15
R E KO R D N O  R A S T  B D P  U S T VA R JA J O  I N V E S T I C I J E
REKORDNO RAST BDP USTVARJAJO 
INVESTICIJE
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar
Po dostopnih podatkih je Slovenija v letošnjem prvem četrtletju imela najvišjo medletno rast 
BDP med državami evro območja. Rast pospešujejo investicije, saj je trošenje prebivalstva 
stagniralo, trošenje države se je celo krčilo, prispevek menjave s tujino pa se je od začetka 
2016 počasi zmanjševal. Po letu 2013 so začele pospeševati investicije v opremo in v 
gradbene objekte. Pospeševanje gradbenega dela investicij posredno kaže tudi ogrevanje 
trga nepremičnin. 
Velik skok v blagovni menjavi v marcu je delno posledica večjega števila dni, a tudi medletni 
rezultati so ugodnejši kot v mesecih pred tem. Po dinamiki menjave je Slovenija med 
članicami EU28 z nadpovprečno rastjo. Izven EU ustvari Slovenija le še petino blagovne 
menjave. 
Pričakovana dinamika trošenja v nekaj naslednjih mesecih je nadpovprečna, še zlasti v 
gradbeništvu. Najšibkejše povpraševanje pričakujejo podjetja iz storitvenih sektorjev, 
čeprav pričakovanja tudi pri njih presegajo dolgoročno povprečje. Pri izvoznem 
povpraševanju ni pričakovati  večjih sprememb, po pričakovanjih trgovine na drobno pa 
naj bi se trošenje gospodinjstev povečalo. Medletne razlike gospodarske klime, to je razlike 
med letošnjimi in ustreznimi lanskimi ocenami stanj, kažejo, da je bila v vseh petih letošnjih 
mesecih gospodarska klima boljša kot v ustreznih mesecih lani, vendar je razlika prenehala 
naraščati. K stabilnosti povečanj je največ pripomogla razlika med letošnjim in lanskim 
kazalnikom zaupanja v gradbeništvu. Tudi zaupanje v storitvenih dejavnosti je bilo letos 
večje kot lani, medtem ko se je zaupanje v trgovini  nekoliko zmanjšalo, v predelovalnih 
dejavnostih pa je ostalo na lanski ravni.  
Poslovna klima v EU28 se je v prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani 
nekoliko izboljšala, tekoče pa ostaja nespremenjena. Po podatkih nemškega IFO instituta 
se je tudi svetovna gospodarska klima v drugem četrtletju izboljšala; izjeme so Latinska 
Amerika, Afrika in Bližnji Vzhod. 
Industrijska produkcija se je v prvem četrtletju medletno krepko povečala; še večji je bil 
porast sicer zelo variabilnega rudarstva, nadpovprečno je zrasla predelovalna aktivnost, 
zaostala pa je oskrba z elektriko, plinom in vodo. Medletna rast industrijske produkcije v 
EU v prvem četrtletju je bila približno dvoodstotna, nekoliko višja kot v povprečju lanskega 
R E KO R D N O  R A S T  B D P  U S T VA R JA J O  I N V E S T I C I J E
16
leta; še nekoliko hitreje je rasla predelovalna industrija, rast gradbeništva je močno nihala, 
a se je krepila, prodaja v trgovini na drobno se je prav tako povečevala. 
Rast gradbeništva je bila v prvem četrtletju izjemna, rast novih pogodb pa obeta podobno 
nadaljevanje, ki pa ga začenja hromiti pomanjkanje kapacitet. Ne gre spregledati, da gre 
za rekordno rast z ravni, ki je malone pol nižja od ravni v 2010. Turizmu je v prvih dveh 
letošnjih mesecih šlo dobro, dober rezultat so ustvarjali tuji, kvarili pa domači gosti.
V letalskem potniškem prometu so bili rezultati v prvih treh mesecih slabi, v Luki Koper pa so 
ob mesečnem nihanju v prvem četrtletju pretovorili precej več blaga kot v enakem razdobju 
lani. Lanska pospešitev cestnega in železniškega transporta blaga odraža prilagajanje 
oživljanju gospodarstva.  
Povečevanje števila delovno aktivnih je spremljalo rekordno zmanjševanju brezposelnosti 
izredno hitro kar po 3.5 odstotke medletno raste zaposlenost v gospodarskih družbah, 
skromnejša pa je rast zaposlenih pri samozaposlenih in rast samozaposlenih. April je 
prinesel novo zmanjšanje števila registriranih iskalcev zaposlitve, saj je odliv z zavodov 
za zaposlovanje močno presegel priliv. Anketna stopnja brezposelnosti v EU28 se je 
marca rahlo znižala, precej višja stopnja v evrskem področju pa je ostala nespremenjena. 
Skrajnosti ostajajo Češka in Nemčija na eni strani ter Grčija in Španija na drugi. Več kot 
povprečna je tudi brezposelnost v sredozemskih članicah EU.  
Rast življenjskih stroškov se je maja umirila, zmanjšala se je tudi bolj dolgoročna dinamika; 
rast cen v Sloveniji je le malenkost višja kot v EU. Povečujejo se tudi cene industrijskih 
proizvajalcev, nekoliko bolj pri prodajah v tujino kot pri prodajah doma. Naraščajo cene 
starih in novih stanovanjskih nepremičnin, vendar je pospeševanje cen starih nepremičnin 
močnejše in manj nihajoče kot  novih.  
Tekoče pospeševanje cen spremlja krepitev cenovnih pričakovanj; opazno so se okrepila 
pričakovanja proizvajalčevih cen v industriji pa tudi pričakovanih cen podjetij iz storitvenih 
sektorjev in  gradbeništva. V trgovini na drobno cenovna pričakovanja ob nihanju  ostajajo 
na dolgoročnih povprečnih vrednostih.
Povprečne plače so se po padcu v februarju marca povečale, bolj dolgoročna rast plač pa 
je marca  ostala nižja kot januarja. V nekaj sektorjih so se marca plače povečale bistveno 
bolj od povprečja gospodarstva. V javnofinančnem sektorju so marca plače tekoče porasle 
za manj kot odstotek, medletno pa v zdravstvu in šolstvu za manj, v administraciji pa enako 
kot v povprečju gospodarstva. V podjetjih iz predelovalne dejavnosti, oskrbe z elektriko in z 
vodo plače praviloma vodijo; njihova dinamika enotnih stroškov dela spremlja dinamiko v 
evro območju. V trgovini ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih je dolgoročna rast 
enotnih stroškov dela sistematično počasnejša kot v evro območju. 
17
R E KO R D N O  R A S T  B D P  U S T VA R JA J O  I N V E S T I C I J E
Aprila je po šibkem marcu prišlo do velikega povečanja javnofinančnih prihodkov, ki pa so 
bili tudi medletno zelo visoko. Do aprila so javnofinančni prihodki kumulativno presegli 
lanske  za prek 1% BDP. Močno so se povečali prihodki od praktično vseh pomembnih 
davščin, še posebej od davka na dobiček. Zmanjšale so se le manj pomembne davčne oblike. 
Izjema je davek na dodano vrednost od uvoza, ki prehaja k davku na dodano vrednost po 
obračunu. 
Skupni krediti gospodinjstvom in podjetjem so pričeli naraščati oktobra lani. Najbolj so 
pospešili na prehodu v 2017, zdaj pa rastejo počasneje. Medletne stopnje se še naprej 
popravljajo, po januarju so postale pozitivne. Tekoča rast kreditov je v letošnjem letu pri 
kreditih podjetjem ponovno opešala, medtem ko se krediti gospodinjstvom že od februarja 
lani počasi a stalno krepijo.  Skupni depoziti podjetij in gospodinjstev so se aprila, po sedem 
mesečnem naraščanju, zmanjšali, medletno še rastejo a vse počasneje in so na isti ravni kot 
pred pričetkom krize. Depoziti gospodinjstev so se po padcu zaradi ZUJF-a in ciprske krize 
po 2013 začeli popravljati in so na začetku 2017 že dosegli raven v evro območju. Depoziti 
podjetij so na začetku 2016 dohiteli depozite podjetij v evro območju.
Obrestne mere ECB-ja ostajajo nespremenjene. Tudi obrestne mere na denarnih trgih se 
ne spreminjajo. Obresti na depozite krajših ročnosti so se še bolj približale ničli, posojilne 
obrestne mere za kredite gospodinjstvom so zadnja dva meseca nespremenjene, medtem ko 
so se krediti podjetjem za manjše zneske pocenili, za večje pa so se podražili.  
Presežek v tekoči plačilni bilanci še raste, njegova rast, ki jo določata presežka v blagovni 
in storitveni menjavi ter primanjkljaja na računih primarnih in sekundarnih dohodkov, pa 
se upočasnjuje. Neto zunanji dolg je padel na manj kot četrtino BDP, donosi na slovenske 
desetletne državne obveznice pa ostajajo ugodni, saj so manj kot enoodstotni.
R E KO R D N O  R A S T  B D P  U S T VA R JA J O  I N V E S T I C I J E
18
INVESTMENTS ARE GENERATING THE 
RECORD GROWTH OF GDP
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar
In the first quarter of 2017 Slovenia had the highest annual GDP growth among euro 
area countries. Growth was promoted by investment, as household spending stagnated, 
government spending was even shrinking, the contribution of international trade was 
since the beginning of 2016 slowly decreasing. After 2013, investments in equipment and 
buildings revived. Acceleration of the construction investments is indirectly revealed by the 
real estate market.
 
A large jump in foreign trade in March was partly due to a larger number of days, but also 
yearly results are more favorable than in the previous month. By the dynamics, Slovenia 
belongs to EU28 Member States with above-average growth. Outside the EU, Slovenia 
generates just one-fifth of her trade.
 
Expected dynamics of spending in the next few months is above average, especially in the 
construction sector. The weakest demand continues in the service sectors, although their 
expectations exceed long-term averages. Export demand is not expected to change, while 
expectations in retail trade indicate an increase of household spending. Yearly differences in 
the economic climate, thus the differences between this year’s and last year’s assessments of 
the situation show that in the five months of this year the economic climate is better than in 
the corresponding months of last year, but the difference ceased to rise. The most significant 
contribution is a big difference between this and last year`s indicator of confidence in the 
construction industry. Confidence in the service sector has been higher this year than last 
year, while the confidence in trade decreased slightly and in manufacturing remained at 
last year’s level.
 
Business sentiments in the EU28 in the first quarter compared with the same period last 
year improved slightly, the current sentiments remain unaltered. According to the German 
IFO institute, the world economic climate improved in the second quarter; exceptions are 
Latin America, Africa and the Middle East.
 
Industrial production in the first quarter was increasing; an even greater increase was in 
otherwise very variable mining, and in manufacturing activity, while the electricity, gas 
and water were lagging. The annual growth of industrial production in the EU in the first 
19
R E KO R D N O  R A S T  B D P  U S T VA R JA J O  I N V E S T I C I J E
quarter was approximately two per cent, slightly higher than last year’s average; processing 
industry has grown slightly faster, the growth of construction fluctuated, but strengthened, 
sales in retail trade increased as well.
 
Growth in construction was outstanding, growth of new contracts points to continuation 
which might however be threatened by lack of capacity. It should not be overlooked that 
this is a record growth from the level which is almost half lower than in 2010. Tourism in 
the first two months of the year was fine, a good result was created by foreign guests, while 
domestic guests impaired it.
 
In the air passenger traffic, the results in the first three months were bad. In the Port of 
Koper considerably more goods were transported than in the first quarter last year. Last 
year’s acceleration of road and rail transport of goods reflects their adjustment to economic 
recovery.
 
Increased number of active population is reflected in a rapid decrease of unemployment; 
the 3.5 percent annual growth of employment in companies was accompanied by a more 
modest growth in the number of employees by individual businesses and self-employed. 
April brought a new decrease in the number of registered jobseekers, the outflow of job 
seekers from employment offices significantly exceeded their inflow. ILO unemployment 
rate in the EU28 declined slightly in March, much higher rate in the euro area remained 
unaltered. Extremes remain the Czech Republic and Germany on the one hand and Greece 
and Spain on the other. More than the average unemployment is in the Mediterranean EU 
member states.
 
The growth in the cost of living slowed down in May, reducing also the more long-term 
dynamics; price growth in Slovenia was only slightly higher than in the euro area. The 
prices of industrial producers were slightly higher in sales abroad than in sales at home. 
There are rising prices of old and new residential property, but growth of the old real estate 
prices is stronger and less fluctuating than of new estates. Current acceleration in prices 
is accompanied by the strengthening of price expectations; particularly the expectations of 
industrial producers, but also of the companies in the service sectors and in construction. 
The retail price expectations remain on the long-term average values.
 
Average wages, after falling in February, increased in March but more long-term wage 
growth remained lower in March than in January. In some private sectors wages rose 
significantly more than the average. In the public sector current salary increased less than 
one percent in a yearly level in health and education activities, in administration it was 
the same as in the average of the economy. In manufacturing firms, supply of electricity 
and water the dynamics of unit labor costs accompanied the dynamics in the euro area 
while the dynamics of unit labor costs in retail trade, financial and insurance activities is 
systematically slower than in the euro area.
 
R E KO R D N O  R A S T  B D P  U S T VA R JA J O  I N V E S T I C I J E
20
After weak March there was a sharp increase in government revenues in April which were 
also very high in the year to year comparison. There was a strong increase of revenues from 
almost all major taxes, especially from profit tax. The decrease occurred only in minor tax 
forms. An exception is the value added tax on imports which is passing to the value added 
tax on domestic activity. By April, the cumulative government revenues exceeded last year’s 
by over 1% of GDP.
 
Total loans to households and businesses started to rise in October last year, accelerated in 
the beginning of in 2017, but grew more slowly afterwards. The annual rate which became 
positive in January has remained positive. Deposits of enterprises and households, after 
rising for seven months, decreased in April but they continue to grow on the yearly level 
more slowly and are at the same level as before the crisis. Household´s deposits began to 
recover after the fall due to a ZUJF and crisis in Cyprus; at the beginning of 2017 they 
have already reached the level of the euro area. Corporate deposits stick up with deposits of 
enterprises in the euro area. The interest rates of the ECB remained unaltered. The interest 
rates on the money markets did not change. Interests on deposits with shorter maturities 
are closer and closer to zero, the lending rates to households remained unchanged, while 
loans to companies for small amounts became cheaper and for larger ones more expensive.
 
The surplus in the current balance of payments is still growing, its growth, which is 
determined by the surpluses in goods and services and deficits on the accounts of primary 
and secondary income, is but slowing. Net external debt has fallen to less than one quarter 
of GDP, yields on ten-year Slovenian government bonds remain favorable; they are less 
than one per cent.
21
R E KO R D N O  R A S T  B D P  U S T VA R JA J O  I N V E S T I C I J E
AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA
1. Tekoča rast BDP se je še okrepila, pospešujejo jo investicije
V prvem četrtletju je domači bruto produkt (očiščen sezone in koledarskih vplivov) porasel 
za 1.5% glede na zadnje četrtletje 2016, bolj dolgoročno (v primerjavi s prvim četrtletjem 
2016) pa za 5%. Prvo četrtletje je tako bilo že tretje po vrsti z zelo hitro tekočo rastjo. 
Kot kaže slika je bila tekoča rast (očiščena sezone)  v zadnjih treh četrtletjih 1.2%, 1.3% 
in 1.5%. Medtem ko je od začetka 2013 tekoča rast BDP le malo prehitevala rast v evro 
območju, pa je v zadnjih treh četrtletjih izrazito pospešila glede na evro območje. 
Bruto domači produkt
0.96
0.98
1.00
1.02
1.04
1.06
1.08
1.10
2012 2013 2014 2015 2016 2017
-.015
-.010
-.005
.000
.005
.010
.015
.020
2012 2013 2014 2015 2016 2017
Slovenija Slovenija
evro evro
TEKOČA RAST DOLGOROČNEJŠA DINAMIKA
Vir :  Eurostat ;  SURS;  lastni  izračuni
Opomba:  Bruto domači  produkt ;  oč iščeno sezonskih in  koledarskih vpl ivov;  stalne cene;  normirano na 2012/I=1
Hitra tekoča rast v zadnjih treh zaporednih četrtletjih je seveda vplivala tudi na pospešeno 
prehitevanje bolj dolgoročne rasti BDP v Sloveniji glede na evro območje. Po podatkih, ki 
so dostopni konec maja, v evro območju v prvem četrtletju letos nobena država ni imela 
tako hitre medletne rasti kot Slovenija. Kot kaže slika, je bolj dolgoročna dinamika rasti 
BDP-ja po opaznem zaostajanju za evro območjem v obdobju 2012/1-2013/2, ki ga je 
povzročil ZUJF, in enakem naraščanju od sredine 2014 do sredine 2016, v zadnjih treh 
četrtletjih močno pospešila glede na dolgoročno dinamiko evro območja.
Kaj so glavni faktorji pospešene rasti v zadnjih treh četrtletjih, kažeta naslednji dve sliki. 
Na prvi so prikazane medletne stopnje rasti komponent domačega trošenja na enoto 
BDP, na drugi pa medletna sprememba presežka v tekočih transakcijah (brez faktorskih 
storitev) na enoto BDP. Na dlani je, da so v zadnjih nekaj četrtletjih od domačih komponent 
lahko pospešile rast BDP samo investicije, saj je  trošenje gospodinjstev na enoto BDP v 
najboljšem primeru stagniralo, trošenje države pa se je celo zmanjševalo. Podatki o prodaji 
kažejo, da je bilo trošenje v trgovinah na drobno v Sloveniji v prvem četrtletju šibkejše tudi 
R E KO R D N O  R A S T  B D P  U S T VA R JA J O  I N V E S T I C I J E
22
od povprečja evro območja (marca se je celo opazno nominalno zmanjšalo). Tudi prispevek 
menjave s tujino k pospeševanju BDP se je od začetka 2016 počasi zmanjševal, medtem 
ko je bil v prvem letošnjem četrtletju celo malo manjši kot v 2016/1. Po drugi strani pa so 
investicije (glede na BDP) začele pospeševati po 2015/4, izrazito pa so pospešile po 2016/3.
Faktorji rasti
-.02
-.01
.00
.01
.02
.03
.04
2012 2013 2014 2015 2016 2017
-.12
-.08
-.04
.00
.04
.08
2013 2014 2015 2016 2017
gospodinjstva
država
investicije
SALDO MENJAVEDOMAČE TROŠENJE
Vir :SURS;  lastni  izračuni
Opomba:  Komponente domačega trošenja na enoto domačega bruto produkta;  desezonirane vrednost i ;  medletne 
stopnje rast i ;  saldo na enoto BDP,  medletna di ferenca
Podatki o strukturi investicij še niso dostopni v celoti, zato ni možno identificirati komponent 
investicij, ki so največ prispevale k  pospešitvi v zadnjem četrtletju. Dostopni podatki pa 
kažejo, da so po 2015 začele opazno pospeševati investicije v opremo in stroje (po okoli 9% 
letno), pri tem niso naraščale samo investicije v transportne naprave (avtomobile) ampak 
tudi v stroje (po okoli 9%).  Opazno je pospešilo tudi gradbeništvo (v prvem četrtletju je 
proizvodnja gradbeništva rasla medletno najhitreje v evro območju), torej so pospešile tudi 
investicije v gradbene objekte. 
23
R E KO R D N O  R A S T  B D P  U S T VA R JA J O  I N V E S T I C I J E
Transakcije na trgu nepremičnin
0.3
0.4
0.5
0.6
0.7
0.8
0.9
1.0
1.1
1.2
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
stare
celotne
nove
Vir :SURS;  lastni  izračuni
Opomba:  Števi lo  t ransakci j ;  stare nepremičnine,  nove nepremičnine in vse nepremičnine;  normirano na 2007/3=1
Pospeševanje gradbenega dela investicij posredno ilustrira tudi ogrevanje trga nepremičnin. 
Število prodajnih transakcij starih  nepremičnin pospešuje že od konca 2013 dalje, še zlasti 
močno pa po koncu 2015, tako da je v letu 2016 v vseh četrtletjih že preseglo največji 
obseg transakcij pred krizo, ki je dosežen v 2007/3. Istočasno število transakcij z novimi 
nepremičninami narašča precej bolj skromno, dejansko od konca 2015 stagnira  na približno 
polovici predkriznega  največjega obsega.
 
2. Skok blagovne menjave v marcu 
Velik skok v blagovni menjavi v marcu je delno posledica večjega števila dni, a tudi 
medletni rezultati so ugodnejši kot v preteklih mesecih. Po dinamiki menjave je Slovenija v 
polovici EU28 s hitrejšo rastjo. Izven EU ustvari Slovenija le še petino blagovne menjave. 
R E KO R D N O  R A S T  B D P  U S T VA R JA J O  I N V E S T I C I J E
24
Trgovinska menjava
1,700
1,800
1,900
2,000
2,100
2,200
2,300
-200
-150
-100
-50
0
50
100
150
2012 2013 2014 2015 2016 2017
-1228 -541 227 717 873
uvoz
izvoz
mil. €
mil. €
saldo menjave
Vir :  SURS,  lastni  izračuni
V marcu je skupni izvoz znašal 2585 milijonov € (17.8% več kot marca 2016 ali 21.8% 
več kot februarja letos), skupni uvoz 2471 milijonov € (18.3% več kot marca lani ali 17.2% 
več kot februarja letos, to povečanje je pri evrskem območju le 13%), kar da saldo 113 
milijonov € oziroma 104.6% pokritje uvoza z izvozom (v februarju je bil presežek le 15 
milijonov €, pokritje uvoza z izvozom pa 100.7%). Pri tem je bila odprema blaga v EU 
1968 milijonov € (16.7% več kot leto prej, v evrskem območju rast 12%), prejem blaga iz 
EU 2001 milijonov € (19.6% več), kar pomeni primanjkljaj 33 milijonov € oziroma 98.4% 
pokritje prejema z odpremo blaga. V menjavi z nečlanicami EU je bil izvoz 617 milijonov 
€ (21.4% več kot lani), uvoz blaga 471 milijonov € (1¸3.2% več), kar pomeni presežek 146 
milijonov € oziroma 131.0% pokritje uvoza z izvozom. 
V prvem četrtletju 2017 je skupni izvoz znašal 6788 milijonov € (12.0% več kot v enakem 
razdobju 2016), skupni uvoz 6638 milijonov €| (15.2% več), kar pomeni presežek izvoza 
149 milijonov € oziroma 102.3% pokritje uvoza z izvozom. Odprema blaga v EU je v tem 
25
R E KO R D N O  R A S T  B D P  U S T VA R JA J O  I N V E S T I C I J E
obdobju znašala 5248 milijonov € (10.8% več kot pred letom), prejem blaga iz EU 5387 
milijonov € (16.3% več), kar da primanjkljaj 139 milijonov € ali 97.4% pokritje prejema z 
odpremo. Izvoz v nečlanice EU je znašal v prvem četrtletju 1539 milijonov €, uvoz 1252 
milijonov €, kar da presežek 287 milijonov € oziroma 122.9% pokritje uvoza z izvozom.
V blagovni menjavi deleža  izvoza in uvoza v EU stalno naraščata. Še pred nekaj leti je 
znašal okrog dveh tretjin, v prvem četrtletju 2017 pa se približuje štirim petinam. Znaša 
79.2%, pri čemer je delež v izvozu 77.3%, v uvozu pa kar 81.1%. Delež blagovne menjave 
s tujino (samo blaga, brez storitev) v BDP po oceni znaša v prvem četrtletju 2017 že 134%. 
Celoten priliv iz trgovine z blagom in storitvami ter iz primarnih in sekundarnih dohodkov 
znaša v prvem četrtletju 2017 kar 9003 milijonov € (okrog 90% BDP), celoten odliv 8585 
milijonov, oba skupaj torej 17588 milijonov € ali 175% v tem obdobju ustvarjenega BDP.  
Po rasti skupnega izvoza v prvem četrtletju 2017 glede na enako obdobje v 2016 je Slovenija 
med EU28 na trinajstem mestu, po rasti skupnega uvoza pa na desetem. Po blagovnem 
saldu je štirinajsta. Po rasti izvoza v nečlanice EU od februarja na marec 2017 je Slovenija 
med EU28 osma, po rasti uvoza pa deveta.
3. Optimizem v Sloveniji, EU in v svetu
Pričakovana dinamika trošenja v nekaj naslednjih mesecih je nadpovprečna močna, še zlasti 
v gradbeništvu, kjer delež podjetij, ki pričakujejo rast povpraševanja, presega delež ostalih 
podjetij za preko 20% vseh podjetij. Najšibkejše povpraševanje še naprej pričakujejo 
podjetja iz storitvenih sektorjev, čeprav tudi pri njih pričakovano povpraševanja (malo) 
presega dolgoročno povprečje. Pri izvoznem povpraševanju ni več pričakovati dodanih 
večjih pospešitev, medtem ko, po drugi strani, pričakovanja trgovine na drobno kažejo, da 
se bo živahnost trošenja gospodinjstev povečala. 
Medletne razlike kazalnika gospodarske klime, to je razlike med letošnjimi in ustreznimi 
lanskimi ocenami stanj (ki jih merimo kot saldo pozitivnih in negativnih odgovorov 
anketirancev o kakšnem stanju ali problemu), kažejo, da je bila v vseh letošnjih mesecih 
gospodarska klima boljša kot v ustreznih mesecih lani, vendar je razlika prenehala naraščati. 
K stabilnosti povečanj je v prvih petih mesecih največ pripomogla razlika med letošnjim 
in lanskim kazalnikom zaupanja v gradbeništvu in v storitvenih dejavnostih, medtem ko 
se je zaupanje v trgovini na drobno nekoliko zmanjšalo, v predelovalnih dejavnostih pa je 
oslabelo.  
R E KO R D N O  R A S T  B D P  U S T VA R JA J O  I N V E S T I C I J E
26
Medletne spremembe ocen gospodarske klime
Medletne
spremembe
Kazalnik 
gospodarske 
klime
Kazalnik 
zaupanja v 
predelovalnih 
dejavnostih
Kazalnik 
zaupanja v 
trgovini na 
drobno
Kazalnik 
zaupanja v 
storitvenih 
dejavnostih
Kazalnik 
zaupanja v 
gradbeništvu
2017/1-
2016/1
5,9 4 -14 6 14
2017/2-
2016/2
7,2 6 -5 6 24
2017/3-
2016/3
8,8 7 7 7 24
2017/4-
2016/4
6,4 2 3 6 26
2017/5-
2016/5
5,8 1 -3 7 22
Vir :  SI -STAT
Medletne spremembe komponent zaupanja v predelovalnih dejavnosti so rezultat znižanih 
ocen majske proizvodnje ter postopnega umirjanja naročil ter pričakovanega skupnega in 
izvoznega povpraševanja. Število mesecev zagotovljene proizvodnje se še naprej počasi 
povečuje; v maju naj bi podjetja v predelovalni industriji imela za pet mesecev proizvodnje 
zagotovljenih naročil..  
Medletne spremembe determinant zaupanja v predelovalnih dejavnostih
m
ed
le
tn
e 
sp
re
m
em
be
ka
za
ln
ik
 z
au
pa
nj
a
pr
oi
zv
od
nj
a
iz
vo
zn
a 
na
ro
či
la
sk
up
na
 n
ar
oč
ila
pr
ič
ak
ov
an
a 
pr
oi
zv
od
nj
a
pr
ič
ak
ov
an
e 
ce
ne
pr
ič
ak
ov
an
o 
za
po
sl
ov
an
je
pr
ič
ak
ov
an
 iz
vo
z
pr
ič
ak
ov
an
o 
sk
up
no
 
po
vp
ra
še
va
nj
e
za
go
to
vl
je
na
 
pr
oi
zv
od
nj
a 
v 
m
es
ec
ih
2017/1-2016/1 4 1 7 10 0 11 4 -1 1 4,9
2017/2-2016/2 6 1 6 12 2 15 6 -4 7 4,9
2017/3-2016/3 7 -10 5 12 8 14 5 5 8 4,9
2017/4-2016/4 2 11 14 12 -5 12 8 -4 -1 5,0
2017/5-2016/5 1 -8 5 6 4 9 6 2 4 5,0
Vir :  SI -STAT
27
R E KO R D N O  R A S T  B D P  U S T VA R JA J O  I N V E S T I C I J E
V storitvenih dejavnosti je bil kazalnik zaupanja v vseh mesecih letos višji kot v ustreznih 
mesecih lani, razlika pa se ni povečevala. Povečano zaupanje v storitvenih dejavnostih 
izhaja iz boljše ocene poslovnega položaja in povpraševanja, kar je vodilo k dejanskem in 
pričakovanemu povečanju zaposlovanja in prodajnih cen. 
Medletne spremembe determinant zaupanja v storitvenih dejavnostih
m
ed
le
tn
e 
sp
re
m
em
ba
ka
za
ln
ik
 z
au
pa
nj
a
po
sl
ov
ni
 p
ol
ož
aj
po
vp
ra
še
va
nj
e
pr
ič
ak
ov
an
o 
po
vp
ra
še
va
nj
e
za
po
sl
ov
an
je
pr
ič
ak
ov
an
o 
za
po
sl
ov
an
je
pr
ič
ak
ov
an
e 
pr
od
aj
ne
 c
en
e
iz
ko
ri
šč
en
os
t 
zm
og
lji
vo
st
i
2017/1-2016/1 6 8 -1 12 9 -2 1 1
2017/2-2016/2 6 5 8 3 5 10 5 1
2017/3-2016/3 7 9 12 -1 20 11 3 0
2017/4-2016/4 6 3 7 7 5 17 13 1
2017/5-2016/5 7 12 7 1 7 14 9 1
Vir :  SI -STAT
Gradbeništvo prevzema prvo mestu po povečevanju zaupanja. Razlike med determinantami 
povečanega zaupanje v letošnjih prvih petih mesecih v primerjavi s prvimi petimi meseci 
lani kažejo velik porast gradbenih del in naročil, dejanskega in pričakovanega zaposlovanja, 
dejanskih in pričakovanih cen in poslovnega položaja. Optimizem pa spremljajo vse večji 
problemi s tehničnimi zmogljivostmi, ki smo jih pred leti z nesmiselnim uničevanjem 
gradbenih podjetij malone popolnoma uničili. 
Medletne spremembe determinant zaupanja v gradbeništvu
m
ed
le
tn
e 
sp
re
-
m
em
be
ka
za
ln
ik
 z
au
pa
nj
a
ob
se
g 
gr
ad
be
ni
h 
de
l
sk
up
na
 n
ar
oč
ila
pr
ič
ak
ov
an
a 
na
ro
či
la
za
po
sl
ov
an
je
pr
ič
ak
ov
an
o 
za
po
sl
ov
an
je
ce
ne
pr
ič
ak
ov
an
e 
ce
ne
te
hn
ič
ne
 
zm
og
lji
vo
st
i
po
sl
ov
no
 s
ta
nj
e
2017/01-2016/01 14 33 8 23 10 20 3 17 -1 12
2017/02-2016/02 24 13 16 13 23 32 15 8 -3 6
2017/03-2016/03 24 31 26 18 18 23 18 16 -2 23
2017/04-2016/04 26 32 29 4 21 23 21 18 -13 23
2017/05-2017/05 22 24 24 11 18 20 17 14 -14 14
Vir :  SI -STAT
R E KO R D N O  R A S T  B D P  U S T VA R JA J O  I N V E S T I C I J E
28
Medletne spremembe determinant zaupanja v trgovini na drobno
m
ed
le
tn
e 
sp
re
m
em
be
ka
za
ln
ik
 z
au
pa
nj
a 
v 
tr
go
vi
ni
 n
a 
dr
ob
no
po
sl
ov
ni
 p
ol
ož
aj
ob
se
g 
za
lo
g
pr
ič
ak
ov
an
a 
sk
up
na
 
na
ba
va
pr
ič
ak
ov
an
i p
os
lo
vn
i 
po
lo
ža
j
pr
ič
ak
ov
an
o 
za
po
sl
ov
an
je
pr
od
aj
ne
 c
en
e
pr
ič
ak
ov
an
e 
pr
od
aj
ne
 c
en
e
pr
od
aj
a
pr
ič
ak
ov
an
a 
pr
od
aj
a
2017/1-2016/1 -14 19 5 4 -20 8 34 36 -15 -24
2017/2-2016/2 -5 -14 4 2 1 12 64 28 -20 7
2017/3-2016/3 7 -32 1 18 18 6 9 25 13 9
2017/4-2016/4 3 -12 7 0 41 24 7 -3 -4 20
2017/5-2016/5 -3 -12 10 4 31 24 -6 0 0 0
Vir :  SI -STAT
V trgovini na drobno zaupanje kopni; maja več anketirancev kot lani ocenjuje, da se poslovni 
položaj trgovine poslabšuje, kot pa, da se izboljšuje. Obseg zalog se povečuje, pri ocenah 
prodaje, cen in pričakovane prodaje in cen pa so ocene enake lanskim. Vendar trgovci 
ostajajo optimisti in pričakujejo, da se bo njihov poslovni položaj izboljšal, zaposlovanje 
pa povečalo. 
Poslovna klima v EU28 se je v prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem v letu 
2016 nekoliko izboljšala, tekoče pa ostaja nespremenjena. V predelovalni dejavnosti se je 
število podjetij, ki imajo dovolj naročil, izenačilo s številom tistih, ki jih imajo premalo, v 
gradbeništvu pa se je število podjetij, ki imajo premalo naročil, občutno zmanjšalo, razlika 
med letošnjim in lanskim rezultatom pa se je povečala. V trgovini na drobno se pričakovanja 
izboljšujejo. Splošni poslovni optimizem se je aprila spet nekoliko zvišal, v primerjavi z 
aprilom lani pa je bil višji za 6,7 odstotne točke.
29
R E KO R D N O  R A S T  B D P  U S T VA R JA J O  I N V E S T I C I J E
Naročila in pričakovanja
-50
-40
-30
-20
-10
0
10
20
2013 2014 2015 2016 2017
-60
-50
-40
-30
-20
-10
0
2013 2014 2015 2016 2017
-20
-10
0
10
20
30
40
50
60
70
2013 2014 2015 2016 2017
-15
-10
-5
0
5
10
15
20
2013 2014 2015 2016 2017
NAROČILA V PREDELOVALNI DEJAVNOSTI NAROČILA V GRADBENIŠTVU
PRIČAKOVANJA V TRGOVINI POSLOVNI OPTIMIZEM
Slovenija
Slovenija
SlovenijaSlovenija
EU28EU28
EU28EU28
Vir :  Eurostat
Po podatkih nemškega IFO instituta  se je svetovna gospodarska klima v drugem četrtletju 
močno okrepila, kar velja tudi za oceno stanja v gospodarstvu in za pričakovanja. Ocene, 
ki temeljijo na anketiranju lokalnih strokovnjakov z vsega sveta, so v drugem četrtletju 
boljše kot v prvem, tudi pričakovanja so se izboljšala. To velja za skoraj vse regije sveta, še 
posebej za EU in večino dežel v razvoju. V Latinski  Ameriki ocene stanja ostajajo slabe, 
pričakovanja pa se izboljšujejo, v Afriki in na Bližnjem vzhodu pa se stanje slabša.   
GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST
4. Industrijska produkcija v prvem četrtletju spet precej navzgor
Industrijska produkcija se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih v marcu v 
primerjavi s februarjem povečala kar za 20 indeksnih točk; velik del tega povečanja je 
sezonske narave, del pa gre pripisati medletni rasti, ki je bila 12,9 odstotna. V rudarstvu 
je bila marčno povečanje še večje, večino je prispevala medletna rast. Podobno je z več 
R E KO R D N O  R A S T  B D P  U S T VA R JA J O  I N V E S T I C I J E
30
kot 23 odstotnim povečanjem produkcije v predelovalni industriji v marcu v primerjavi s 
februarjem, medletna rast je prispevala malone 14 odstotkov. Le enoodstotno je bilo marca 
mesečno povečanje oskrbe z elektriko, plinom in vodo; tudi medletno povečanje je bilo le 
enoodstotno.   
V prvem četrtletju se je industrijska produkcija medletno povečala za 7,85 odstotkov; še 
več, za 11,35 odstotkov se je povečala sicer zelo variabilna rudarska proizvodnja, ki pa 
ima majhen delež v skupni industrijski proizvodnji, ki jo določa predvsem predelovalna 
industrija. Ta se je povečala za 8.1 odstotek, s 3,81 odstotno medletno rastjo pa je zaostala 
oskrba z elektriko, plinom in vodo. 
Medletna rast industrijske produkcije v EU v prvi četrtino leta je približno dvoodstotna, 
nekoliko višja kot v povprečju lanskega leta. Še nekoliko hitreje, po 2,3 odstotka je v 
prvem četrtletju rasla predelovalna industrija. Rast gradbeništva močno niha, a se krepi, 
prodaja v trgovini na drobno se prav tako povečuje po približno 2 odstotka. Stopnja anketna 
brezposelnosti ostaja stabilna,  v EU28 je 8,4 odstotna, v evro območju pa 9,9 odstotna. 
5. Vzpon gradbeništva in tujega turističnega povpraševanja 
Vrednost gradbenih del v marcu je bila za 41.4 odstotke višja kot marca lani, pri tem pa je 
bila vrednost zgrajenih stavb kar za 55,1 odstotka višja, vrednost inženirskih gradbenih del 
za 37,8 višja.  Ustrezna povečanja vrednosti v primerjavi z vrednostmi v prvem četrtletju 
2016 so bila 19,9, 36,5 in 15,3 odstotna. Novih pogodb za gradbena dela je bilo marca za 58 
odstotkov več kot marca lani, za stavbe jih je bilo 63 odstotkov več,  za nizke gradnje pa 56 
odstotkov več. V celem prvem četrtletju so ustrezne številke 43, 14 in 174 odstotkov. Toda 
treba je poudariti, da gre za rekordna medletna povečanja oziroma rekordno rast na zelo 
nizkih ravneh, saj je vrednost gradbenih del v marcu le 58 odstotkov povprečja leta 2010, 
pri stavbah je pol nižja od povprečja leta 2010, pri inženirskih gradnjah pa 64 odstotkov 
povprečja. 
Turizmu je v prvih dveh mesecih šlo dobro, saj so se nočitve medletno povečale za 5 
odstotkov januarja in za 2,5 odstotka februarja. K dobrim rezultatom so prispevali predvsem 
tuji gosti z medletno rastjo nočitev za 10 in 6,7 odstotkov, rezultate pa so kvarili domači 
gosti z manj nočitvami kot januarja in februarja lani. 
V letalskem potniškem prometu, merjenim s potniškimi kilometri, so bili rezultati v vseh 
prvih treh mesecih izredno slabi; v prvem četrtletju je bil medletni padec kar 19,4 odstoten. 
V Luki Koper so po zastoju v januarju februarja pretovorili za 4,8 v marcu pa za 29,4 
odstotkov več kot pred letom; v celotnem prvem četrtletju pa so pretovorili za 8,1 odstotek 
več blaga kot v prvem četrtletju lani. Podatki o cestnem in železniškem tovornem prometu 
so le četrtletni in jih za prvo četrtletje letos še ni. Lanska pospešitev obeh vrst transporta 
kaže, da se transport prilagaja oživljanju gospodarstva. 
31
R E KO R D N O  R A S T  B D P  U S T VA R JA J O  I N V E S T I C I J E
6. Rekordno upadanje števila brezposelnih
Na trgu dela se je stanje ustalilo. Število aktivnih prebivalcev se je februarja povečalo 
za 1149, marca pa za 1252;  v marcu  jih je bilo za 9376 več kot marca lani. Ob hitrem 
zmanjševanju brezposelnih se je hitro povečevalo število delovno aktivnih. Daleč 
najpomembnejša determinanta delovno aktivnega prebivalstva, to je zaposlenost pri 
pravnih osebah, je v prvih treh mesecih letos medletno rasla po 3,5 odstotka, v letu dni se je 
število zaposlenih povečalo za 23260 na 695908. Po dolgotrajnem upadanju in stagniranju 
zaposlenosti pri fizičnih osebah je tudi ta oblika zaposlenosti začela naraščati, v marcu, ko 
jih je bilo za 967 več kot pred letom že po 2 odstotka letno,. Solidno rast po 2,5 odstotkov 
so imeli tudi samozaposleni (obrtniki in samostojni poklici). 
Trg dela v Sloveniji
iskalci dela na zavodih za zaposlovanje
priliv zaradi izteka 
pogodb o delu
odliv med zaposlene
in samozaposlene
leto priliv odliv neto priliv priliv/odliv število delež število delež
2011 8306 8078 228 1.04 3762 0.449 5084 0.626
2012 8904 8462 442 1.07 4242 0.481 4860 0.571
2013 9028 8532 496 1.70 4500 0.496 5421 0.632
2014 8546 8926 -380 0.98 4309 0.502 6162 0.684
2015 8101 8633 -532 0.98 4457 0.545 5914 0.676
2016 7497 8619 -1122 0.90 4123 0.543 6238 0.714
2017/1 12983 8862 4121 1.46 8392 0.646 6309 0.712
/2 5919 8316 -2397 0.71 3190 0.539 6305 0.758
/3 5892 12042 -6150 0.49 3200 0.543 9690 0.805
/4 5190 9292 -4102 0.56 2938 0.566 6931 0.748
Vir :  ZRSZ
R E KO R D N O  R A S T  B D P  U S T VA R JA J O  I N V E S T I C I J E
32
Trg dela
-8,000
jan feb marec april
jan feb marec april
-4,000
0
4,000
8,000
12,000
16,000
154.0
-1188.9-825.0-1810.0
2536.0
1112.0
228.0 442.0 496.0
-380.0-532.0 -1122.1
4121.0
-2396.9
-6150.0
-4102.0
2005 2009 2014 2017
.3
.4
.5
.6
.7
.8
.9
2005 2009 20172014
deleži
število
odliv
priliv
delež odliva med zaposlene
delež priliva zaradi izteka
pogodbe o delu
PRILIV, ODLIV IN SLADO
STRUKTURA PRILIVA IN ODLIVA
Vir :  ZRSZ
Po podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji konec aprila 91087 registriranih iskalcev dela, kar 
je za 4102 manj kot marca in za 14366 oziroma 13,6 odstotka manj kot aprila lani. Na 
zavodih za zaposlovanje se je na novo prijavilo 5190 brezposelnih oseb, 700 manj kot 
marca, z zavodov pa je odšlo 9292 oseb. Nekaj značilnosti dogajanj na trgu dela oziroma 
na zavodih za zaposlovanje po letu 2005 je prikazano z letnimi povprečji do leta 2016 in 
letošnjimi mesečnimi podatki. Sezonska nihanja prilivov na zavode so praviloma večja kot 
sezonska nihanja odlivov: v štirih mesecih: januarja, julija, oktobra in decembra sezonski 
priliv iskalcev praviloma bistveno presega odliv, v preostalih osmih pa je odliv iskalcev 
dela nekoliko večji od priliva. Med na novo prijavljenimi na zavodih so večinoma iskalci 
dela, ki jim je potekla pogodba za določen čas, njihov delež se je v desetletju povečal 
od tretjine na več kot polovico. Med odhajajočimi z zavodov pa je večina takšnih, ki se 
ponovno zaposlijo ali pa postanejo »podjetniki«, kar je največkrat ena od najslabših in 
najbolj tveganih oblik dninarskega dela. 
33
R E KO R D N O  R A S T  B D P  U S T VA R JA J O  I N V E S T I C I J E
V EU28 je bilo marca 20,2 milijona brezposelnih, od tega 16 milijonov v evro območju. 
Anketna stopnja brezposelnosti v EU28 je bila 8,3 odstotna kar je 0,1 odstotno točka manj 
kot februarja, v evro območju pa je bila 9,9 odstotna. Najnižja je bila stopnja brezposelnosti 
na Češkem; bila je le 3,4 odstotna in v Nemčiji, kjer je bila 4,3 odstotna; skrajnosti na 
drugi strani sta Grčija s 23,9 odstotno brezposelnostjo in Španija z 18,8 odstotno. Višja od 
evropskega povprečja, to je več kot deset odstotna je bila brezposelnost v Franciji, Italiji, 
Hrvaški, na Cipru in na Portugalskem. 
CENE, PLAČE IN STROŠKI DELA
7. Cenovna pričakovanja začenjajo pospeševati 
Rast življenjskih stroškov se je maja umirila (povečali so se za 0.7 odstotka). Zmanjšala se 
je tudi bolj dolgoročna dinamika, medletno je padla z 1.8% na 1.5%.
Maja so se povečale praktično samo cene blaga (za 1%). Zato se je medletno prehitevanje 
cen storitev še zmanjšalo, v letu dni so porasle za 1.7%, cene blaga pa za 1.4%. Najbolj so 
se maja povečale cene hrane (predvsem cene sadja) pa tudi oblačil in obutve, počitniških 
paketov in cene v skupini storitev restavracij in hotelov.
Inflacija (harmonizirana)
-2
-1
0
1
2
3
4
2012 2013 2014 2015 2016 2017
%
Slovenija
evro območje
ciljana inflacija
Vir :  Eurostat
Rast (evropsko primerljivega) harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin je 
bila enak rasti življenjskih stroškov, tako tekoče kot bolj dolgoročno.  Tako je bila rast 
cen v Sloveniji le malenkost višja kot v EU, kjer je harmoniziran indeks cen življenjskih 
potrebščin porasel medletno  za 1.4% (v Sloveniji za 1.5%).
R E KO R D N O  R A S T  B D P  U S T VA R JA J O  I N V E S T I C I J E
34
Cene industrijskih proizvajalcev so dostopne do aprila, ko so se povečale za 0.2% in bile 
za 2.3% višje kot pred letom dni. Medtem ko so aprila cene proizvajalcev energentov in 
investicijskih potrebščin celo malo padle pa so proizvajalčeve cene surovin in proizvodov 
široke porabe porasle za 0.5%. Cene industrijskih proizvajalcev, ki prodajajo na domačem 
trgu, so se povečale za 0.3%, tiste, ki prodajajo izven evrskega območja pa še bolj, za 0.8%, 
medtem ko so se cene proizvajalcev za evrske trge malenkost zmanjšale (za 0.1%)
Cene nepremičnin
0.84
0.88
0.92
0.96
1.00
1.04
2012 2013 2014 2015 2016
nove stare
Vir :  SURS;  lastni  izračuni
Opomba:  Cene stanovanjskih nepremičnin;  normirane na 2012/I=1
Sredi leta 2015 so začele pospeševati tudi cene nepremičnin, čeprav se je rast res okrepila šele 
v drugi polovici lanskega leta. Naraščajo cene starih in novih stanovanjskih nepremičnin, 
vendar je pospeševanje cen starih močnejše in manj nihajoče, kot pri novih stanovanjskih 
nepremičninah. 
Tekoče pospeševanje cen spremlja tudi krepitev cenovnih pričakovanj za bližnjo 
prihodnost. Tako so se opazno okrepila pričakovanja pri proizvajalčevih cenah  industrijskih 
proizvajalcev, kot tudi pri pričakovanih cenah podjetij iz storitvenih sektorjev. Presežek 
tistih proizvodnih enot, ki pričakujejo rast cen nad tistimi, ki pričakujejo zmanjšanje cen 
se je v zadnjem mesecu okrepil na okoli 10% vseh enot. Podobno močno se krepijo tudi 
cenovna pričakovanja v gradbeništvu.  Samo v trgovini na drobno cenovna pričakovanja le 
opazno nihajo vendar ostajajo na dolgoročnih povprečnih vrednostih.
V zadnjem letu (do sredine maja) so cene surovin porasle za 8.6% v evrih. Najbolj so 
porasle evrske cene kovin za skoraj 25%, medtem ko so , na drugi strani,  cene surovin 
hrane stagnirale. V zadnjem mesecu so evrske cene surovin padle za 3.2%. Najbolj so se 
zmanjšale cene nafte, za skoraj 17% v evrih, najbolj pa okrepile cene surovin hrane, za 
3.5% v evrih.  
35
R E KO R D N O  R A S T  B D P  U S T VA R JA J O  I N V E S T I C I J E
8. Plače v nekaterih sektorjih sistematično prehitevajo povprečje gospodarstva 
Povprečne plače so se marca povečale za 2.7%. Porast je bil predvsem posledica nizke 
osnove primerjave, namreč padca plač v februarju, saj je bila bolj dolgoročna rast plač marca 
(1.9%) še vedno nižja kot januarja. V nekaj sektorjih so se marca plače povečale bistveno 
bolj od povprečja gospodarstva. Tako so v kmetijstvu in informacijskih dejavnostih plače 
porasle za preko 7%, v oskrbi z električno energijo, oskrbi z vodo, trgovini in finančnih 
dejavnostih pa za preko 5%. Medletne razlike med dejavnostmi v rasti plače so precej 
manjše. Medtem ko so v povprečju plače porasle medletno za 1.9%, so najbolj porasle 
plače v oskrbi z vodo, v trgovini ter v finančnih in zavarovalnih dejavnostih, za okoli 4%. 
V javnofinančnem sektorju so marca plače tekoče porasle za manj kot za 1%, medletno pa 
v zdravstvu in šolstvu za manj, v administraciji pa enako kot v povprečju gospodarstva.
Podjetja iz predelovalne dejavnosti, oskrbe z elektriko (plinom in paro) in oskrbe z vodo 
(odpadki) v zadnjih nekaj letih praviloma vodijo v povečevanju povprečnih plač in zato tudi 
enotnih stroškov dela. Da bi lahko naredili natančnejšo primerjavo dolgoročnih trendov so 
na slikah prikazane trajektorije enotnih stroškov v najbolj izpostavljenih dejavnostih ter 
dejavnostih javnofinančnega sektorja.
Na dlani je, da je v omenjenih treh dejavnostih dinamika enotnih stroškov dela vztrajno 
opazno bolj krepka kot v ostalih dejavnostih; v vseh treh dinamika enotnih stroškov dela 
v korak spremlja dinamiko v evro območju. Enotni stroški dela v predelovalni dejavnosti 
so se v drugi polovici lanskega leta začeli celo opazno hitreje  povečevati kot v povprečju 
evro območja.
R E KO R D N O  R A S T  B D P  U S T VA R JA J O  I N V E S T I C I J E
36
Enotni stroški dela – dejavnosti, ki sledijo evro območje
0.96
1.00
1.04
1.08
1.12
1.16
1.20
1.24
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
0.90
0.95
1.00
1.05
1.10
1.15
1.20
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
0.90
0.95
1.00
1.05
1.10
1.15
1.20
1.25
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
VODA
Slovenija Slovenija
Slovenija
evro
evro
evro
PREDELOVALNA ELEKTRIKA
Vir :Eurostat ;  lastni  izračuni  Opomba:Predelovalna dejavnost ,  oskrba za elektr iko,  p l inom in paro ter  oskrba z  vodo, 
ravnanaje z  odpadki ;  vrednost i  normirane na 2008/IV=1
V trgovini in finančnih in zavarovalniških dejavnostih, ki zadnje čase tudi prehitevata z 
dinamiko povprečnih plač, je dolgoročna rast enotnih stroškov dela sistematično počasnejša 
kot v evro območju. Pri tem so konec 2016 enotni stroški dela  v trgovini zaostajali (glede na 
začetke krize 2008/IV) za evro območjem samo 7.5%, v finančnih in zavarovalniških dejavnosti 
pa za oko 16%, saj so bili konec 2016 še vedno nominalno na isti ravni kot konec 2008.
Enotni stroški dela – dejavnosti ki zaostajajo za evro območjem
0.950
0.975
1.000
1.025
1.050
1.075
1.100
1.125
1.150
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
0.92
0.96
1.00
1.04
1.08
1.12
1.16
1.20
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
TRGOVINA FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE STORITVE
Slovenija
Slovenija
evro
evro
Vir :Eurostat ;  lastni  izračuni
Opomba:  Trgovina in f inančne in zavarovalniške dejavnost i ;  vrednost i  normirane na 2008/IV=1
37
R E KO R D N O  R A S T  B D P  U S T VA R JA J O  I N V E S T I C I J E
Enotni stroški dela – javni sektor
0.85
0.90
0.95
1.00
1.05
1.10
1.15
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
0.88
0.92
0.96
1.00
1.04
1.08
1.12
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
0.96
0.98
1.00
1.02
1.04
1.06
1.08
1.10
1.12
1.14
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
Slovenija
Slovenija
Slovenija
evro
evro evro
ZDRAVSTVO
ADMINISTRACIJA IZOBRAŽEVANJE
Vir :Eurostat ;  lastni  izračuni 
Opomba:  Javnof inančni  sektor ;  administraci ja ,  zdravstvo in izobraževanje;  vrednost i  normirane na 2008/IV=1
Zaostajanje dolgoročne dinamike enotnih stroškov dela za dinamiko v evro območju je še 
zlasti veliko v dejavnostih države.  Še najmanj zaostajajo enotni stroški dela v zdravstvu, 
čeprav so tekom 2016 skoraj ujeli raven v evro območju (relativno glede na 2008/IV). V 
administraciji in izobraževanju so enotni stroški dela še vedno tam, kje so bili ob začetku 
krize (konec 2008). Tako da zaostajajo za ustreznimi dejavnostmi evro območja pri 
administraciji za 16%, pri izobraževanju pa za 10%. Enotni stroški dela v zdravstvu in 
izobraževanju so po ZUJF-u močno padli (za okoli 8%),vendar je tekom 2016 ustrezno 
zmanjšanje že nevtralizirano. 
FINANČNA GIBANJA
9. Zelo močno povečanje javnofinančnih prihodkov
Kot smo omenili že v predhodni številki GG, je pri javnofinančnih prihodkih marca prišlo 
do opaznega premika v timingu vplačil in zato do opaznega zmanjšanja pri večini davčnih 
oblik, še posebno pri davku na dodano vrednost in prispevkih za zdravstvo. Aprila je zato 
R E KO R D N O  R A S T  B D P  U S T VA R JA J O  I N V E S T I C I J E
38
prišlo do toliko večjega povečanja. Javnofinančnih prihodki so tako, po zelo šibkem marcu, 
aprila izredno močno porasli (za 28%, za skoraj 1% BDP). Povečanje je bilo tudi medletno 
zelo veliko (18.6%).
Zelo močno so se povečale praktično vse pomembne davčne oblike. Od neposrednih davkov 
in ostalih prihodkov se je še posebno močno povečal davek na dobiček (za skoraj trikrat, 
medletno še bistveno več, za skoraj štirikrat); verjetno so obračuni po zaključnem računu 
narejeni preje kot običajno. Močno so se povečali tudi prispevki za zdravstveno zavarovanje 
(za 40%), prihodki upravnih organov (za 30%) in dohodnina (za 18%). Medtem ko se je med 
domačimi davki na blago in storitve zelo povečal prihodek od davka na dodano vrednost 
(za skoraj 60%, medletno za 34%) in trošarin (za 16%). Zmanjšale so se le manj pomembne 
davčne oblike (carine, drugi davki občanov, denarne kazni, pristojbine in takse), z izjemo 
davka na dodano vrednost od uvoza, ki po spremembi ureditve (ko je prenehala obveznost 
vplačila ob uvozu) vse bolj kopni  (aprila se je zmanjšal za 23% in je prinesel v državno 
blagajno le še 10 milijonov), medtem ko davek na dodano vrednost po obračunu zaradi 
pritekanja tudi (»prejšnjega«) davka od uvoza še dodatno hitro narašča. 
Javnofinančni prihodki so do aprila meseca kumulativno že presegli lanske javnofinančne 
prihodke  v istem obdobju za preko 1% BDP (410 milijonov). Pri neposrednih davkih 
so do aprila največ prinesli davek na dobiček (98 milijonov), dohodnina (47 milijonov), 
prispevki za zdravstvo (40 milijonov) in prispevki za pokojninsko varstvo (71 milijonov). 
Od domačih davkov na blago in storitve so v primerjavi z 2016 do aprila najbolj povečale 
državno blagajno trošarine (za 66 milijonov) in davek na dodano vrednost (za 68 milijonov). 
Sprememba v strukturi zaradi spremenjene ureditve je bila še neprimerno večja. Tako se je 
donos davka na dodano vrednost po obračunu povečal za 272 milijonov, po drugi strani pa 
se je donos od davka na dodano vrednost od uvoza zmanjšal za 204 milijonov. 
10. Krediti gospodinjstvom rastejo hitreje kot v evro območju, krediti podjetjem pa 
stagnirajo tako  kot v evro območju
Skupni krediti gospodinjstvom in podjetjem so pričeli naraščati oktobra lani. Najbolj so 
pospešili na prehodu v 2017, medtem ko v letošnjih mesecih rastejo počasneje (po 0.5% 
mesečno, medtem ko so se marca popolnoma ustavili).Medletne stopnje se še naprej 
popravljajo, po januarju so postale že tudi pozitivne. 
Tekoča rast kreditov je v letošnjem letu pri kreditih podjetjem ponovno opešala (marca so 
krediti podjetjem celo opazno padli), medtem ko se krediti gospodinjstvom že od februarja 
lani vzdržema krepijo, tako da medletne stopnje konec prvega četrtletja letos že presegajo 
5%.   
39
R E KO R D N O  R A S T  B D P  U S T VA R JA J O  I N V E S T I C I J E
Krediti
0.99
1.00
1.01
1.02
1.03
1.04
1.05
1.06
1.07
2014q4 2015q2 2015q4 2016q2 2016q4 2017q2
0.76
0.80
0.84
0.88
0.92
0.96
1.00
1.04
2014q4 2015q2 2015q4 2016q2 2016q4 2017q2
evro
evro
Slovenija
Slovenija
PODJETJA GOSPODINJSTVA
Vir :ECB;  lastni  izračuni
Opomba:  Kredit i  podjet jem in gospodinjstvom; normirano na 2014/12=1
Ponovno zaustavljanje kreditov podjetjem v zadnjih mesecih je zaustavilo zapiranje 
razkoraka v dinamiki kreditov glede na evro območju, saj tudi v evro območju krediti 
podjetjem stagnirajo. Krediti podjetjem torej praktično stagnirajo tako v evro območju kot 
v Sloveniji, le da v Sloveniji stagnirajo na bistveno nižji ravni, saj so samo v zadnjih treh 
letih ( po zadnjem prenosu terjatev na DUTB) krediti podjetjem v Sloveniji zaostali za 
ustreznimi krediti v evro območju za skoraj 20%. 
Krediti gospodinjstvom od začetka 2016 rastejo v Sloveniji opazno hitreje kot v evro 
območju, tako da so aprila letos že presegli raven v evro območju (primerjalno glede na 
konec 2014, ko je bil narejen zadnji prenos kreditov na DUTB).   
Depoziti
0.9
1.0
1.1
1.2
1.3
1.4
1.5
1.6
2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
0.95
1.00
1.05
1.10
1.15
1.20
1.25
1.30
2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
SlovenijaSlovenija
evro
evro
PODJETJA GOSPODINJSTVA
Vir :ECB;  lastni  izračuni
Opomba:  Depozi t i  podjet i j  in  gospodinjstev;  normirano na 2014/12=1
R E KO R D N O  R A S T  B D P  U S T VA R JA J O  I N V E S T I C I J E
40
Skupni depoziti podjetij in gospodinjstev so se aprila, po sedem mesečnem naraščanju, 
zopet zmanjšali.  Medletno še vedno hitro naraščajo (po 6.3% letno), vendar se zadnje čase 
medletna stopnja zmanjšuje, za približno 1 odstotno točko na četrtletje.
Tako depoziti podjetij kot depoziti gospodinjstev so na začetku 2017 praktično na isti ravni 
(glede na evro območje) kot tik pred pričetkom krize. Depoziti gospodinjstev so tako ali 
tako do 2012 naraščali praktično enako kot v evro območju. Potem so v času ZUJF-a in tudi 
zaradi krize v Cipru v slabem letu in pol opazno padli (za 5%), vendar so se po 2013 začeli 
hitro popravljati in so na začetku 2017 že praktično dosegli raven v evro območju (relativno 
glede na začetek krize). Depoziti podjetij so začeli zaostajati za depoziti v evro območju po 
seriji padlih referendumov, ko se je zelo povečala negotovost (v prvem polletju 2011), še 
dodatno močno so padli za časa krize v Cipru, ko so v enem samem četrtletju padli za 3%, 
vendar so se začeli že tekom 2013 popravljati, tako da so na začetku 2016 dohiteli depozite 
podjetij v evro območju (relativno glede na začetek krize 2008/12).
Obrestne mere ECB-ja ostajajo nespremenjene. Osnovna obrestna mera refinanciranja je še 
naprej na 0, depozitna pa je negativna (-0.40%). Tudi obrestne mere na denarnih trgih se ne 
spreminjajo. Tako je 12 mesečni euribor že pet mesecev na približno -0.11%, tri mesečni 
pa na -0.33%. Pri detajlističnih obrestnih merah so spremembe prav tako majhne. Obresti 
na depozite krajših ročnosti (pod 1 letom) so se še bolj približale ničli (padle so z 0.2 na 
0.1). Pogoji kreditov gospodinjstvom so ostali zadnja dva meseca nespremenjeni (še naprej 
so potrošniški krediti cenejši kot v evro območju), medtem ko so se krediti podjetjem za 
manjše zneske (pod 1 mio) pocenili (padli so z 3% na 2.8 %). Večji pa so se podražili (z 2% 
so porasli na 2.2%).  
11. Presežek v tekoči bilanci je bil v marcu manjši od primerljivega lani
Presežek  v tekoči bilanci še raste, a je le še 8% večji od primerljivega v prvem četrtletju 
2016. Neto zunanji dolg je padel že na 23% BDP, donosi na slovenske desetletne državne 
obveznice pa ostajajo ugodni, saj so manj kot 1%.
Pozitivni saldo tekoče bilance s tujino je v marcu znašal 269.9 milijonov € (marca lani je 
bil 320.9 milijonov €), kar je rezultat blagovnega presežka 178.8 milijonov € (lani 169.1 
milijonov €), storitvenega presežka 197.0 milijonov € (marca 2016 je bil 204.3 milijone 
€), primanjkljaja v bilanci primarnih dohodkov -67.2 milijona € (lani presežek 0.1 milijon 
€), in primanjkljaja v bilanci sekundarnih dohodkov -38.7 milijonov € (-52.7 milijonov €). 
V prvem četrtletju skupaj znaša presežek tekoče plačilne bilance 767.2 milijona € (v enakem 
obdobju 2016 je bil 708.9 milijonov € (letos je 8% večji). Pri tem je blagovni presežek 
383.1 milijonov € (lani 468.4 milijonov €), presežek storitev 559.2 milijonov € (lani 3474.7 
milijonov €), primanjkljaj v primarnih dohodkih dela in kapitala -49.3 milijonov € (lani 
41
R E KO R D N O  R A S T  B D P  U S T VA R JA J O  I N V E S T I C I J E
-76.6 milijonov €) in primanjkljaj v sekundarnih dohodkih 175.2 milijona € (lani 157.7 
milijonov €). Pri slednjem gre v največji meri za transfer dobičkov podjetij v tuji lasti. 
Postavka potovanj pri tem izkazuje letos neto priliv 333.5 milijonov €, v prvem četrtletju 
lani je bil 330 milijonov €. 
Plačilna bilanca
v milijonih €
Postavke januar - marec Marec
2016 2017 2016 2017
I. Tekoči račun 708,9 767,2 320,9 269,9
1. Blago 468,4 383,1 169,1 178,8
2. Storitve 474,7 559,2 204,3 197
transport 209,2 233,7 74,2 84,8
potovanja 330,5 333,5 123,9 120,7
3. Primarni dohodki -76,6 -49,3 0,1 -67,2
od dela 112,4 112,3 37,5 37,4
   - od  kapitala -284,4 -262,8 -102,5 -80,4
4. Sekundarni dohodki -157,7 -125,7 -52,7 -38,7
država 8,6 46,9 3,2 19,6
II. Kapitalski račun -38,4 -30,7 -14,9 -16
III. Finančni račun 353,6 446,4 28,9 -243,1
1. Neposredne naložbe -321,7 -97,2 -157,9 -99,7
Imetja 143,5 143,6 44 19,7
Obveznosti 465,2 240,8 201,9 119,4
2. Naložbe v vrednostne papirje 584,4 -513,8 -829,1 -160,5
Imetja 464,2 739,1 333,6 368,1
Obveznosti -120,2 1.252,90 1.162,70 528,5
3. Finančni derivativi -6,8 30,7 -0,8 -0,2
4. Ostale naložbe 87,2 983,8 1.061,60 -43,6
4.1. Imetja 91,7 -14,8 454,8 -314,8
4.2. Obveznosti 4,5 -998,6 -606,9 -271,2
5. Rezervna imetja 10,4 43 -44,9 60,8
IV. Neto napake in izpustitve -316,8 -290,1 -277,1 -497
Vir :  Banka Sloveni je
R E KO R D N O  R A S T  B D P  U S T VA R JA J O  I N V E S T I C I J E
42
Kapitalski račun izkazuje v prvem četrtletju primanjkljaj -30.7 milijonov € (v enakem 
obdobju lani je bil -38.4 milijonov €). Saldo na finančnem računu znaša 446.4 milijone 
€ (povečanje zadolžitve), lani je bil 353.6 milijonov €. Neposredne naložbe izkazujejo 
saldo -97.2 milijona € (lani -321.7 milijonov €), naložbe v vrednostne papirje saldo -513.8 
milijonov € (povečanje terjatev; lani 584.4 milijonov € povečanja obveznosti), pri finančnih 
derivativih je saldo 30.7 milijonov € (lani -6.8 milijonov €), v ostalih naložbah pa pozitivni 
saldo 983.8 milijonov € izkazuje povečanje obveznosti (v prvem četrtletju lani le 87.2 
milijonov €). Rezervna imetja so se v prvem četrtletju povečala za 43.0 milijonov € (lani 
10.4 milijone €). 
Po podatkih iz Biltena BS je bil konec februarja 2017 bruto zunanji dolg 43115 milijonov 
€ (150 milijonov več kot mesec prej), neto zunanji dolg pa 9200 milijonov € ali 23% 
celoletnega BDP in hkrati 331 milijonov € manj kot mesec prej. V bruto dolgu je le tretjina 
privatnega negarantiranega dolga, dve tretjini predstavlja državni ali od države garantirani 
dolg. Donos na slovenske desetletne obveznice je bil 21. maja 0.941%, kar pomeni, da 
ostaja za Slovenijo kot dolžnika ugodnih manj kot 1%. Donos na desetletne italijanske 
obveznice je bil, na primer, istočasno 2.371%.