213 številk*.
Ljubljana, v ponedeljek 19. septembra.
XXV. let«, 1892.
SLOVENSKI NAROD.
flhaja vsak dan ivp*#r. \r.,m>\ podolje in praznike, ter velja po pošti prejoman ca a vat r o-og e r s ko de£ole za v s« leto 16 gld., za pol leta H »m., za četrt leta 4 gkl., r.a jedon ■N6C l gld. iO kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld., j: a četrt leta 3 pld. 80 kr., za jedeu mesec 1 gld. k) ur.  Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr.
na mesec, pO 30 kr. za či>trt leta. — Za tuje dežele toliko voč, kolikor poštnina mala. Za oznanila plnCuje so od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., *••• se oznanilo jedenkrat tiBka, po 6 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in npravuifttvo je na Kongresnom trgu 5t. 1*2. Upravnifitva naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Pred otvoritvijo novega deželnega gledališča.
Le malo dni I uri nas Se od otvoritve uovega deželnega gledališča kranjskega. Ta dan bo za nas posebnega pomena, ker se bo pričela ž njim nova doba tudi za dramatično umetnost slovensko. Dosihdob bila je ta umetnost pri nas še uekako v povojih in ni se zamogla razviti tako, kakor bi se bila imela. Dokler je stalo staro deželno gledališče v Ljubljani, narodni in kulturni naš razvoj ni bil dosegel še tiste stopinje, katera je pogoj uspešnemu nastopu dramatične umetnosti. Zastopstva, katerim je v prvi vrsti ščititi in podpirati to umetnost, bila so po večini še v nemških rokab. Nedostajalo je zaradi tega muzi slovenski materijalne podpore, a nedostajalo jej je tudi primerno izobraženega igralnega osobja, zavednega občinstva in zadostnega repertoarja. Smehljaje zrli so zategadelj Nemci na skromne naše poskuse na pulji dramatične umetno« sti. Ko so se pa te razmere zboljšale, ko se je s splošnim narodnim napredkom tudi v nas bujneje jela razcvitati ta umetnost, tedaj nedostajalo nam je zopet gledališča. Izven središča naših dežela pa je naš boj za obstanek še vedno tako silen, da se zamore gibati dramatična umetnost le v tesnih mejah diletantizma.
Sedaj pa je nastopila nova doba. Dežela Kranjska zgradila je v središči Slovenije nov dom muzam in zgradila ga je v prvi vrsti slovenski muzi. To je v slovenski deželi pač naravna stvar in tega tudi nemo pročelje nove palače ne bo utajilo. Navzlic temu dovolila je narodna prijenljivost nemškemu jeziku in nemški muzi tudi v novem domu slovenske dežele obilo, če ne preveč prostora in skoraj vnel se bo v krasnih novih prostorih mej slovensko in nemško muzo naravni in neizogibni boj za gospostvo, če ne celo za obstanek. Dveh stalnih gledišč namreč Ljubljana dolgo ne more izdr-ževati in krepki razcvit jednega mora udušiti drugo. Mi ne bodemu stopili nepripravljeni v ta boj« Storilo je naše „Dramatično društvo" v zadnjih letih, kar je bilo sploh mogoče z njegovimi, žalihog le preskromnimi sredstvi. Izgojilo nam je kitier slovenskih igralcev po poklicu, pomnožilo je izdatno slovenskega gledišča repertoar ter pridobilo za naš oder tudi potrebnih opernih moči. V tem pogledu se je tedaj storilo dovelj, da bo zamogla dostojno nastopiti muza slovenska v prekrasnem novem domu. A s tem še ni storjetio vse. Tudi nemška muza t.e bo stopila brezupno v boj Zanaša se ona na svojo naravno tehnično in literarno premoč, v prvi vrsti in v svesti si, da jej v nas brez podpore Slovencev ni življenja, pa računa na narodno brezbrižnost in popustljivost slovensko. Ako se jej ta račun posreči, teduj bo pač neizogiben poraz dra-mutične umetnosti slovenske v novem gledišči, tedaj bo udušeu za dolgo časa vsak razvoj tega dela naše narodne kulture.
To se pa ne sme zgoditi in zgodilo se ne bo, ako bo slovensko občinstvo in zlasti tudi nuše ženstvo storilo to, kar mu veleva narodna čast in narodna dolžnost. V mislih imamo tu v prvi vrsti seveda Ljubljansko občinstvo, v mislih pa imamo tudi narodno občinstvo po deželi. Tako gotovo, kakor naših Nemcev, pristuih in nepristnih, nu bodemo privabili v slovensko gledišče, tako gotovo tudi Slovenci ne smejo poznati nemškega gledišča. Oni zase in mi zase. To je jedino pravo načelo, to ni agitacija in sovraštvo zoper nemško umetnost,  to je marveč v
naših razmerah zgolj le prisiljena samoobramba, to je posten boj Že glede na to, da ogromni večini našega občinstva razmere ne dopuščajo obisk gledališča več kot dvakrat na teden. Tak bodi pasivni del našega boja za slovensko muzo. Aktivni del pa naj bode ta, da naj vsak izmed nas krepko in navdušeno podpira naše „Dramatično društvo" pri izvrševanji težke njegove naloge. Polne hiše pri VBeh slovenskih predstavah svedočijo naj svetu, da je slovenska Ljubljana, da je narodno prebujena cela dežela Kranjska, da je nova palača ob Lattermanovem drevoredu dom vseslovenske muze. V to svrho vname naj se nemudoma in povsod navdušena agitacija. Ljubljanska narodna iuteligencija šteje naj si v čast in dolžnost, da bode doBtojno reprezentovana, kadarkoli se bo glaBila v gledišči slovenska beseda in pesem, narodno občinstvo z dežele naj veselo in rado prihaja pozdravljat slovensko muzo, posebne slavnostne predstave pa naj bodo slovesna manifestacija celokup-nosti slovenske !
Ako bodemo tako izvrševali svojo narodno dolžnost po vzgledu Čehov in Hrvatov, zamogla se bo veselo razviti naša dramatična umetnost in literatura, slovenska muza priborila si bo trdnih tal in skoraj bo zamogla v senco postaviti nemško svojo posestrimo, v kolikor bode le-ta sploh še zamogla vegetirati v Slovencih kot gost. Kar je bilo mogoče v Pragi in v Zagrebu, mogoče je tudi v Ljubljani. Ako pa ne bodemo radikalno otresli narodne popustljivosti, tedaj ostala bode večna pa-strka na slovenski zemlji slovenska muza. Angažo-vana je naša narodna čast, storimo torej, kar nam veleva.
Slovenski glasovi.
V Ljubljani, 19. septembra.
Dogodbe na katoliškem shodu so še vedno glavni predmet razpravam slovenskih in nekaterih drugih listov in odpor proti resolucijam, naperjenim naravnost ali prikrito zoper narodne interese, narašča z elementarno silo ter plaši in straši nasprotni tabor. Celo v listih, ki so strogo konservativni, čitamo s Bvetim, iz neskaljenega rodoljubja izvirajo-čim gnevom pisane članke, v katerih se z anatomsko vestnostjo razkriva jedro posamnih resolucij in njih končni smoter ali pa pojasnjuje" pravi pomen katoliškega shoda. Ti, t rasnih stranij dohajajoči glasovi so zanimivi iti poučni, a beležimo jih tudi zato, da se vsukdor osvedoči, kako se v sodbi o katoliškem shodu strinjajo v glavnih točkah vsi narodni krogi.
»Novice" odgovarjajo v zadnji številki na „Slovenče\e" napade radi kritike o katoliškem shodu in o sklenjenih resolucijah  Ta članek slove :
„ ,Slovenec' je iz poslednjega našega članka na Q6pošten način iztrgal nekaj stavkov, da potem hujska proti nam svoje čitatelje, da smo prestopili v naprednjaški tabor. Dolžnost njegova, kot poštenega časnika je bila, naš članek podati čitateljem v taki popolnosti, da bi mogli vedeti, kako smo mi utemeljevali svoje misli. Dokler „Slovenee" ne ovrže, kar biiio omenili o Flappu, Kahnu in Simorju, moramo ostati pri tetu, da je naša bojazen zaradi „Družbe sv. Cirila in Metoda" opravičena. Vse drugo njegovo pisarjenje je le prazno zavijanje. Tudi vai izgovori, da napadi niso bili naperjeni zoper „Družbo", bo le prazna »lama. Če so gospodje, ki delajo pri „Narodu", „Novi Sočt" in „Miru" vsi dobili utis, da je družba napadena, potem mora biti na tem precej resnice. Da, celo „Slovenčevo" prvo poročilo je bilo drugačno, nego je pa poznejša njegova pisava, ko ho gospodje Že spoznali, da so pre več svetu razkrili svoje prave smotre. — Naše po-
ročilo, da se posvetna inteligenca skoro nič ni shoda udeležila, tudi „Slovencu" ni ugajalo. Mislili bi bili, da bode odgovoril, toliko je bilo odvetnikov, zdravnikov, sodnikov,  dragih   uradnikov, županov meBt in večjih krajev itd.   Vsaj   so  se ustopnice glasile na imena in je bilo torej lahko nasprotnike pobiti, če niso resnice pisali. Samo z besedo „liberalci" še ni ničesa dokazano, in s tem ne bodete nobenega ustrašili. Pomisleki proti prvemu katoliškemu shodu od strani slovenske posvetne inteligence bili so povse drugi, nego liberalizem.  Mej drugim se je iz resolucij pustilo slovensko vseučilišče,  ki je od 1848. leta bilo na dnevnem redu slovenske politike. Tega bi ne bili smeli storiti, ko si je shod prisvajal nalogo sestaviti nekak program za vse slovensko delovanje, ne bili bi smeli storiti,  naj zahteva, kdor koli hoče.  Za vseučilišče   slovensko   bo   se poganjali dr. Bleivveis,   dr. Toman,   dr. Costa, posebno poslednji je   v navdušenih   govorih  to stvar zagovarjal   v državnem   vboru.   Dr. Costa je bil pač tudi dovolj katolišk. „Slovenee"  se sklicuje na te može, ali sedaj nima za to nobene pravice,  ker je stranka njegova s tem,  da  je  izbacnila slovensko vseučilišče iz resolucij za prvi katoliški shod, zatajila njih stari program.   Glede katoliškega shoda smo pa mi jako lojalno postopali. Priobčili smo vse, kar se je nam poslalo,   razen resolucij,   ki so bile preobširne za jedenkrat,  ali jih sedaj priobčujemo. O njih smo pa izrekli svoje mnenje.   Poslednji čas gospodje pri „Slovenci"  posebno naglašajo, da je treba samostojno misliti. Tudi mi smo zato, zaradi tega pa v imenu poštenja poživljamo „Slovenca", da v primerni celoti priobči  naš zadnji  Članek in pa kaj smo mi zlasti pisali  tudi v št. 35. o katoliškem shodu. Če tega ne stori, bode j>ač najbolje dokazal, da se boji, da ne bi čitatelji  izvedeli resnice  in  ima   torej strah   j>red  njih samostojnim mišljenjem.   Moti se  pa  „Slovenee",  če misli, da smo pisali tako ostro iz strahu za naročnike. Naš list je  že  neustrašeno branil  50 let narodna načela  in jih  bode ravno  tako neustrašeno tudi za naprej. „Slovenee" naj pa,  če misli polemizovati z nami, ne trga poBamezuih stavkov iz naših člankov, temveč  naj   čitateljem   priobči vsaj   njih   misli in glavna utemeljevanja,  tako delajo vbi pošteni časnikarji, celo židovski."
Ta list bavi se tudi na drugem mestu 8 katoliškim shodom in dokazuje, čeprav neposredno, da je resolucija katoliškega shoda o ustanovitvi zasebne slovensko katoliške gimnazije v Liubljani neumestna, ker škodljiva, B da je neoilpusten greli, da se katoliški Bhod v smislu narodnega programa ni izrekel glede stare tirjatve o slovenskem vseučilišču. —
Celjska „Domovina", kateri ne more nihče očitati, da bi bila Udaj z jedno samo besedo grešila zoper naroduo-katoliški program štajerskih Slovencev, piše pod zaglavjem: „Hranimo, Slovenci, obe očesi svoji" nastopno:
„Kakor očesi v naši glavi, tako sta num Slovencem dragi dve reči: vera katoliška in beseda materina. To je zlati uauk nepozabnega nam vladike Slomšeka, to je nauk tu.u sedanjega vrednega mu naslednika na prestolu lavautinske vladikovine. Presvetli cesar ima varovati ti svetinji in mi mu obetamo pokorščino. Nastal je tako znani narodni program : vse za vero, dom, cesarja ! Vzpre-jeli so vsi Slovenci ta program.
Z velikim veseljem buio se tedaj štajerski Slovenci odpravili na I. Blovenski katoliški shod v t-elo Ljubljano, ker smo menili, da se tu poravnajo iz častiželjoosti izvirajoče osebne mržnje, in da tu Sjedinjeni z drugimi rojaki pokažemo, kako trdno se držimo svojega starega programa. Toda žalibog, ravno ua tem shodu so se nam odprle oči in vrnili smo se z ranjenim srcem. Naša Žalost je tem večja, ker se je pri odličnem delu kranjskih Slovencev pokazalo, da zaradi lepšega kliče slavo Dlei-\veisu, počivajočemu v grobu, zapušča pa njegov program, zapušča prapor, pod katerim smo se junaško borili za svoje pravicu pol stoletja in dosegli že lepe uspehe.
Povdarjala se je na tem shodu, kar se samo ob sebi razume, z vso gorečnostjo, potreba verskega prepričanja mej Slovenci in nihče temu ni oporekal, niti na hhodu, niti po časnikih. Pa kako smo ae čudili, kur se je ravno od sklicevateljev shoda napravil v šolskem odseku hudobnozvit napad na drugo naše dragoceno oko, namreč na našo narodnost. Zgodilo se je to z nezaupnico, ki se ju vrgla v obraz izglednemu vodstvu prepotrebne nam družbe sv. Cirila in Metoda. S tem so neki gos junije, ki že par let po Kranjskem in Goriškem pridno iščejo, kar nas razdružuje, nameravali ugonobiti jedino družbo, ki brani naš narod potujčenja, ki se poganja za naš obstanek, kateri nam gre po liožji m človeški pravici. Želeli pa so ob jednem Btgnati sulico razkola mej vrste tistih mož, ki z občudovalno požrtvovalnostjo ravno pri tej družbi v lepi slogi delujejo za vero in dom, in želeli, če bi mogoče bilo. zasejati pogubni razdvoj tudi mej doslej jedine Štajerce. Nadejamo se trdno, da se jim vsaj poslednje ne bode posrečilo nikdar, kajti brez sloge mej saboj smo riba brez vode.
Povejmo sedaj odkritosrčno, kaj je vzrok bilo hrupu, ki je nastal na katoliškem shodu m ki ravnokar neprijetno odmeva po vseh slovenskih pokrajinah. Pripravljalni odbor za katoliški shod je predlagal, da se vzprejme resolucija, vsled katere bi se imel predrugačiti namen družbe sv. Cirila iu Mi to la. Družba se je priporočila, toda le v ta nameu, da bi se z njenimi dohodki utemeljilo katoliško semenišče za učitelje v Ljubljani, ni se pa pohvalila iu se hotela priporočiti zaradi starega namena, ki jo je poklical v življenje, namreč ustanavljati katoliške slovenske ljudske šole po tistih krajih, iz katerih nas vsled ji o ni mi i k ii ii i a domačih šol »pozdravljajo umirajoči Slovenci".
Oglasil se je po predloženi resoluciji k besedi naš dični čast. gospod kurat in kranjski deželni arhivar A Koblar, braneč dobri nameu družbe in prijtoročujoč jo kot tako. Ali, kaj se zgodi!   Skoraj nismo verjeli svojim ušesom. Ko je čvrsti govornik razkazoval, koliko opravičenih tožb da se je malo prej na istem mestu zaslišalo iz vseh slovenskih pokrajiu zaradi hudobnih krivic, ki se gode Slovencem po sovražnih sosedih, kateri nam jemljo narodnost io ž njo tudi vero, ko je omenil, da ravno sedaj treba Slovencem sjediniti svoje moči, ter, kakor nekdaj proti Turku, složno v bran se postaviti ubijalcem, in to s sredstvom, ki ga že imamo pri roci, namreč z družbo sv. Cirila in Metoda . . . zadonelo je po sobani prvo oporekanje  in krohotanje,   kakor bi hoteli reči: „čemu to V naša narodnost je zagotovljena!" Doka-zovaje, da so pravila družbe dobra, ker so posneta po nemški katoliški šolski družbi, da so  bili vsi slovenski škofje naprošeni v družbenih šolah postaviti svoje nadzornike in sploh izreči svoje želje, da je tudi družbeno vodstvo dobro, ker so v njem od ločuioči členi vrli slovenski  duhovniki,  da  naj se družba pusti pri miru,  ker  se  njej   ne more nič hudega očitati, da, če Be je kdaj zgodila kaka mala napaka, se to ne more v zlo šteti družbi sami, ki je pred napakami vedno svarila, kakor se nihče ne drsna katoliški cerkvi očitati, da je slaba, če greši kdo njenih udov, da naj se iz vodstva vrže vsak člen, pri katerem bi se dokazalo, da izpodbija njene namene — vse te besede je spremljal hrup. Ko je pa   govornik   izrekel   besede:   „Devet tisoč članov slavne Ciril -Metodove družbe gotovo ve k a i dela,"  ni bilo oporekanja ne konca ne kraja,  da je gospod  predsednik kanonik Kinu komaj   napravil   mir.    Hoteli  so uasprotmki preft. gospoda   Koblarja   iztuliti,    a   on   je stal miren in neustrašen, ker je bil prepričan, da se je poganjal za resnico iu pravico, ter je predlagal, da naj   se  v  resoluciji   izpuste   besedo:   „v  ta nameu".   Malovredni naklep nove stranke se je pa na to prav očitno  pokazal, ko je gosp. koucipijent dr. Šušteršič   začel  javno  sumiti  gospoda notarja L.  Svetca,   češ,   da   ta   „kristalizovana slovenska pamet" sicer v sobici  pred Kristusom  kleči,  a v javnem življenji ga pa kot svojega Gospoda ne pri-zuava.   Hotel  je   napraviti g. L. Svetca za brezverca, ker je trdil v pripravljalnem odboru faktinn, da v evropski   politiki    dandanes     vera   ni na dnevnem redu, ampak narodnost. Zdelo se je nam, ki razmere obeh gospodov dobro  poznamo, da je gospod   dr.   Šušteršič  s  tem   hotel razbremeniti svojo   nemško   liberalno vest  in  odvaliti  ž nje grehe prejšnjih let na častivrednega, trideset let že javno delujočega, a ueizpremenljivo v zasebnem in javnem življeuju zelo vernega gospoda L. Svetca. Pač lahko prešinja guev stare sloveuske domoljube, ki bo se četrtinko stoletja b Svetcem skupaj borili za   obe  narodni  svetinji,   ko   najedenkrat pride mladi,    nustaleu    dr.   Šušteršič ,    kateri   še ni ničesar storil za naš narod in drzno trdi, da „noben pravi katolik ne more podjiisati Svetčevih nazorov". Pripomniti moramo, da je Svetec svoje nazore pojasnil v posebnem pismu  |»ripravljalnemu odboru, ko so ga bili odvrgli kot zagovornika Ciril Metodove družbe na katoliškem shodu. A ker se po tem pismu g. L. Svetec ne moro obsoditi — vsakdo je pa sam najboljši razlagalec — zamolčal ga je gosp. dr. Šušteršič in govoril je   v   govoru o oni seji, v kateri   n>   ga   hinavsko   lovili ,    da   bi ga
vjeli v besedi. Par iztrganih in zasukamo Svetčevih stavkov je tedaj dr. Šušteršič porabil za napad, obseg njegovega pisma, ki mu je bil znan, je pa požrl. In vender iz pisma govori gosp. L. Svetec jasno: „Dajte narodu, kar je narodovega, Bogu pa, kar je božjega! — Trikrat čuti vsak Slovenec ta neosnovani husitski mahljej po gosp. Svetcu, kajti predrzui jezik ni ranil samo našega očeta živegi Bleiwei8a, ampak ranil je tudi naš narodni program in družbo sv. Cirila in Metoda, češ, tudi ta je krivoverska, „ker ima mož 8 krivimi nazori jako važen upliv v njenem vodstvu."
Vse izvrstno in z dokazi podprto zagovarjenje g. arhivarja Koblarja, ki se je zopet oglasil k besedi, in pričal, da je g. L Svetec dober katoličau v zasebnem in javnem življeuji, vse svarjenje, da naj se ue ru;e z luhko tudi pšenice, vse to bilo bob v steno Vpitje nove stranku nas je v tužnih mislih zaneslo na Pilatovo dvorišče, kjer je nekdaj nahujskano ljudstvu rjulo: „l'roč ž njim! Križaj ga!"
Da, križali so ga pismani, križali po krivici, a vendar ni umrl za vselej. Tudi liubljenec našega nareda, gospod notar L. Svetec je zopet politično živ. Še bode sukal pero iu dvigal glas za naše pravice, dokler nam ne napočijo lepši dnevi narodne ravnopravnosti. Poprej mirovati bi bilo greh zoper naturo. Črv se zvija, če stopiš nanj, in slovenski narod naj bi se ne ganil, ko ga tejitajo? Da, vil se bo iu izvil tudi izpod pete najnovejših sovražnikov, narodnih indiferentistov, ki ob času najhu-jega navala hočejo, da bi vrgli orožje v grm in se ne branili. Se nam bije srce za vero katoliško, pa tudi za besedo materino!
Ti pa, rešilna junakinja! ljuba družba sv. Cirila in Metoda, ki tako blagodejno deluješ posebno v Primorji in tužuem Korotanu, ki trgaš umirajoče Slovence iz žrela liberalnega nemštva in lahonstva, tebi vso čast in zaupanje naše! Pre jela si zadni'" dni že mnogo pozdravov od vseh krajev mile Slovenije, sprejmi danes še pozdrav katoliških Slovencev od bistre Savinje. Mi zaupamo popolnoma tvojemu vodstvu in se nadejamo, da ti bode tudi po naših krajih zaradi po nedolžnem prestanih udarcev vzrastlo mnogo novih prijateljev in pokroviteljev."
Celo „S li dat e i r i sc h e Post", katero prišteva „Slovenee" svojim privržencem, piše v članku, v katerem po zmislu resolucije kat. shoda zagovarja preoBuove družbe sv. Cirila in Metoda po farnih skupinah, tudi to-le: „Na Ljubljanskem katoliškem shodu izreklo se je proti nekaterim bolj liberalno pobarvanim odbornikom naše šolske družbe nekako nezaupanje. Ne maramo preiskovati, v koliko je to nezaupanje utemeljeno, a z o žirom na resnične dogodke moramo konštatovati, da odbor doslej ni dal v to uikakeršnega povoda". Obžalovati je le, da Mariborski list tudi te prilike ni mogel izpustiti, da ne bi udaril od strani po izvestoih neljubih mu osebah. Tega smo sicer že vajeni, kajti „S. P." že dolgo časa ne zna razločevati stvari od oseb.
Tudi Zagrebški .Obzor" priobčil je znova zanimiv članek, katerega radi pomanjkanja prostora ne moremo v celoti priobčiti. Pisatelj tega članka — hrvatski duhovuik — dokazuje, da po njegovem mnenji ni slovenska inteligencija od katoliškega shoda zato izostala, ker je baje liberalna, ampak da je razdvojilo in odtujilo duhovuištvo in inteligencijo nekaj drugega, „morila je kriv nekdo tretji, ki ruje in se trudi pod najsvetejšim plaščem — zasejati razdor in neslogo". — Pisatelj naglasa tudi razliko v nagovorih. Mariborski škof je rekel „Mir vam prinašam" (ne meč in nemir, kakor je nekdo rekel) a trikrat zapored ponavljal je besede in necessariis unitas, kar naj bi vezalo razdvojene brate.
Politični razgled.
N o Iran Je «leriele.
V Ljubljani, 19. septembra. Štajerski deželni zbor. Slovenski poslanec dr. Jurtela iu tovariši i n ter pelo val i so dež. glavarja, jeli res, da je dal ravnatelju dež. zdravišča ua Slatini, majorju Schu-bertu, nalog, naj z grožnjami, da ne dobe več zaslužka, primora obrtnike in trgovce, da ne bodo glasovali s slovensko stranko pri bodočih občinskih volitvah. Deželni glavar je odgovoril, da tega ni Btoril, prav tako pa ju odklonil zahtevano preiskavo, češ, da to ni v njegovi oblasti, nego da ima v tej, kakor v vseh upravnih rečeh odločiti deželni odbor. V zadnji seji dež. zbora štajerskega stavili so dr. Starkel (zastopnik Sloveujega Gradca) iu vsi liberalni in nacijonalni tovariši njegovi rezko interpelacijo na vlado, češ, da je njeno podpirauje slovenskega elementa v uradu in v šoli ter sploh v javnem življeuji očitno iu da je to vzbudilo proteste v to poklicanih kolegij zaupnih mož in mnogih občin v vsi deželi. loterpelantje sklicujejo se na jezikovno naredbo, s katero se hoče mestni občini
Celjski usiliti vsaj deloma slovensko uradovanje, na mnoge druge jednake naredbe, veljavne za državna iu avtonomna oblastva, potem na to, da so se doslej nemške srednje šole deloma poslovenile, da so se poslovenile tudi Ijudste šole, tako da v posam-nih krajih zahtevajo nemških šol, in na to, da se protežirajo slovenski sodni uradniki in notarji ter nastavljajo v povse nemških krajih, kar je Nemce na spodnjem Štajerskem silno vznemirilo, ker hočejo ohraniti to, kar je že več stoletij njihovo. — Namestnik baron KUbeck izjavil je, da bode na to Soviiiistie.no interpelacijo odgovoril v jedni prihodnjih sej, a takoj opazil, da ni pisana brez predsodkov. .Deželnozborska volitev na Koroškem. Dne 17. t. m. vršila se je volitev deželnega poslanca za mesto Celovec. Izvoljen je bil jednoglasno župan dr. Fr. P oseh.
Ha zna načela. Že večkrat smo imeli priliko omenjati ogrskega primasa Vaszaryja iu zadnjih dogodeb v Koiuoranu, kjer so kalvinci pod vodstvom Tisze Kaimana napadali katoliško cerkev. Te dogodbe dale so pri* masu Vaszarvju povod, da je izdal posebno pastirsko pismo, v katerem poučuje podrejeno mu duhovuištvo o bistvu prepira in njegovih nasledkih ter je svari glede bodočega nje delovanja. Najmar-kantnejši je pač odstavek, kjer pravi, da v teh težkih dneh, v katerih živimo, upira čreda oči v svojega pastirja, da Čuje od njega glas. Ta glas prašuje: ali se imajo katoliki bati za svojo cerkev? Odgovor glasi: Ne! Bog je svojo cerkev utemeljil na trdi skali, katere nič ne more zrušiti. On jeni zaupal ni veliki rimski državi, ki je mej tem propadla, nito i o sezidal na kateri koli mate rijalui sili. Za cerkev se torej ni bati. a bati se je za narod, katere m u 13 o g ni obetal večnega obstanka. Narod mora tu ali živeti ali umreti, če pa umrje, umrl je za večno. Ako bi katoličani tako ostro govorili, kakor se je njim govorilo, ako bi oni tako strastno napadali, kakor so bili napadeni, tedaj bi te strasti vzbudile še večjo razburjenost — a domovina bi bila res v nevarnosti. Zato treba zmernosti iu opreznosti. Moč se ne kaže samo z deli, ampak tudi s s t r p l j i v o h t j o. Zalo prosi primas svoje vernike, naj bodo strpljivi in je tolaži, da bode tam, kjer ima ne samo pravico, ampak tudi dolžnost, govoril v interesu katoliške cerkve in domovine, ne pa molčal. — Škoda, da primas V a s z a r v ni vladika na Slovenskem!
V nanje države,
Srbske razmere. Ogrski listi poročajo o nemir.h v Srbiji ter naznanjajo, da je državni bankerot neizogibeu. Doslej se ta vest še ni potrdila. Razburjenost v deželi je seveda jako velika. Novo nastavljeni liberalni uradniki začeli bo v zmislu dobljenih ukazov na vso moč delovati za liberalno vlado, a doslej se jim to ni obneslo, vsaj odpor je silovit, tako da so nekateri teh uradnikov hitro pete odnesli. Vlada razpostavlja vojaštvo po vseh nevarnih krajih. V volilskem okraji Pasičevem je nastanjena eskadrona koujikov. Kralj Aleksander mudil se je te dni v Kra-gujevcu. Prebivalstvo vzprejelo ga je sicer sijajno, a javile so se tudi nekatere protidmastične demonstracije. Radikalna stranka delu e na vse kriplje, da bi se čim prej vršile volitve v skupščino, ker se boji, da bi sicer otemnel sijaj strankarskega shoda v Aleksinacu.
Norveški republteanl. Nasjirotstvo mej Švedsko in Norveško postalo je tako veliko, da so radikalni elementi v Norveški začeli zahtevati, naj se država presnuje v republiko. Kralj Oskar ni hotel dovoliti samostojuih norveških konzulatov, zato se hočejo radikalci znebiti tudi njega. Zmerne stranke izgubile bo v deželi ves ugled, ker ne morejo doseči, da bi kralj privolil v dejansko izvtšitev nezavisnosti Norveške od Švedske, a ugled radikalcev rase rapidno, zlasti ker so po vsi deželi ustanovili republikanska društva in ker agitujejo neumorno. Splošno se sodi, da bode radikalna stranka pri prihodnjih volitvah nastopila kot republičanska in začela neprikrit boj zoper monar-hično ustavo.
Dopisi.
Is Ljubljane 9. septembra. | Izv. dop | (Vdovsko učiteljsko društvo) Če učiteljski stan nima povsod tiste veljave, katera mu zaradi važnosti njegove v isti pripada, je več ali manj temu krivo tudi slabo gmotno stanje; kajti svet človeka dandanes večinoma po tem sodi, kolikor plača. Pa na tem nam ni že toliko, da bi nam le vsakdanjega kruha ne primanjkovalo. Zato nam nihče ue sme zameriti, če se leto za letom pote-zamo za zboljšanje svojega gmotnega stanja. Kako težko je pač učitelju-očetu pri srcu, ko vidi lačno deco okrog sebe, pa dostikrat nima toliko, da bi jim kupil vsakdanjega kruha. Še hujše pa pretresa učitelja očeta misel, kaj bode z družino po njegovi smrti, ksko se bode preživela njegova vdova in kdo
bode vzrejal njegove otroke! Reklo ae mi bode, saj dubi vdova pokojnino.   Istina je to;  ali ta pokojnina je tako majhna,  da nikakor ni mogoče ž njo shajati. Plače učiteljske bo že same na sebi majhne, vdova dobi pa od plače, ki jo je užival njen soprog, samo jedno tretjino kot pokojnino ; od 450 gld. toraj 150 gld.   Res je tudi, da dobi  vdova za otroke do 20. leta tudi vzgojevalnino ; ali ta vzgo-jevalnina z všteto pokojnino vdove po § 72. zakona z dne 29. aprila 1373. 1. ne sme znašati čez polovico plače, ki jo je ranjki užival. Te žalostne razmere so prisilile kranjsko  učitoljstvo, da so pričeli na drugi  način  skrbeti  za  svoje   vdove in sirote. Iz svojih plač,  ki so že same na Bebi jako pičlo odmerjene, so uatanovili naši starejši tovariši pred 32 leti .Društvo  v pomoč  učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskom11. Članovi tega  humanitarnega društva imajo pravico do podpornim; za njihove vdove  in sirote, pa tudi zase. Vsaka vdova dobiva ves čas svojega življenja na leto sto gol d. pokojnine. Vsak otrok umrlega druŠtvenika dobiva  pa do   izpolnjenega   18 leta, vsako leto petindvajset gld. podpornine, sirote brez očeta in mature pa petdeset gld. Onemoglim društvenikom  sme  odbor od slučaja do slučaja na leto tudi podpornino privoliti. To je res blagodejno društvo, na katero smemo biti kranjski učitelji ponosni, tembolj  ker  je vzdržujemo z lastnimi žulji. Glavnica tega društvu znaša  daues blizo dvain-petdeset tisoč  gld.   To  je  res že precejšna svota in najboljše spričaln za nas kranjske učitelje, da nismo  malomarni  možje in  brezskrbni očetje. Pristop k temu društvu imamo le učitelji s Kranjskega.  Vsakdo, kdor pristopi, se mora zglasiti pri odboru z zdravniškim spričevalom in plačati toliko goldinarjev ustopnine, kolikor let je star in potem pa  vsako  leto  šest gld.  letnine,   neoženjeni pa 4 gld. Ustopnina se plačuje lahko dve leti v polu-letnih ali tudi v mesečnih obrokih. Kdor iz posebnih uzrokov   ne more v dveh  letih  plačati ustopnine,  mu  odbor  rok za vplačevanje tudi podaljša. To so res kaj ugodne razmere  za  vplačevanje in če bi se hotel kdo izgovarjati, da zaradi prevelike uBtopnine ne more pristopiti k društvu, je pač ma-lobrižen in brezskrben oče in soprog.   Toraj dragi tovariš,  če   nisi   še  član   tega  društva,   ne odlašaj še nadalje ter pristopi nemudoma k društvu ; a tem si bodeš kot skrben mož in oče odvalil velik kamen od srca  in vest ti ne bode mogla očitati, da nisi ničesar storil za svojo družino!
Domače stvari.
— (Izjavi) Dobili smo nastopna telegrama z dne 19. t.: Narodna čitalnica v Cerknem, zasto pumi pri veselici podružnice sv. Cirila in M toda v Idriji, kliče neustrašenim narodnim zagovornikom g. K o h I ar ju, g. Svetcu in g. dr. G regorčiču, voditelju goriških Sloveucev, v dokaz, da je narod ssa njimi, Slava! Bog jih živi! — Odbor. — Na stotine Idrijčauov in gostov, zbranih na veselici moške podružnice Cirilu-Metodijske družbe in pri ustanovitvi ženske podružnice, izrekajo dru/.biieinu odboru popolno priznanje in zuujianje, a zaščitnikom Zupanu, Svetcu in Koblarju tisočerim zahvalo ter jim kličejo: Slava! Na mnogaja ljeta! —- Vsi Idrijski in drugi Slovenci, zbrani na Ciril Metodovi slavnosti.
— (O so bn e vesti.) Okrajni sodnik v Ložu g Fr. Mikuš premeščen je v Škufio Loko, okrajnim sodnikom v Ložu pa je imenovan pristav de-želuega sodišča v Ljubljani g. Anton Leveč.
— (Himen.) Minulo soboto dne 17. t. m. poročil se je v Postojini gosp. dr, Matej Protner, odvetnik v Trstu, z gospodično Mici Dekle v a. Čestitamo!
— (Gledališki shod) je bil preteklo soboto zvečer v prostorih Ljubljanske Čitalnice. Zbralo se je blizu GO članov „Dram. društva" iu prijateljev slovenskega gledališča, mej njimi mnogo odličnih narodnjakov. Dram. društva odbornik in član intendance g. dr. Krisper pozdravil je navzoče in razjasnil pred vsem, zakaj je ,I)r. društvo" sklenilo igrati dvakrat na teden. Slovenske predstave smatrale so se dozdaj, ko se je igralo le jedenkrat na teden, kakor neka postranska stvar. Z dosedanjimi subvencijami društvo, oziroma slovensko gledališče, ni moglo živeti Uiti umreti. Če se bode igralo dvakrat na teden, nadejati bo je izdatneje podpore, BloveuBkemu občinstvu pa se bode tudi moglo bolje ustrezati. Odbor Dr. društva prevzel
je veliko odgovornost, treba bode, da se naše občinstvo organizuje. Največje važuosti je, da skušamo oddati lože iu sedeže  v  gledališči v gotove roke potom abonementa.   O pripravah za bodočo gledališko sezono da besedo društvenemu tajniku. Gosp. Trstenjak   poda   sliko   odborovega delovanja za   repertoir   in   za  potrebno   osobje. Priredilo se je  mnogo   novih iger  najboljših čeških, francoskih in nemških pisateljev, tako: .Testament", „Pota   javnega   mnenja" ,   „Naša   kri", „Alnenne Lecouvreur", „Valenskasvatba", „Pokojni Toupinel", „Knjižničar", „Skopuh", „O ti možie", „Moj Muko", „Krivoprisežnik", „Drugi obraz", rOtva" „Snegulčiea" in igra z bogato scemško opravo„ Pot okotu zemlje" ter izvirni dr. Vošnjakov igrokaz »Lepa Vida". Opere in operete so ee tudi pripravile, izmej j>rvih omenja  slavno  delo  „Cavalleria rustieana", dalje izvirno dr.   B   Ipavčevo spevoigro  „Tehurski j»le-roiči", katero je  poklonil   skladatelj društvu brez plačno, „Planinska koča", „ Stari  ženin", „Strašni dvor", „Orožar" itd    Zi   pomnoži te v dram. osobja obrnil se je odbor   na   razne  strani   in augaževal I nekaj novih močij  pevskih, igralcev  je  bilo težje dobiti.   Angaževanih  je   stalno  12 predstavi jalnih moči pri drami, pri operi sodeluje 8 pevskih moči za solo partije, mej njimi   poleg že znanih iz prejšnjih sezij   novi tenor g. Dos ta I, novi   basist g. F e d y c z k o w s k i, kot stalno angažovana in operni pevec g. Josip No l I i, ki  je obljubil, da sodeluje kot gost. V zboru je 12 pevk iu 12 pevcev. Vojaški orkester je društvo  pridobilo  j>od  prav ugodnimi pogoji.    V  dramatično  šolo na Duoaji  jmslalo je društvo g. T o p o r i š a, mladega, naobraženega moža, da bode potem kot učitelj   skrbel   za  dram. naraščaj. Prva slovenBka predstava bode v četrtek dne 29. t. m. namreč »Slavnostni prolog"  Fuutek-ov in Jurć'čeva „Veronika DrfReuiška", katero je za oder priredil režiser g  Birštnik. — Za ložo oglasilo se je po kratki debati   izmej navzočnih gospodov 34, kar  je  veselo  znamenje,   kajti   vseh lož,   ki se bodo oddajale   jutri   popoludue   na  javni dražbi, je   45.   Cene   bo   jim:    v   prvem   redu   GO goldinarjev, —   v   prizemlji   50    gld.   in v drugem redu 40 gld. za slovenske predBtave. Glede sedežev VBprejel se je g. dr. Tavčarja predlog:   Naj se sestavi poseben odsek   narodnih dam in gospodov, ki bode prevzel skrb, da se pridobi kolikor mogoče veliko število   abonentov  na sedeže.   S tem je bil dovršen dnevni red in predsednik zaključil je shod.
— (Izlet društva „Pravnik" v Laški trg) vršil Be je včeraj prav povoljno, akoprain je slavno c. kr. glavarstvo v Celji smatralo za umestno — prepovedati zborovanje tega strogo z u a n s tvenega društva na štajerski h tleh. Ta prepoved utemeljila se je s tem, da ima društvo svoj sedež v Ljubljaui iu da zategadelj izven Ljubljane ne sme zborovati. Društveui odbor Be je tele-gr&tično pritožil na namestništvo v Gradec, a dobil je telegratično obvestilo, „da jiritožbe predoo se ne predlože akti" ui moči rešiti. Vsled tega imel je ta shod narodnih pravnikov oficijelno zgolj zabaven značaj. Udeležilo se ga je nad 60 pravnikov. Največji kontingent odposlala sta Ljubljana iu Cilje, nadalje pa so bili zastopani tudi sledeči kraji: Gradec, Maribor, Ptuj, Brežice, Brdo, Kozje, Konjice, Kamnik, Krško, Laški trg, Litija, Marnberg, Radeče, Sevnica in Zatičina. — Natančneje poročilo odložiti morali smo zaradi pomanjkanja prostora za prihodnjič.
— (Javna dražba gledaliških lož za slovenske predstave) bode — kakor smo že naznanili — jutri popoludue ob 3. uri. Opozarjamo vse, ki rttiektujejo na ložo, da se gotovo udeleže dražbe.
— (Javna dražba gledaliških lož za nemške predstave) vršila se je dunes zjutraj. Udeležba je bila živahna. Vse lože so se oddale visoko uad vsklieno ceuo. V I. redu (vsklicua cena 150 gld.) po 305 do 370 gld., v prizemlji (vsklicna cena 130 gld) vse nad 200 do 250 gld., v II. redu (vBklicna cena 90 gld ) po 90 do 115 gold. Ne oddani sta ostali samo dve loži v II. redu.
— (Št. P e t e r h k e moške in ženske podružnice 8 v. Cirila in Metoda včerajšnja veselica) se je obnesla izvrstno. Privrelo je toliko ljudstva odličnega, iu priprostega, da sta bila prostrani vrt in velika dvoraua prenapolnjena. Vsa ta ogromna množica je navdušeno pozdravila go-Bpoda podružničnega blagajnika Koblarja tur mu iz dua srca pritrjevala, ko je rekel, da družba sv. Ci-
rila in Metoda le nadaljuje delo naših slovanskih blagovestnikov in da ona reprezentuje zjedinjeno Slovenijo Da je narod res zavzet za naše šolsko društvo, pričajo dohodki te veselice, katerih se je nabralo 324 gld. Pozdrava Bta došla dva, jeden od Blovenskih pravnikov, zbranih v Laškem Trgu na Štajerskem, jeden pa od narodnjakov na Zidanem Mostu Ta brzojavna pozdrava glasita ae: Družba šestdesetih Blovenskih pravnikov izreka najkrepkejSe simpatije za vitalno vašo šolsko družbo in hoče jih vedno zastojmti dejauski in proti vsakomur. Itazcvitaj se družba pod takim izbornim vodstvom, kakeršno je sedanje in daj jej Bog v vsakem Slovenci takega zagovornika, kakeršen je gospod Koblar. Živela zlaBti častita podružnica Št. Peterska! — Pozdravljamo navdušeno zbrane rodoljube, narodne gospe in gosjiodičue. Bog in Narod ! Narodnjaki z Zidanega Mosta.
— (Šolski jiouk na mestnih ljudskih šolah) se bode v prvih dveh razredih po Bklepu mestnega šolskega sveta pričel v zimskem času, to je od 1. novembra do 1. aprila še le ob 9. uri zjutraj.
— (Občinska volitev.) V Dragomelju v Kamniškem okraji bil je voljen župauom posestnik g. Fran Zaje, občinskima svetolvacema pa Fr. Gočar in Ant. Burico.
— (Pedagogiško društvo v Krškem) je vprašalo družbo sv. Cirila in Metoda, bi Ii mogla dati kaj podpore, da Be UBtanovi nameravana za-Bebua slovenska prijiravnica za učitelje na Krškem, o kateri smo že govorili obširneje. Na deželni zbor vložilo je društvo prošnjo glede uravnave kranjskega mešČauskega šolstva, s katero Be bodemo bavili ob svojem ča^-u.
— (V šolski delarni v Krškem) učili se bodo učeuei v bodočem šolskem letu knjigove-zauja in fotograf »van|a. Učitelj g. Rozman izdelal je v ta namen fotografiiki aparat. Dozdaj učili so se mizarstva in rezbarstva.
— (Požar.) Dne 16. t. m. uaBtal je na Bistrici v okraji Mokronoškem požar, ki je devetim gospodarjem umčil vsa poslopja, žetev iu nekaj živine. Zgorel je tudi Štiriletni otrok. Pogorelci bili bo sicer zavarovani, a le na nezuatne svote. Škoda je veliku, beda pa grozna. Doslej še ui bilo moči dognati, kako je požar nastal.
— (Poštni tatovi.) Neki kupovalec hmelja poslal je iz Žalca v Vransko 1000 gld. in sicer s jiošto. Ko je v Žalei oddal pismo, navzočen je bil kmetski oblečen človek. Tisto noč ulomili bo tatovi v poštno pisarno na Vranskem ter ukradli v Žalei oddanih 1000 gld. in za 1200 gld. poštnih znamk, katere je našel cerkovnik v mrtvašnici. Orožniki lirijeli so nekega bivšega slugo v lOtelu „pri muru" v Celji, ker leti nanj sum, da je storilec te tatvine.
— (Hmelj v S a vinski dolini) so je letos jako dobro obnesel. Ker je na Češkem slaba letina, bo pritisnili trgovci češki in plačujem kaj lepe denarje za savinjski hmelj, ki ga vrli Savinjčani torej prav lahko sjiravijo v denar.
-- (Cvet in sad.) Iz Središča na Spodnjem Štajerskem se uam poroča, da je na vrtu g. Jos. Š in kota mlada jablan, ki ima poleg že dozorelega sadja na drugi polovici drevesa lepo cvetje.
— (Konfiskacija.) Zadnjo številko „Nove Soče" zaplenilo je drž. pravdništvo zaradi notice o duhovniku iu prof, Sessicbu, ki je v komisiji za slovenske šole v Gorici glasovul z Italijaui, čeprav je zastopnik slovenskega škofa.
(V „Slogiue" zavode v Gorici) upisalo se je letos obilo otrok ; tudi dečkov je mnogo; posebno veliko število otrok pa se je oglasilo za otroška vrta. Navzbe temu mestno oblastvo, kakor smo že poročali, nikakor ne misli ustanoviti pre-potrebnih slovenskih šol. Vlada, ki si tako vestno skrbela za LjublianBke Nemce, kje si ?
— (Učiteljsko društvo za Volovski okraj) v Istri uljudno vabi vse člane na svoj letni občni zbor, ki bode dne 21. in 22. t. m. z obširnim in zanimivim vzporedom v Podgradu (Castel-nuovo.) Prijatelji društva in učiteljstva bo dobro došli. Odbor.
— (jNavod, kako je ravnati v slučaji kolere;) izdan po naročilu c. kr. raiuisterstva notranjih zadev. To je naslov drobnemu delcu, ob-sezajučem 8 strani, katero je izšlo z založbi Drag. Hribarjeve tiskarne v Celji. Pridejan je pregled priprav in potrebščin ob koleri za zdrave in za oskrbovanje bolnikov.
Telegrami   Slovenskemu Narodu":
Dunaj 1!J. septembra. Profesor Weichsel-baum brzojavil, da se kolera v Podgorzah pri Krakovu ze dlje časa razširja. Prvi slučaj smrti vsled kolere bil dne 9. t. m., doslej umrli se trije drugi bolniki.
Praga 19. septembra. Volilski komite ustavnvernih veleposestnikov ukrenil za prihodnje deželnozborske volitve nasvetovati, naj se je somišljeniki ne udeleže.
LVOV 10. septembra. Mestece Nikolajev v vzhodni Gališki pogorelo popolnoma. Uničena je cerkev in 300 drugih zgradeb.
Razne vesti,
* (Roparski umor n a D u nn j i.) Zopet Be je na Dunaji pripetil roparski umor. Na Sehonbrun-hki cesti napadel je v urarski prodajalnici mej l.in V/,2. uro populudne neznan človek urarskega pomagača Lammela, ki je bil Bam v prodajalnici. Udaril ga je večkrat s sekiro po glavi in potem oropal 45 zlatih verižic, v vrednosti kakih 2000 gld. Lammela bo našli brez zavesti v krvi. O zločincu ima policiia sled iu ga marljivo išče.
* (Na biciklu iz Budimpešte v Tunis.) Ogerski kapitan ladije Aleks. Gerdenich vozil se bode iz Budimpešte do Tunisa na biciklu, in sicer preko Avstro-Ogerske, Italije, Francoske in Španske do Gibraltara. Od tam Be prepelje na ladiji do Tan-gerja, od koder ae vozi dalje d" Tunisa. Prtljage ima 17 kilogramov, mej tem je tudi šotor, ker bode prenočeval vedno na prostem.
stoterijne srečke 17. septembra.
V Trstu:      34,     11,      1,     17, 40.
V Line i:      79,     84,     16,     35, 34.
Meteorologično poročilo.
I	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	• Tem-peratura *	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v min.
17. aept.	7. zjutraj '2. popoi. 9. zvečer	740 2 mm. 738 '* mm. 73vf,„>.	11-8° C brezv. 248o c ai.jjah. 18 0° C   ti jzh.		megla jasno jasno	000 mm.
18. sept.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	73u-2 mm. 738*4 mm. 740-0 mm.	j  14 4" C ; 88-6« C 14 2UC	brezv. si. vzh. si. szh.	megla obl. d. jas. 1	0 30 ma. ] dežja. | 1
Srednja teinpuratura nad noriualoui.
18-29 in 174°, ta 44' in 3 6°
ID-u.za.a^&Ica, borza
Papirna renta .   . . Srebrna renta . /Jata reuta.... 5°0 marcna renta Akcije narodne banke Kreditne akcije   . ,
London .....
Srebro
dne 19. septembra t. 1.
včeraj
.... gbl. B6'S6 .....9« 30
115-M5 100-45 995 — 313 76 119-70
danes
gld. 96 70 , 96 30 „ 115 50 „ 10040 n 995 — , 313-40 119-H5
	9-50'/, -	n n	9-50'/,
	569 —	■	5H9
Nemške marke    .... .	58-75 —		58-72' .,
4'/« državne srečke iz 1. 1854 .	250 gld.	110 gld. 25 ki.	
Državne srečke iz 1. 1864    . .	100 „	185	.  M .
		112	. «5 -
Ogei-ska papirna renta 5°/0  . .	•   .   . .	100	« 52 »
Dunava reg. srečke 5°'u	100 gld.	122	.   75 ,
Zemlj. obč. avstr. 4,/,°,'0 zlati zast.	listi . .	117	•   50 .
	100 gld.	189	.   75 ,
	10 „	•M	.   50 .
Akcije anglo-avstr. banke .	120 ,	151	.   75 „
Tnwnway-druat. velj. 170 gld. a.v.	•   .   . .	239	n n
Izkaz avstro-ogerske banke
z dne 15. septembra 1892.
Prejšnji reden
Bankovcev v prometu   430,940.000 gld. (+ 8,916.000 gld )
Zaklad v gotovini    .   274.381.000  .    (+ 7,819.000   „ )
Portfelj.....142,6951.000  ,    (— 3,934.000  „ )
Lombard..... 28,856.000  „   (+        91.000  „ )
Davka   prosta ban-
kovčna reserva .   .     45,417.000   „   (— 2,310.000   „ )
J~ K
Bog vsemogočni je poklical k Sebi v boljfic življenja našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soprogu, oziroma očeta, gosp. nadujitelja v pok.
Jerneja Vrančič-a
po kratki bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajočo, včeraj zjutraj ob '/»7. uri, v 83. letu i jegove starosti.
Pogreb bode danes ob '/,6. uri popoludne iz hiše št. 2 v Skofjih ulicah k sv. Krištofu
Svete maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Petra.
V Ljubljani, dre 19. septembra 1892.
MhkiImIciiu Vrančić,  soproga. — Valentin, lian,   Erneat,   Jonip,   Anton,    sinovi. — Ivanu, hči. (1045)
II. letnik izide tekom tega meseca
v prikladni obliki,  na kar opozarjamo p. n. gospode dijake.
Cena mu bode
—X- 60 1«. E—C
Dobival se bode v „Narodni Tiskarni"
in pri vseh knjigotržcih.
< Maršala Flor i o. ►
2 Znamka S. O. M. — Najboljše Z
jiK     laski) namizno vino. priporočajo je V
A      /^fFl^^^iT^ zdravniki za krepčanjo  slabotnim, ^
A   J^^/tl^<^^9 ^°'mtD 'n prebolelim. ^
4 Steklenica 1 gld. £
4 Piccoli-jeva lekarna f
4 vv irS^     ,,pri r
^ v Ljubljani, Dunajska cesta, f
a   • nanja naročila se prati pinsetju s t'ote ^ tovna izt »-šnjejo. (59—8) W
KARL TILL
Ljubljana, Špitalske ulice 10.
Potezna peresa, tus, plovec, svinčniki, varo-vavec za svinčnike, naprave za špičenje svinčnikov, papir za pisma, bronove barve, bronov prašek, usnje in jermeni za knjige, kar-minova tinta, papir od lepenke, kemična tinta, kineski tuš, kompendije, zavitki, kri-vuljna črtala, trikoti, poštevanke, gladila, barvne skrinjice, barvni klinčki, peresnice, držala za peresa, peresni nožki, peresni tuli, molitveniki, zlatoškoljke in srebroškoljke, zlata in srebrna tinta, pisala, naprave za špi-(1024)    čenje pisal, zeleni volk tekoč. (i)
TiiJCl:
18. sepembra.
Pri BlMliBi t Kopath, Baron Schvvarz, Spielman z Dunaja. — Petoi iz Gradca. — C'zerwiakowsky Iz Trsta. — L«ab iz Celovca. — Ranzinger Iz Kočevja.
Pri »lomi : Vitez pl. Toms iz Maribora. — Ra-bas z Dunaja. —> Kotnik iz Vrhnike. — Žužek iz Kranja.
1'ri luftuem kolodvoru t Naušek iz Celja. — Pogorele iz Zagreba.
Pri avMtrl|Mkeu* re-■Hrja: Vavpetič iz Tržiča. — Močnik iz Kranja.
•m* Oa* *jBT* *m* *Mr *JC* *m* *W*
VIZ1TNIGE
priporoča
±
v Ljubljani.
0 .      *.'.* *.:.*
Tugepolni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o izgubi niisega iskreno ljubljenega očeta, oziroma brata in strijca, gospoda
Štefana Pogaenik-a
hišnega posestnika, gostilničarja in meščana
kateri je po dolgi in mučni bolezni, prejeinši sv. zakramente za umirajoče, v soboto, i7. septembra, ob g. uri zvečer, v 5!"). letu dobe svoje, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predrazega rajncega bode v ponedeljek, 19. septembra, ob f). uri popoludne iz Frančiškanskih ulic hiš. št. 6 na pokopališče k sv. Krištofu prepeljano ter ondi v družbinsko rakev k večnemu počitku položeno.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v več cerkvah.
Nepozabnega umrlega priporočamo v blag spomin in molitev.
Ljubljana, dne  18. septembra 1H9/2.
<1(W7> Žalujoči ostali.
Izdajatelj ta odgovoril urednik: Josip No ili.
KLEIMAYR & BAMBERG
v Ljubljani
Kongresni trg: šte-^r^ 2
priporoča svojo
popolno zalogo
vseh v tukajšnjih in vnanjih učnih zavodih uvedenih
šolskih knjig
v najnovejših izdajah,  broširane in v močnem vezu, po
najnižjih cenah. (10^6—7) B^hS
Katalogi o uvedenih učnih knjigah dobe se zastonj.
lAstnina in tisk .Narodne Tiskarne«,
1