih ne zbral akupaj avojlh vgj*." , "^T* WittemWrt ae »ollo prikloni, Kerol Ouetev ge nadaljuje: ^ * "Pohml tn»mo imeli sedej miren, kejii urno rsrneeki nas je mogel vssemirjeti 2 vojaksmi ('srneekegs se iaginile tudi ovire. '' Oenerali se biti veeeU tek heoed. Vojaki, pi-jeni zmage ae prikejeli pojoč in ukejol pred kra tt^flSmscki ^m je pekel biti straMo. Mislili ^ M. ds ho ta zasaga im< la t romiai veHl gfiH^J Kralj je milo«« rojaki nekoliko ur politim med tem ps ts i, Kmmm vo/«v| z POTKtBUJKMO »VAŠKEGA POMOČNIKA. -Oglasite ae ne. ;. 526 Wost 22nd Btraot UVAEJI (MODLAEJI)! The Indisnspolis Plsnt of Link Belt kompenije je ravno dokončala a povečanjem svoje tovarn* in valed tega potrebuje tudi več livarjev. Hi lahko damo delo izučonin železolivarjem in sprejmemo tudi delavce, ds se učč livarskega po-ala. To so primerno dobrs d< ls >" želimo jih oddati dobrim in stsl-nim delavcem, ki so pri volji de-leti vse leto pri nos ze dobro pla- /V ^ Pridite oaebno ali pa pilite na BKFLOYMENT (IPPICE, Went Washington St. in Belmont Ave. UNK BELT OOMPANT Indisnspolis, Ind. - USTNICA UPRAVNlSTVA 2eli ae opozorite vae cenjene laročnlke, da upoitevsjo pri »ošiljsnju naročnine NOVF: :KNE. torej lUtu se je povilal« laročninu s PRVIM JUUJEM ca EN DOLAR in to velja u* /ae naročnike člane S. N. P. J-n ensko sn ne Člnne, ss mesto ^hicugo in sn staro domovino. Torej kdo poalal manj se mu »de tudi manj Časa »pisalo o 3 • V odgovor vacm onim, ki i prašni i glede koe neročcnili >d John Gricnrja. da nam jr i poročil, d« je s dnem 16. Juli-h odpoelal vas nsročils. POEOE ILOVBflKI FAE-MAEJI! Ns prodaj tmm 40 ovse I Ako kateri fermer želi prileti s ovije* rejo. ee mu nodi ugodno prilik« sedaj, ker jih' lahko kupi od m. ne po zeli zmerno nizki eenL Prodom jih. kolikor jUi kdo koče U oojaanile se obrnite eeehno aH f pismeno ns lsstniks: Joks t3n, P . O. Bos M