List 7$
\ Iietik Kimovca
1849
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '? , za 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/, gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno
ene kvatre 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
PovaMIo na nai*ocl»o.
Za 'prihodnje kvatre se zopet k naročbi na Slovenijo povabijo in opomnijo dozdajni g. g. p. n. pri-jemniki, ki so jo le za tekoče kvatre naročili, in drugi častiti rodoljubi, ki k naročbi pristopiti hočejo. Cena
ostane navadna.
Sedajno stanje cirkve.
i.
Pod naslovam: „Sedajno stanje cirkve" („die kirchlichen Zustande der Gegemvart" Tiibingen in der Laupp'sehen Buchhandlung) je od J. B. Hirscher-ja neka knjižica na svitlo prišla, gotovo vredna, de jo ne samo vsaki duhovnik, temuč tudi vsaki sveten človek (svetjan, Laie) večbart dobro dobro prebere. Kdo ne pozna slavnoglasnega gosp. J. B. Hir- tak krepko šerja, dohtarja bogoslovja in učitelja na Frey- sada v njej burgskim vseučelišču, kanonika pri nadško- ležeče, fijskej cirkvi itd.? G. Dr. Janez kerst. Hir-scher je dobroznan spisatel, in po celi Evropi slovi kot človek, bogoslovec in učitel; občno znana je njegova goreča ljubezen do sreče sv. cerkve, kakor tudi njegova pravo-vernost in visoka učenost. —
Pri Slovencih katolška vera že od nekdaj veselo cveti, Slovenci so že od nekdaj verni in zvesti sini svoje katolške cirkve. „Najno vejši prigodbe, pravi g. H. st. VIII. močno šenejo in silijo, da prevdarimo sedajne okoljšine in razmere naše cirkve; zakaj one nam ne kažejo samo nevarnosti za pojedine cirkve-ne reči in osobe, temuč nevarnosti za sami obstoj naše cirkve." Kteremu Slovencu lete žalostne, pa žalibože! resnične besede globoko v serce ne sežejo; mi Slovenci nismo samo le deržavljani, smo tudi katolčani, se ne potegujemo samo za srečo in slavo naše deržave, temuč tudi za srečo in slavo naše cirkve. Zato Slovenci meni ne hote za zlo vzeli, da vam v tim političnim časopisu misli gosp. Hiršerja zastran sedajnega stanja cirkve podam opomnivši, da je deržava in cirkva, politika in keršanstvo med seboj u najožjej zvezi.
„Če se bojo, kakor previdim, na tej knjižici mnogi spodtikali, tak me to hudo zadene zastran tistih, kterih osobnost spoštujem in ljubim. Vender se tega spotikleja nisim smel ogniti, misleč, da je za cirkvo u sedajnih nevarnostih in potrebah koristno in potrebno, to pregovoriti, kar sim jas pregovoril in sprožil. Jas nisim pisal, ker je meni tako dopadio, temuč ker sim jas to za svojo dolžnost der-žal", pravi H. st. V. — St. 3. Cirkva je sedaj v stanju, v kterim še ni bla od petnajst-sto let: „ona ima pravico, svoje zadeve samostojno uredovati in oskerbovati."
Alj se vpraša, bode li to cerkvi na srečo ali škodo ? Mnogo dobička bo iz cirkvene svobode za cirkvo izviralo, pa vender gosp H. ne taji, da tudi nevarnosti za cirkvo nastajajo; postavim, da se bo mnogo sedajnih udov od nje odcepilo, da cirkva ne bo imela deržavne ali svetne pomoči in podpore, ktera je jej v marsikterim obziru mnogo koristila na pr. pri oskerbljenju cerkvenega premoženja, pri kaznovanju hudodelcev itd.; dalej da jej odgojenje mladine ni več izključlivo izro-
prijateli cirkve za svobode cirkve (v Frankobrodu) glasovali: „dar iz takih rok mora že popred se nevaren zdeti," timeo Danaos et dona ferentes. To morebiti koga mika ba-rati, jeli se ni z svobodo cirkve več zgubilo, kot pridobilo? „Jas mislim, pravi H. str. 12. da nevarnost ino boj cerkvi gotovo več koristiti zamoreta, kakor to, da bi se brez-skerbno na svetne rame upirala, in da se bo cerkvi, kedar ona v svojej neogiblivej nevarnosti in protečej zgubi vso svojo moč zbudi,
živlenje razvilo, ktero se je do pogrešalo. Vse je torej na tem
, da se cirkva silno povzdigne, svoje moči na to oberne. Če ne, bo pa sila, kaj se pravi vlastne moči. —
in vse sku-
biti samostalen in ne imeti Dobro! U čem pa naleži
tista povzdiga (Aufschwung), in ktera je taista njena moč, ktero mora ona napeti?" — U Wiircburgu na Barskim so se zbrali nemški škofi, da so se posvetovali od sedajne naloge cirkve; „leta škofiski zbor, veli H. st. 13, je vender le začetik potrebne povzdi-ge, in le del moči, ktera v cerkvi počiva in se napeti mora. Bes! kaj pomaga, ako knjezi zbore deržejo in kaj sklenejo? To je dro perva in potrebna reč; alj oni stoje sami in slabi, ako nemajo narode za sebo, kteri njih sklepe podobrijo in v potrebi tudi podporna gajo. Bavno taka je tudi s takim škofiskim zboram; ako se pri njemu duhovništvo in ljudstvo ne vdeleži, je on brez moči in prospeha Erfolg). To spoznavši škofi so sklenili, sinode ali zbore spet obudili in v živlenje vesti tej reči pa vse na tem leži, v kterim du-
čeno; in še več drugih vsaki iz tega viditi more,
nevarnost, kar ze ker so naj veči ne-
hu ti zbori sostavleni in deržani bojo.
Na zborih, kje se ne samo le škofi, te muč tudi poslanci iz duhovništva In ljudstva znidejo, pogovarjajo in posvetujejo, — kje se vse znamenitne — umne in žlahtne — moči iz cele škofije zberejo, in po opravilnim redu svoje predloge, svete, in mnenja oznaniti smejo, cje je vsakemu na volji odkritoserčno prašali kaj je potreba, kje je kaj za popraviti, kako se bode pomagalo itd.? — na takih zborih, kje se po vseobčnim svetovanju s škofiškim poterdenjem postave delajo, na takih je pozornost, vdeležnost in gorečnost, na takih zadobi škof, duhovništvo in ljudstvo velik dobiček: cela cirkva se zdrami, oživi in povzdigne. Kakšno moč in veljavo imajo postave na takih zborih storjene! Take postave in napra ve se oznanijo kot mnenje, osvedočenje, in volja cele škofije, in bojo po celej škofu veliko več veljale, kot dosadajne papirove ali bumažne postave; in zborniki pridši na dom jih bojo z besedo in djanjem gotovo in to krepko podpirovali! Kar škof iz takih zbori pregovori, se ne more deržati zavoljo posa-mesnega človeka; njegov glas je volja celega duhovništva in ljudstva, in ima po udih ško fijškega zbora po celej škofii svoje zagovor nike in zastopovavce. — Pa bode marsikteri mislil, da je to kaj clo novega v našej cerkvi da dosada v njej ni blo nič slišati od taki zborov, kteri so bli iz škofov, duhovništva in
ljudstva sostavleni ? Ako vzamemo sveto pismo novega zakona v roko, in prebiramo po Hirš. sledeče mesta. Skrivt. 1, 15 — 26; — apost. dj. 6, 1; 11, 22; 15, 2; 15, 6: 15, 23; 21, 25; 16, 4; 15, 41; 20, 28; - Filip: 1; Tit.: 1, 5; I. Tim.: 3, 1; Tit.: 1, 7; Tim.: 3, 4; Tit.: 1, 9; I. Petr.: 5, 1; — najdemo, de so ob času sv. apostelnov starejši ljudstva (presbyteri, duhovniki) in drugi verni pod višjim vodstvam sv. apostelnov svoj okrog, svoj zbor, cirkvo v znotrajnih zadevah uravnali. Tako je tudi blo v oznejših stoletjeh, kjer najdemo napravo presbyterialno (Presbyterial-Einrichtung), to je opravljanje cirkveno v rokah starejših mož. —
(Dalje sledi.)
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska «lexela.
Ljubljana. Nova železna cesta mnogo plujiga in domačiga ljudstva semtertje >uzi, n novo življenje to obuduje v našim mestu, posebno po ulicah železnici bližejših. Le od ene nesreče smo do zdaj z vedili, ki se je pri vožnji pripetila; v Kresnicah, pravijo je bila fantu roka odtergana.
„Novice" pišejo: »Pričakujemo, de bo vodstvo železnice ceno vožnje, kakor tudi njeni odhod in prihod tudi v slovenskim jeziku razglasilo za veliko množico tistih ljudi, vi bojo železnici kaj skupiti dali, pa nemškiga ne umejo." Zares , prečudno je, de oskerb-ništvo železnice tega se šelej opominjati mora.
Iz Tersta je toliko begunov pred kolero v Ljubljano prišlo, de že stanovanja več najti ni. Tudi po drugih krajih poleg teržaške ceste se jih je veliko naselilo.
Ljubljana je kolero spodobno sprejeti pripravljena. Zdravilski odbor od vlade poklican, nas je podučil v zaderžanju proti nje, in že so zdravniki po odsekih mesta razdeljeni prihodnim bolnikam na pomoč. Ne vemo, zakaj seje nekterimu mestni del izročil, ki dalječ od njegoviga staniša leži.
Nekaj Serežanov smo vidil i te dni tukaj. Iz Metlike 24. Septembra. Kmalo po svojem prihodu v premilo domovino sim sc z veseljem pripričal, da se moji predragi ro-
jaki z branjem neprecenljivih „Novic" bolj pečajo kot pred 4 leti. Tudi ^Slovenijo" sim narajmal. Vendar moram odkritoserčno povedati, da šteje med prostem Ijudstvam še malo bravcov. Ljudje so še premalo omikani in pa siromaščina jih še zlo tare. Marsikteri bi si jo morde še omislil, pa ... mu cesar (pomanjkanje denarja) ne pripusti. Vendar je upati, da se bodo naši ljudje zdaj kmalo zmogli, ker je tlaka in desetina za vavek pokopana. Zakaj zares je tukaj kmet v primeri toliko tlake imel, kot nikjer na Krajnskim.
Kar se omike tiče, se ni čuditi, da je na nizki stopili. Kakšne so bile šole še tiste, ki so bile! — Babja vera v čare ali coperni-
c e je — bodi Bogu potoženo — tukaj še lako vkoreninjena, da nikoli tega. Jeli potlej čudo, da se kaj takega primeri, kot se je unidanv Metliški okolici in sicer v Št m č u. — Toča je bila pobila. Kmetje so za terdno mislili, daje to g. fajmošter storil, ker mu niso desetine dali. Eden izmed njih prinese polno brento v tertju po tleh nabraniga grozdja v farož. Rentači ponotri: „Bom farju pokazal, kaj je naredil. Potlej ga bom pa po vsih stopnicah (štengali) doli vlekel!" — Gosp. fajmoštrovi hlapci to slišati ga vender srečno izpokajo.
Kmeta Semičke fare, ki mi je to pravil, zavprašam, jeli on verjame, de je točo fajmošter naredil. „Kdo pa?" me zaverne. Mu prav po domače razložim, kako se toča sama po natorni postavi napravi in da ni nič druziga kot v zraku zmerznjen dež. — Mi prikimuje Ko ga nazadnje vprašam, če bo še verjel, da jih je fajmošter s točo potolkel, kaj mi odgovori? „Če ga gre jutri kdo davit, bom šel prec pomagat."
Ko bi pač šole na kmetih kmalo kmalo pomnožili in predstojniki sleherne srenje verno pazili, da bi stariši že 7 let staro otroke pod kaznijo v šolo poslali in pošiljali.
V scrce me je zabolelo slišati nekiga bogatega kmeta Metliške okolice. Jaz ne dam nobenega sina v šolo, ko bi jih imel deset. Ta in ta, uni pa uni je dal svojiga sina v šolo; kaj znajo več od drugih? Še pismica ne ume po nemško spisati, pa je hodil 3 leta v šolo !"
Gola resnica. Po nemško ne splete slo venski učenec starokopitne nemške male šole nič. Mora nazadnje po slovensko začeti. Pa ker se ni maternega jezika po slovnici učil je v pisanji pomota čez pomoto. Vendar ga razumeš. Če pa učenec, ki se je nemščine 3 leta učil, slovenščine pa ne, vendar na posled slevensko pismice, sicer polno pomot, pa vender razumljivo spiše, po nemško pa tega kratko ne malo storiti ne more; ali bi tak učenec, ko bi se bil maternega (slovenskega) jezika po slovnici učil, si o v en sko pismice (in pa še več kot kako pismice) ne spisal popolnoma dobro, brez pomote? Kaj je bolje, 27 nemških čerk poznati v pisanju maternega jezika pa komaj deseti del znanosti imeti? ali pa nobene nemške čerke poznati, svoj inarteni jezik pa popolnoma pisati u-meli in poverh se v razumljivem maternem jeziku še marsikaj koristnega za življenje naučiti ?
Šolarček zadnje šole na kmetih res nič več ne ve po nemško, kot da 27 nemških čerk pozna. Pa kaj liasni čerke poznati, kar je s čerkami pisano pa ne razumeti!
Terjajte tedaj predragi Slovenci, da vam začnejo učitelji — kakor tudi minister uka za-pove — otroke že letos v maternem jeziku učiti.
O tej priliki naj ti tudi povem, predraga Slovenija, da bodo Metliške male šole po sklepu sploh spoštovaniga križanskiga oskerb-nika in ob enim šolskiga ogleda g. Kapele t a in pridniga učitelja g. Dolarja že letos v narodnem duhu osnovane in da bo v pervo malo šolo kaj umno zložena slovenska knjižica „Mali Blaže" vpeljana. Ne dvomim, da bodo s tem sklepom tudi visoko častillj. g. dekan Vinc. Vouk, mož prave modrosti, popolnoma zadovoljni.
22. Sept. je bil oznanil predstojnik M e t-liške srenje v najem dajanje zverinskiga lova. Pri dražbi pa se je toliko kmetov in tudi mestnjanov zoper to na noge postavilo, da so se morali vsi brez dokončka raziti. Pravijo da naj vsak po svojim zverino strelja, desiravno to nova postava le tistim dovoli, ki imajo nar manj 200 oralov zemlje. Tej naredili se vendar ljudje, kakor vem, nc zoperstavljajo v resnici zato, da bi vsak po svoji zemlji zverino streljal, ker je tukaj malo streleov ali lovcov, ampak zato, da bi jim nihče žita ne gazil, kar se je poprej zares od sile godilo.
Menim tedaj, da si bo srenja, kadar se bo morala nova postava vresničiti, rajši lovca sama najela.	J. Navratil.
\ lz Štajera 23. Kimovca 1849. Vsih domorodcev oči so zdaj obernjene na vpeljavo novih sodišč in na osebe, ktere bodo zbrane za urad. Kakor se sliši se nam Slo venccm vesela ne kaže. Višje dostojanstva se mende bodo dale večidel Nemcam, samo nižje bodo doletele Slovence, de se tako Sla-vizem paralizira, kakor sem iz ust enega ča-kanca (kandidata) čul. Ta gospod mi je tudi povedal, da je mu predsednik vpeljavne komisije odgovoril te le besede, kedar se je spričoval, da nemore k svojim prošnjam ska-ziuge kterega profesorja slov. jezika priložiti, ker ni nikdar ne na vseučilišči predavanja slov. jezika objiskal, zdaj pa v svoji starosti ni je kos se gramatike naučiti: — „E zakaj vse to? Vi se izkažete, da ste na slovenskim uradovali, pa je zadosti — k temu bi še atte-stal, ga ja lehko za dva rajuš povsod dobi." Sic! Bravci sodite, in prevdarite, kako bo skoro slov. jezik v pisarnice vpeljan. V ispisu za službe stoji černo na belo : Die Bewerber um einen Dienstposten im Marburger Kreise haben sicli iiber die vollstandige Kenntniss der slovvenischen Sprache auszuvveisen itd. Če je eden na Slovenskem uradoval, to je teže poročanstvo za vollstandige Kenntniss, kjer tolko terdih Nemcov uraduje! To je toljko ob-Ijublena enakopravnost, da Nemšina povsod pervenstvo ima. No moj Slovenec on molči, se ne gane, gleda kako mu se volna striže , no drugi se žnjo oblači. Če se zdaj od začetka, zdaj na novo, taki uradniki ne postavijo, kteri do v kratkem kos slovenski urado-vati, tako Slovenšino nikdar ne bo v pisarnicali obveljala. Dozdaj je germaniziranje (po-nemčanje) lazilo, ali odzdaj de poskakom (in galopp) naprejšlo, če se mu ne bomo z vso močjo protistavili. Pa kdor mu se stavi? kdor je damorodec? kde kteri duhoven ali učitelj tu in tam kakšni uradnik, ali še ta skrivši — vse drugo je topo, narod pa mašina, ktero lehko ravnaš, kakor hočeš, če le si nastaja-lišči uradov. Uradi (Behorden) če neso očitni protivniki, ter so pasivni, meščani so optu-jeni, nadeti z nemškim življam , kdor de se te povzdignil za čast in blagor naroda tako, da de imelo povzdignenje, priznanje in veljavnost? Mi dremljemo, drugi nam pred nosom pšenico zoblejo, potlain teda, kedar že nam za gaber gre, vičemo in krišimo, kaj pa nam nič ne basni. Tako si ti Ljubljana, če ravno ti pevec peva: „Toraj o Ljublana bela budi zopet še vesela, vendar z tirni besedami potroštana, pa tudi nič več ko potro-štana. Na narodi vse leži, 011 je krepak, pa nema vodjev. On ima še narodni čut, in tudi še pogum, ali ne ve ga pokazati. Zatoraj sini naroda, kteri stojite na čelu in višji sto-linji javnosti, kterim je povereno mesto očitne službe, kteri ste nosivci važnega mnenja, kteri ste več, ko prosti udi naroda, lotite se svetega posla, in bodte naroda pripročniki in
zagovorniki!
Politiško življenje pri nas zdaj celo spi. Tudi narodno dremlje. Šolni zbori se mlačno objiskujejo, šolni oglede so starega kopita moževi, školniki (šolmeštri) nemajo praktičnega pogleda, so postarali v starih sistemih in tako reč gre polžovo pot. Na prošnjo Celjanov , da se sedeš krajske vlade iz Marburga v Celje prinese se med Muro in Dravo obilni podpisi zbirajo. Marburžani so za lierb-tam nadvojvoda Janeza stali — in tako so nesli doino popir, na kterem je zapisano bilo: ne v Celi, temuč v Marburgi. Danes je bil eden mojih prijateljev pri meni, kteri je z Dunaja od g. ministra nauka grofa Thuna prišel. On mi pravi, da blagi grof ima dobro voljo do Slavjanov, ali da že bomo letos ali drugo leto veselja se vživali, da bo v višjih učivnicah jezik podučivni slovenski, to sliši
med s. Jurja in Martina, t. j. precej daleč še je do tega.
Naš Graški gubernium je vendar enkrat začel vse naredbe, kurende itd. tudi v slovenskim jeziku na gospodske razpošiljat, pa joj in prejoj v Slovenščini, da se Bogu smili. Naši uradniki te naredbe jako skrivajo, da jih kmet ne vidi, in na černo desko pred pi-sarnico zmirom še nemške pribijajo. Neki clo taki touristom, to so taki ljudi, kteri radi pri vsaki mizi ližejo in po vsih kletih smučejo, poveda, da kmet druga ne želi ko ljubo zlato Nemšino, — toti turisti tedaj po vsih časopisih trobijo; Die offentlichc Meinung ist durcli-weg fiir deutsche Sprache u. Schule u. Amt. Das Volk ist Ioyal u. gibt dem nationellen Agitiren kein Gelior. Eden takih klopetarov je znani Marburžki dopisatelj v Graškem kon-stit. Blatt pod naslovam: Briefe eines Mar-burgers. Tudi en drugi z imenam Renegatus se je začel glasiti, mož bistre glave in ima esprit, ko srakoper in sraka, s kterim posme-havno ljubo Slovenio ognusuje ne iz temeljov doktrinarnio , temoč ex principio stomachi, kteri se je v svojih 30 letih ne truda vzel slovenski sebe in svoje otroke naučiti, temuč le s slovenskim denarjem in slov. vinogradi z najsvetejšo gorečnostjo se pečal. Pa dajmo mu mira. Njegovo ime nede gotovo nobeden zarod blagoslavljal. — Kako nas dušna kuga kolje, tako tudi telesna. 14. in 15. Sept. je med Muro in Dravo od Polčan do Radgone v širokosti od 5 ur taka toča kapala, da je aj-dna in vinogradi pobiti do blatnega, da se je drevje in več hramov poderlo, in da je pernate živali in zajcov na polji mertvih najdeno dosti. Tako malo sladiča le sam pelin! —
Hervaška. in ser lis k a dežela.
Konec pisma opravilstva vojvodine Serbske na banskiga opravnika, po listu 77. »Slovenije": Tako se tudi obnaša Nugentov komisar Latinovič ki hoče proti ministerialnim uredbam o začasnem opravljanju stari sistem tako v mestih kakor v županijah vpeljati.
Ravno tako dela tudi v Banatu od g. f-z-111. Haynau-a postavljeni Ambroži in Ariži. Ta drugi v torontolskej županii, v kteri večina Serbov prebiva. Postavil je nove magistrate, za opravilni jezik je postavil madjar-skega in nemškega.
Vaša prevzvišenost! zaupanje naroda do vlade je pervi temelj, na kterim se poslopje deržave zidati mora. In kako pa se zamore zadobiti to zaupanje, ko organizirajoči komisarji protivno delajo naredbam, ki so od cesarja in opravništva cesarskega izdane in javno v narod vpeljane? V ustavi se razglasuje enakopravnost narodov in narodnosti, in komisari se postavljajo Madjare še ondi, kjer je večina Serbov. Komisarjem se v imenu visoke oblasti v 6. naloži javno ravnanje in od naroda z radostjo prijete inštrukcie, de vse nezaneslive, kompromitirane osebe ne samo v županijskih in mestnih, temuč tudi v nižjih službah, kakor duhovne, notare, učitelje in druge brez prezira koj odstavijo in na njih mesto zaneslive osebe postavijo, ki potrebne jezike znajo; ali imenovani komisarji take ljudi postavljajo, ki so se proti cesarju in našemu narodu bili do poslednih dni, in ki so se še le poznej, ko jih je cesarska vojska premagala in raztirala, v svoj dom vernuli.
V §. 8. imenovane inštrukcie je zapovedano cesarskem komisarjem, de oni pri vsih manjših uradih samo županijski v tistim kraju navadni jezik v urade uvedejo; ali oni rabijo madjarski jezik za uradni jezik v krajih kjer ni dvajsetina Madjarov. So morebiti Madjari popred, kakor so se od celotne deržave od-tergati skušali, kaj več imeli?
Ali bi bili oni, ako bi jim bilo po sreči izšlo, cesarsko vojsko premagati, kaj več zase storili zamogli, kakor kar jim zdaj, pun-tarjem li novi opravniški komisarji dajo?
Vse to je proti načelu po ustavi izrečene
enakopravnosti, ki jo je naš narod z prelivanjem toliko kervi gotovo zaslužil; ki lahko v narodu javno nezadovoljnost zbudi, in kakor smo se prepričali tudi že budi.
Iz vsega tega bo Vaša prevzvišenost pre-vidila, de zavoljo takiga ravnanja Bačkih in Ranatskih komesarjev^ lahko nove zmešnjave nastopijo. To tedaj zavolj silno potrebnega vravnanja Vaši prevzviženosti ponižno na znanje damo s polnim zaupanjem, de bo to oprav-ništvo po priporočenju Vaše prevzviženosti tudi na dalje še vodstvo svojih občnih opravil peljalo, važneje sklenitbe pa Vašej prev-zvišenosti zavoljo znanja poterjenja, in po potrebi obsteječih naprav, kakor tudi v tem pri-merleju berzega vravnanja rado podverglo.
Iz seje opravništva vojvodovine serbske v Zemunu 15. Augusta 1849 leta deržane.
Zagreb. Njih ekscelencia ban je po zapovedi ministra notrajnih oprav tudi iz Vojvodine nekoliko zaupnih mož na Dunaj poklical, de bi ministram potrebne predloge zastran no-trajne nove vravnave Vojvodstva podali. Ti zaupniki so sledeči: g. g. Izidor Nikolič, Jakob' Živanovič, Jan. Paskovič (so že na Dunaju), za tim udi provizorne vlade Vojvodstva Franc Krištof in EvstahiMihajlovič, potem Temišvarski mestni poglavar Marko Po-povič, bivši podžupan krašovskega okroga Teodor Petrovič, Štefan Vukov iz Semlina in Peter Močonji bivši krožni nadžupan toron-lalskega okrožja.
Bansko svetovavstvo ima po pismu ministra denarstva prevdark deželnih dohodkov in stroškov Civil-Hervaškiga in Slavonskiga za leto 1850 predložiti, ki se bo rabil pri izdelovanju splošniga avstrijanskiga denarniga pre-vdarka. •— Gospod Ambrož žl. Vranicani je k posvetovanju v denarniških rečeh od ministerstva na Dunaj poklican.
Austrijanska dežela.
Dr. Kari Ulepič, c. k. /iskalni adjunkt, nekdajni poslane in tajnik austr. deržavniga zbora je odločen za ministerialniga komisarja in predsednika odbora za oprostenje zemljiš na Krajnskim.
„Wiener Zeitung" 23. t. m. poda ukaz ministerstva notrajnih oprav dne 12. t. m. zastran izpeljanja odveze zemljiš v kronovini krajnski. Pervi oddelik v šestih odsekih nakaže primero v postavi 7. kimovca 1848 in patentu 4. sušca 1849 danih vodil.
I. odsek. §§. 1—3 kaže na postavo 7. kim. 1848. 4. in 5. veli, de brez odškodovanja so odpravljeni sledeči davki:
a) Vse davšine in odrajtovila gostačev; b) vodni davki in ribška tlaka, razun take, ki se na lastnih zemljiših dela, in je tako rektificirana, ali pozneje v povračilnih pogodbah izgovorjena; c) vsako povišanje davka iz razpartenja podložnih zemljiš izvirajoče; d) vse gosposkine pravice predkupljenja, vstavila, prevzetja in kupa, brez razločka imena;
e)	Vse dela in darila v denarjih in pridelkih, ki izvirajo iz poprejšniga deželniga sodniga gospostva, kakor sodbinska tlaka, sodbinski oves, sodbinski jeziki, gospostvini oves itd.
f)	vse darila in dela pridši od nekdajniga grajšinskiga oskerbljenja sodbine in politiške urade, kakor: sodbinska tlaka za sodniške zidanja, gospostvini denar za varstva, denar od ognja ali straže itd. in g) gospostvini od-peljavni denar in mortuar, smertna pravica itd. — 6. Temu oprek pa odpadejo tudi brez odškodovanja vse dolžnosti prejšnih go-sposk v podporo njejnih prejšnih podložnikov, posebno dolžnost pripomočka pri kužnih boleznih, pri zdravljenju ostrupnjenih itd. sploh vse dolžnosti prejšnih gosposk izvirajoče iz osebne zveze podložnosti. — §. 7. Od lova kakor patent 7. sušca 1849, in de lovska tlaka in lovske davšine, n. pr. pasji oves, pitanje lovskih pesov itd. brez odškodovanja nehajo. — §. 8. Pravice v gojzdih in na pa-
šah, in servitute med dozdajnimi gosposkami in podložnimi začasno še obstanejo. Zastran teh pravic bodo bolj na tanjčne vodila sledile. —• §. 9. Kakoršne predloge odbor še dati ima.
II.	odsek. Od davšin, ki sc imajo po primernimu povračilu odpraviti, in odkupljivih davšin sploh. — 10. 11. Odkupljivi so davki v 6. patenta 4. sušca omenjeni, ki gredo cerkvam, šolam, faram ali soseskam od zemljiša, potem davšine iz pogodbe čez razdelitev vlastnine. — 12. Take, v 8. postave 7. kim. 1848 in v §. 5. in 14. patenta 4. sučea 1849 omenjene pogodbe so le pogodbe čisto privatne baže, ki po deželni ustavi, in politiških postavah razmero podložnosti ne ustanovijo. Vodila teh §§. torej ne veljajo za zemljiša s dedskim najemam ali dedskiin davkam, ki so take postale iz kaufrehtnih najemnih zemljiš; ne veljajo tudi ne za dominikaliste. — 13. in 14. lzmera povračila se godi po vrednosti odrajtvila tako, de se odvzame vse kar se je vprek moralo tudi nazaj — odrajtovati, in de od vstanka se še tretji del odloči, ter le dva tretina se bota povračovala. K odločenimi! tretinu se šteje tudi dosedanji petin (20 "/u) davšin. — 15. Ta ukaz govori: a) od pre-rajtovanja vrednosti davšin, b) povračila od-rajtovil, ki so v letu 1848 zastale, c) pre-rajtovanja letniga plačila in kapitala za odškodovanje. 16. —
III.	odsek. §. 17. — A. Davšine v pridelkih. §. 18. V denarske premenjene davšine k tem le slišijo, ako niso za vselej premenjene; pred denarske pak le, ako so za vselej v naturalne premenjene §. 19. Nepremenljive davšine v pridelkih so vse, ki sc dajejo po svojim plemenu na mero ali tehto ob gotovin času. §§. 20 — 23. Prerajto-vanje vrednosti pridelkov v danarjih po vod-bah patenta 4. sušca t. 1. — 23. Ako je desetina v dedski najem (Erbpacht) dana, se prerajta povračilo za desetinskiga gospoda od najemnika, in za najemnika od dajavca desetine tudi po vodbah patenta 4. sušca t. 1. in tega ukaza, in le pri očitni zgubi zamore najemnik veči odškodovanje tirjati od gospoda. — §. 24. Pri prerajtovanju kapitala povračila za žitno desetino se dela na podlogi iz-mere doneskov v dobi kmetijski od vsake soseske za kataster odločeni. Viža računa se ukaže. — 25. Za desetino gre zgol primerno odškodovanje, ako ne izvira iz pogodbe. Taka pak se moro odkupiti. — §. 26. Zemljiša po postavi z desetino obložene, ki v katastru še niso, se štejejo v zadni klas svoje soseske. — §. 27. Letni dohodik iz desetine od robe ki se iz zemlje ne pridela, se prerajta od šestih let nazaj od leta 1845 po zapisnikih ali izgovorih prič i. d. — 28. Ako je desetina veči alj manji kot deseti del, se mora na to obzir imeti. — §. 29. Pri desetini od mošta (rebule) se vzame cena kata-stralna tiste soseske, in goršina se odloči. — §. 30. Ako je soseska od leta 1835 do 1845 desetino v najemu imela, se sme, če najemnik in gosposka desetinska hočeta, najemno plačilo pri prerajtanju odškodovanja za podlogo vzeti. To plačilo pak mora celo, brez odločika, v rajtengo priti.
(Dalje sledi.) .
Slovaški poročniki na Dunaju so se tudi marš. lladeckitu poklonili. Jim je govoril:
„Ljubi moji! Čeh sim, in vselej sim Slovake ljubil. Čehi in Slovaki smo bratje in rodni žlahtniki eniga naroda. Dolgo let sim bil na Laškim, alj oddaljen tudi sim vselej serčno miloval žalostno osodo Slovakov. Slo-vaci so posebno pridni vojšaki; z nami vred so se na Laškim in povsod hrabro tepli s vsim sovražniki dinastije, carstva in reda. Vse, kar mi je moč, bom gotovo storil, željam Slovakov pravico zadobiti."
Slovaški poročniki; Hamicli, Kolar in Hla-vats so podali tudi ministram spis želj naroda slovaškiga za vpeljanje ustave 4. sušca t. 1. v slov. jeziku in ustanovitev kronovine slova-
ške (kakor je vojvodina serbska). Reče ta spis, de Slovaki nikdar bi ne mogli osvobo-deni biti gospodarstva madjarskiga, od nezvestih slovaških žlahtnikov podpiran iga, ako bi eniga deželniga poglavarja z Madjari vred imeli. —
Kako pak Slovenci, nemškim ali laškim kronovinam vteleseni? Za njih pravice se nikdo ne oglasi? —
Šole na vseučeliših in gimnaziih se bodo povsod 15. kozoperska začele,
Ministerstvo je vkazalo, de v Lvovu v Galicii se morajo na prošnjo rusinskiga glavniga zbora napisi na ulice v rusinskim jeziku in cirilskim pravopisu narediti, in de mestna gosposka ima rusinsko rabiti v očitnih pismih in govorih.
Ogerska in Erdeljska dežela.
Jožef žlahtni Rudnianski iz Ternoviga, 61 let star, škof v Neusolu je škofijske časti odstavljen, in na 6 let v ječo v terdnjavi obsojen. Duhostvo in ljudstvo je spodbodal k pokoršini Košutu in vojski proti Cesarskim, ukazal je svojim duhovnam za pobite puntarje en čas vsaki dan sv. mašo brati, in sam je slovesno peto mašo imel v praznovanje sklepa madjarskiga zbora 14. mal. travna 1849 zastran odločenja od Avstrije.
Na Erdeljskim se Romancam, ki so se doslej junaško za Cesarja bojevali, vrožje jemati mora, kir ne nehajo, vse kar je madjarskiga vbivati, in posestvo Madjarov ropati in požigati.
Ptuje dežele.
Laška. Sv. oče papež prebiva zdaj v gradu Portici, in mnogokrat se popelje v Na-poli, cerkve obiskovati. Blagoslov je enkrat dal Neapolitanski armadi; ljudstvu je bil, prejeti ga, drugi dan odločen. — Zlato vertnico je papež to leto blagoslovil za kraljico Nea-politansko, kteri jo je po kardinalu poslal. 8. dan kimovca na rojstni dan sv. Marijo je imel kralj s svojo rodovino slovesno praznovanje, ki se kliče Piedigrotta, in vsako leto se po-novljuje v spomin premage kralja Karla III. perviga iz Burbonske hiše na sicilskim pred-stolu, čez Austrijance pri Veletri od 10. do 11. vel. serpana 1744. —
Garibaldi se je odpeljal proti Kagliari, in je prosil de bi v Tunis na Afrikansko zemljo iti smel. — Austrijanska armada na Rimskim in Toskanskim bo, kakor se bere, pomnožena.
Francozka. Odkar se je pismo predsednika Ronaparte na generala Ncy razglasilo, v kterimu predsednik veli, de Francozi imajo slobodno vladati v Rimu tudi proti volji pa-pežovih uradnikov, sta se papež in francozka vlada vunder zopet bolj približala si, in so od papeža ponudbe v Pariz došle, po kterih se mirni sklep kmalo pričakovati zamore. — Pri obertniški razstavi v Parizu so gospe napravile bero za miloserčno namene, ki je do-nesla več ko 40,000 frankov.
Britanska. V irskim selu Cappognin se je 200 ljudi vzdignilo s pušam in drugim orodjem proti straži. Straža je premagala, desiravno je le 7 mož imela, eniga je vbila, in 4 vklenila. Vzrok punta se ne ve.
Turška. Rerzoposel francoski je iz Carigrada v Pariž prinesel naznanje, de Sultan je avstrijanskimu poslancu Stiirmer odrekel, madjarskih puntarskih begunov izdati. Ruski general Radzivil o te reči do Sultana odposlan, bo mende pre pozno prišel.
Amerika. Vladni poglavar otoka Kuba je oprostil vjetiga, iz Nevv-Orleansa odpelja-niga lvubančana Rey, zavolj kteriga so Kuba in severno - amerikanske deržave v prepiru. Predsednik amerikanski, Taylor, je prepovedal napad na otok Kuba, ki so ga nekiAme-rikanci na svojo pest mislili poskusiti pod vod-stvam obersta \Vhita; alj ti si priprav ne puste vstaviti.
M e p o I 1 t i * k i del.
Kraljevič Marko in vila.
(Serbska narodna pesem.)
Jezdista dva mila pobratima Po Miroču, po planini krasni; Jeden niju je Kraljevič Marko , Niju drugi vojevoda Miloš. Jezdista uspored dobra konja, Nesesta uspored bojne kopji; Jeden drugu poljubljasta lice Jz ljubezni mila pobratima. Ali Marku se na šarcu dremlje, Pa besedi pobratimu svomu: O moj brate, vojevoda Miloš! Težko me dremota napaduje, Pevaj brate, ter me razgovarjaj! Al besedi vojevoda Milož: Jaz bi, pobratime, rad ti peval, Al sim pil sinoči mnogo vina Na planini z vilo Ilavijojlo; Pa je vila meni zapretila: Ako bi me cula, da prepevam, Bode ona zdajci me vstrelila, V carsko gerlo ino v serce živo. Al besedi mu kraljevič Marko: Pevaj brate, ti ne boj se vile, Dokler sopem jaz, Kraljevič Marko, in je bistri šareč moj na svetu In na svetu šestoper *) moj zlati. Ondaj Miloš začne prepevati. Oj prekrasno je začel mi pesen, Od vsih naših boljšo in starejo : Kak je kdo kraljevo žezlo deržal, Po častiti po Macedonii, Kako sebi zidal zadušbino. **) Al je Marku pesen verlo mila, Nasloni se sedlu na obličje, Marko spava, Miloš pa prepeva. To začula vila Ravijojla, Pa začne Milošu odpevati, Miloš poje, vila mu odpeva. Lepše je Miloša carsko gerlo, Lepše je, kot gerlo vile same. Razserdi se vila Ravijojla, Pa odskoči u Miroč - planino , Za tetiv zapne dve bele streli, .Tedna vdari u gerlo Miloša, Druga vdari u serce junaško. Kliče Miloš: Jojme moja mati! Jojme Marko, bogom pobratime!***) Jojme brate, vila me vstrelila! Ali nisim brate, ti govoril? Da ne pojem po Miroč - planini ? Ino zdrami se iz spanja Marko Pa odskoči s konja šarenega, Ter pritega dobro mu podproge , Šarca konja ljubi in objeina: Jojme, sarče moje desno krilo! Vilo mi dohiti Ilavijojlo, S čistim srebrom čem (e podkovati, S čistim srebrom ino suhim zlatom; S svilo čem odeti do kolena, Od kolena kite do kopita, Grivo hočem ti preplesti s zlatom, S biserom okinčati jo krasnim. Ali če mi ne dohitiš vile, Ti očesi bom obe iztaknul, Bom vse štiri noge ti polomil Pa te tako pustil na planini, Ter od jele plazi se do jele, Kakor Marko jaz brez pobratima.
(Konec sledi.)
IVekdajna Gorutanija jc bla slovenska.
(Konec.)
B. Višave (Holiere Ansiedelungen.)
Sem slišijo vsi nemški „\Vcissbriache". ,,Višprije", lokal, v „Višprijah" je visoko ležeči kraj.
1.	,,Alpcs in \Vispriach" v št. p. od 9. Jan. 1073.
2.	„Weisspriach\vinkeI" vLungavi, kakor je blo že omenjeno.
#) Šestoper je nekaki kij (Keule), s šestem! peresi okinčan, od tod ima ime.
**) Zadušbina je cerkev ki si jo pobožni v prid svoje duše (za dušo) sozida.
***) „Bogoin pobratim" bi bilo po naše „po Bogu pobratim", ali kjer nam jc ta izrek ravno tako nov, mislimo , da je skorej vse eno, če pri Serbskem ostanemo. Kaj je pobratimstvo, nam je lanska Slovenija v listih 21. in 22. razložila.
3. „Wcisspriacb" v št. Mahorskim kantonu.
1. „Wisperndorf" v št. Lenarfskiin kantonu v Labudskfej dolini.
0.	Mogoče tudi sem gre ,,1'renitz" v kantonu „Albeck", in „Prainig" v Gradcžkim kantonu; morebiti majnka „viš": „Višprcnic", Vi-sprenik."
(J. Nizale (Niederdorfe.)
1.	„Neusach" v kantonu „Grcifenburg";
2.	„Neusach" je Ido od Drobača zasuto; oba od „niz", „nize", v „nizah",
3.	„Nizale" naj nižnja ves v št. Štefan-skej fari na Žili.
4.	„Niza ves", po nemško „Eixcndorf" naj nižnja ves v Otmajnskej fari.
5.	„Xiče" tudi v Tinicnskej fari.
1). O o le (Unterdorfe.) Dol je „niža" Niederung in tudi „binab"; v „dolab" loljko, ko Unterdorf.
1.	„Dolacb" se 8 najde v nemškim Koroškim.
2.	,,DucI" pri št. Patemijonu,
3.	Ves št. Pavel na Žili se pravi po slovensko : „v Dolah".
E. Hlače (Moosdorfe).
Blato das Moos, pl. „blače", v „blačah" (Moosdorfe).
1.	„Flattach" pri zgornej Beli (Ober-vellacb).
2.	„Flatach" v zgornej Dravnej dolini.
3.	„Flalschach" v Lungavi, kakor je blo že rečeno.
4.	Sedajne št. Buprecbt pri Celovcu se pravi v starih pismih „Flatschach".
5.	„\Vatschach" na nemškej Žili.
6.	„FIatschach" v kantonu „Glanegg".
Pazka: tudi „Latschache" „loče" v„ločah"
sem slišijo od .,loč" Moosgras.
K starej Gorutaniji je tudi slišal lep kos sedajne Tirolske dežele. Da je pa Tirolsko nekdaj blo slovensko, priča dogodivščina.
Zakaj pervi naselniki v Noriki se poleg Celtov sploh tudi „Ilirci" imenujejo, kakor pokaže Muhar v „steierm. Zeitscbr." a 1821. I. 21. Toti Ilirci so od Ilira, Istrovega sina, svoje ime dobili, in so Slovenci. „Norika je pa segla od Panonije gor po Rakoskoj kre Dunaje, ter po zdajnej gornji Stajerskej, po Solnigradskoj, Tirolskoj, Koroškoj, semno-ter v Celje" piše Ont. Krempl v dogodivšini Štajerske zemle št. 9.
Kar dogodivšečina priča, poterdijo tudi imena mest; krajev, rek i. t. d. ktere so gotovo slovenskega rodu.
Že ime cele dežele „Tirol" deši po slovenščini. „Tirol" je z visokimi gorami obdana in presekana dežela; take gore se imenujejo
„turah",
„Tauern"
pri Slovencih „ture", v	m
po tem „turovje", „turovlje" ali pomehčeno" „tirole" „Tirol" kakor „germovje", „germovlje" „germole" Gestrauche."
..Bregenz" od „breg" „Ilain;" — „Meran" morebiti namesto „Miran" to je: grad „Frie densehloss"; — „Lienz" pri Bimlanih „Lonti-um" od „lonec" „Topf"; lonci tirolski še sedaj slovijo; — „Silian" ino „Zell" oba imena od „selo" \Vohnsilz; „Toblach" ali „DobIacb" od „topel" warm ali „dob" „Eiche"; „Maria Luggau" na koroško — tirolskej meji od „log" „Marija v logu"; — „Windis'chmatrey" neki terg živo kaže, da so tukaj Slovenci ali Vin-di stanovali; — „Pusterthal" od ..pust" „od, verlassen"; — tudi imena rek na Tirolskim in okolj njega najberžej izvirajo iz slovenske korenine: poglejmo na nektere:
1.	„Adda", po latinsko „Addua" od „vo-da" Wasser per emenenliam.
2.	„Bregcnz" „Brcganca", reka na „bre gu" lvonstanske jezere; „Bregana je tudi med Krajnskim in Horvatskim.
'3. „Drau" od ,,dreti" \veissen, „dirava" ,,drava" reissender Stromm; imamo tudi „DriIo" „Drinuj" v Albaniji in Bosniji, ,,Dretulo" na Hrovaškim; „I)retijo" v Kranji blizo Moravče.
4.	„Etsch", „Adige", „Athesis", od „vo-da" „vodica", kakor „Savica", mala Sava.
5.	,,lller" od „il", „ilovca", „ilar"; tehm-Tlion - Schlammlluss , kteri se pri Ulmu v Donavo izlije; znani so „Ulmer-Pfeifenk6pfe."
0. ,,'lnn", Ocnus", od „vniti" eindringen", tudi „versinken" kot „Unie" na Krajnskim.
7.	„Izer" od njezer", „jezar" Seelluss".
8.	„Lech," „lyčus" od „luk" arg, morebiti večbart izstopi in okolico oškoduje.
9.	„Minz", ..Mincitts" „Menco" od „majn-ši" , ,,menši" kleiner.
10.	„Rhein" „Rbenus" „Fluss" per ex-cellentiam kakor „llekinec" od „reka"; stari gerški in latinski zemlopisci Volgi tudi pravijo „Rba" mesto „Reka".
11.	„Rienz" na Rriksenskim od „reka", na „reci", ,,rjeei".
12.	„Zilllluss" od: „sila" Gevvaltstromm; koroška poslovica: „Zila — sila".
Tako osledimo naše slavne predstariše na Tirolskim, ja še dalej so stari Slovenci ali Vindi bli razprostrani; zakaj pri najpervih latinskih zemlopiscih se bere od nekega kraja „ Vindonisa" „Windiscli" na Švajcarskim; stara „Vindelicia" je dežela „Vindov na lyku" „Le-che"; stara „Rhetia" je dežela na ..reki", ravno tako tudi stara „Norika", dežela „na reki."
„Slavne sreče zlato sonce! Kak si ti zapustlo nas Gorutane no Panonce Na tak močno dugi čas"?
IVa i»okns.
Naš slavni U Jarnik piše v Karinthiji od leta 1826 str. 106: „Ktero slavjansko narečje je blo izvoleno in posvečeno za cerkveni jezik grekiške vere? Najnovejše skušnje odgovorijo: „stari gorutansko - panonski jezik." Ne Serbskomu, ne Češkomu, ne Polskomu, ne Ruskomu, temuč narečju naših preotcev je bla ta čast izkažena. Slavjanam grekiške vere se vsa božja služba in vse božje opravila opravlajo v tistim jeziku, kterega so naši starši na Savi, Dravi in Muri od 8. do 11. stoletja govorili". — V dokaz naj služijo nektere ver-stice iz sv. pisma pri sv. Matevža 20, 20-23.
Po slovensko.
Tedaj je perstopila k njemu mati Cebedejo-vih sinov, z svojima sinama, ter ga je molila in nekaj prosila. On pa ji je rekel: Kaj hočeš ? Mu pravi: Reci, de sedita ta moja sina, eden na tvoji desnici, in eden na tvoji levici v tvojim kraljestvu. Jezus pa je odgovoril in rekel: Ne vesta, kaj prosita. Alj moreta piti kelih, ki ga bom jes pil? Mu rečeta: Moreva. Jima reče: Moj kelih bota sicer pila; sedeti pa na moji desnici ali levici ni moje vama dati, ampak kterim je perpravljeno od mojiga Očeta. —
Po cirilsko.
Togda pristupi k, ne-mu mati sinu Zebede-ovu s' sinoma svoima klanjajuščisje i prosja-šči nečto ot nego. On če reče jej: česo ho-ščeši; glagola jemu : rci da sjadeta sija oba sina moja, j edin ode-snuju tebe, i jedin o-šujuju tebe, v carstvji tvoem. Otveščav že Isus reče: ne vesta, česo prosita. Možeta li piti čašu, juže az imam piti? glagolasta jemu, moževa. I glagola ima, času ubo moju ispijeta: a ježe sesti odesnuju mene i ošujuju mene, njest moje dati, no imže u-gotovasje ot otca mojega- —
Kako blizo so nam Rusi z svojim jezikam, naj pokaže ruski Oče naš.
Otče naš, iže jesi na nebeseh. Da svje-titsje ime tvoje. Da priidjet carstvije tvoje. Da budjet volje tvoje, jako na nebesi i na zemli. Hleb naš nasušeni dažel nam dnes. I ostavi nam dolgi naša, jakože i mi ostav-ijejem dolžnikom našim. I ne vvedi nas vo iskušenje, no izbavi nas ot lukavago. Jako tvoje jest carstvo i sila i slava vo veki vekov. Amin.	Svečan.
Z m e s.
Iz Komama se sliši, de veči del notrajne vojašine se hoče našim podati, tode 3 bataljoni honvedov in poljsko kardelo temu branijo. Poljci, vsi na konjih, so čudno prederzni; hipoma privihre do 20 stopin k našim prodnim stražam, in mnogo jih tamkej pada. V terdnjavi sta bila dva notrajna punta. Edin mej starejšimi in mlajšimi vojšaki zavolj vdat-be, ki jo vni hočejo, ti pa ne; drugi zavolj vina, kir so tergovci v mestu ceno vina po-vikšali. Le s kervavim bojem se je punt v-krotil.
* Med čudne prigodbe sliši sledeča:
Oče vojšaka na Gorenskim uinerje. Ob enim pismo pride iz Laškiga, de sin vojšak je ubit 4 potim žlahta napravijo žalostne bila za oba, in bratu vojšaka se izroči domača hiša in zemlja. Alj ne dolgo vojšak naš pride iz Laškiga na doni živ, in osoda brata se premesni.