Foštarina plačana.
Štev. 83.
'■ve VH* a 6f_ vir, -
V Ljubljani, v petek dne 30. julija 1920.	Leto III.
Oglasi:
t,m 1 mm x 60 Lnseratnega stolpič? raa'i 83 vinarjev, uradci 1-20 E. poslano, posmrt.nice in reklamo 2 K.
Večkratne objave
Maja ob ponedeljkih, sredah in petkih.
UpravnlStvo Domovine" v LJubljani, Sodaa ulica 6. UrndniStvo „Domovine", Miklošičeva o. 16, Tel. 72.
Naročnina:
Za celo »Domovino" (trikrat na teden) mesečno 3 četrtletno 9 K, polletno 18 K, celoletno 36 K. Petkova številka mesečno 1 K, četrtletno 3 K. polletno 6 E, celoletno 12 K.

«»KEIES3SnE«SS9
Protii-Korošcema parlamentarna zajednica razbila pogajanja.
Nečuvena zahteva PfcfSča :rt KsreScs, na se s sifo požene kmeie s posestev. — Demokrati ne puste preganjati kmeta in ubiti agrarne reforme.
— Ker Sec kot zagovornik feego • (mo^amedanskih veleposestnikov.)
Zgodilo se je, kar je bilo pričakovani. Protič- j 4.) da se razveljavi naredba, ki jo je izdala
Korošec sta napravila krizo, nato sta začela po- I Protič KoroJčeva vlada dne 25. marca 1920.
gaiania za sestavo nove vlade pod krinko, da si n ,„„, , 7 on • ,.. T	.
resno želita koncentracije. Vsak dober držarlja*] {) J ^tt/fi1! 1 ^ 'p™™^ i • ~ , ,J 1 1 o • •	J , iJeniokratslii ilub je dianes razpravljal o predlo-
sa mora seda] želeti močno vlado. Saj imamo pred , gih> w g0 -ilt P,avili Protič Korošec in Laginja
dunnfc koroški plebiscit, nas spor z Italijo glede> We ne reforme. Soglasno je bilo sprejeto,
mej m zadnjih dogodkov v Trstu m Splitu se. mjda ,, ima ^ roforu)a i Vti v dosedanjem
rešen in sploh naš zunanji položaj ni razčiščen. Dolžnost napram, narodu je, da vsakdo pripomore k utrditvi našega notranjega položaja, da bi mogli s čim večjo silo nastopiti proti zunanjim nasprotnikom. A naši klerikalci nimajo teh obzirov. V Beogradu so popuščali demokrati pri vsakem vprašanju, samo da bi obvarovali državo pred grozečo nevarnostjo. Pri ljubljanski deželni vladi so
obsegu in da ne more v tem vprašanju popustiti.
Beograd, 29. julija. (Izv. por. »Domovine") Pogajanja.za sestalo koncentracijske vlade so nenadoma zastala. Vsled popuščanja od strani demokratov so bili politični krogi do včerajšnjega dne mnenja, da bo koncem tega tedna sestavljena nova vlada. Parlamentarna zajednica pa je vee-
šli celo teko daleč, da'so se odpovedali povorjo-;vp ■ sporočila, da nikakor ne more stopiti v kon nišfcvu za notranje stvari.	' jmitraeijsko vlado, ako vztrajajo demokrati na
Predvčerajšnjim se je v Beogradu ob*e misli-! izvrfV01l-i". nS«"1,e reforme, kakor je bilo svoj-lo, da pride do koncentracije. Včeraj pa je Protič !fas govorjeno mefl demokratsko stranko in Par-pokazal pravo barvo radikaleev in klerikalcev '^"entarno zajednico. Skoro gotovo je, da bodo Stavil je kot pogoj za sestavo nove vlade, da sefže d!mei Pahnjena pogajanja m da bo 1 esme ne le § 6. in 7., ampak tudi velik del agrarne1 ^ mandat P>^olomsledmku. Kaj se bo zgo reforme ukine. Med' drugim sta Protič in Korošec j ,hl° Potem> -le Plinoma nejasno, tudi zahtevala, da izplača država vsem mohiame-j Beograd, 29. julija. (Izv. p6r. „ Domovine".) danskim veleposestnikom (begom) celo odškod-. Da nes dopoldne se je vršila seja zastopnikov die-nino za zemjljo, ki jo imajo in obdelujejo kmetje, imokratske in parlamentarne zajednica Odposlan-Država -bi morala plačati nič manj kakor 350 mi- ci so se razšli brez sorazuma in tudi niso določili, lijonov kron. Tu v Ljubljani se šopiri jo kleri- j kdaj naj se vrši prihodnja seja. Pogajanja je pre-kalci, da so proti bogatašem, v Beogradu pa je [kini ta Protič-Koroščeva parlamentarna zajednica. pokazal dr. Korošec pravo klerikalno luč: Nasto- j Odposlanca te skupine sta dobila že pred sejo na-■ >il je kot zagovornik mohame danskih begov. Ne. ročilo, da naj poganja razbijeta. le to, ampak ko so demokrati zastopali stališče I _ . ,
pravičnosti, da begom ne gre odškodnina, je Ko- i LjiMjana 30. julija. Današnji »Slovenec" rošec pripravljen napraviti krizo ter izpostaviti irJeJ11> da le dve možnosti mogoči: da se poveri našo domovino raznim opasnostim. To je prava' s™'« vlade- ah parlamentarni ah demokratski
Slika naših klerikalcev. -—
Dr. Korošec je nadalje zahteval, da se oni kmetje, ki so dobiti zemljo na podlagi navedbe o agrarni reformi z dne 25. februarja 1919. s silo
vdirajo iz posestva, ako se prostovoljno ne od4 st ranijo.
^ Bcogiad, 29. julija.. (Izv. por. »Domovine";) Včeraj so se nadaljevala pog&janja za sestavo koncentracijske vlade. Imela so se vršiti sklepčna po-gaj au j a, kov se den.kruti s svojo popustljivostjo omogočili, da so pogajanja dobro napredovala. ^ čeraj pa se jo položaj popolnoma izpremenil. Parlamentarna zajednica je stavila nove pogoje glede agrarne reforme. Protič je v imenu Narodnega kluba in Koroščeve stranke sledeče zahteval:
1.)	k si kmetje, ki so prišli na podlagi naredbe o agrarni reformi od 25. februarja 1919 v posest zemljišča, ga motajo takoj zapustiti ali pa se imajo s silo izlivati iz posestva,
2.)	da država plača vsem begom hah^najemnino) za zemljišče, ki ga obdelujejo kmeti na podlagi agrarne reforme, iu sicer z leta 1918., 1919. in 1930. Država bi morala plačati na ta naslov preko 350 milijonov kron. Demokrati so se postavili na stališče, da naj se plača odškodnina (Tiak) samo ubogim begora, ne pa bogatim.
3.)	da se od sedaj naprej rešujejo vsi 'posli, ki spadajo pod agrarno reformo, v posebnem ministrskem komiteju, tako da bi bilo ministrstvo za agrarno reformo odpravljeno,
zajedmei. Iz te »Šlovenoeve" vesti je videti : 1.) da Protič in Korošec nočeta koncentracije in sploh nikakega sporazuma, 2.) da računata z vso gotovostjo na to, da. se bo zopet Proti<Hi posrečilo dobiti v roke ministrsko predsedstvo. — Potek krize — pred, izbruhom, ob izbruhu in po izbruhu — potrjuje našo in vse uvidevne javnosti naziranjle, da sta Protič in Korošec razbila koncentracijo zato, da bi zopet samla zavladala. Zadnji del razvoja to posebno jasno kaže. Po današnjem poročilu »Jugoslavije" se je Protiču zopet, posrečilo dobiti vodstvo radikalcev popolnoma v svoje roke in iz-osloval se. je celo pooblastilo, da vodi nadaljnja pogajanja sam po lastne,m preudarku. S tem sklepom radikaleev je nedvomno koncentracija, defini-tivno pokopana.
ADOLF RIBNIKAR:
Koj je resnica o Jrgdišnji zadrugi"?
Kakor skoraj o vsaki stvari, pot v a rja jo klerikalci resnico tudi o »Središnji zadrugi", ki je v zvezi z izvozom kmetijskih pridelkov. Demokratom očitajo, da nastopajo proti „Središnji zadrugi" zato, ker hočejo, da bi delale banke z izvozom žita večmitijonska dobičke. Klerikalci pa trosijo take vesti med ljudstvom očividno siamo zato, da bi prekrili milijone, ki bi jih pri „Sr<?-lišnji zadrugi" sami radi zaslužili.
Kaj hočejo klerikalci in radikalci s ,,Sret-dišnjo zadrugo" ? Izvesti hočejo pod državno firmo
sličen zvod, kot sta bila med vojno v Ljubljani „Žitni zavod"' itn »Vnovčevulniea za ži,vino;<. »Središnja zadruga" naj bi bila edina opravičena kupovati od kmetov žito in prašiče za izvoz. Od nje bi zavieelo, koliko sme dobiti kmet za pridelke svojega dela. Še preden pa je bila »Središnja zadruga" osnovana, se je že pokazalo, da bi bila »Sredipnjja zadruga" največja nesreča tako zai državo kot za kmeta. Ta zavod je dal posameznim veletrgovcem, ki delajo le z velikimi bankamji, pooblastilo, dla kupijo žito in ga pod njegovo firmo prodado. Pri tem je glavni dobiček vtaknil v žep dotičnik, ki je bil toliko srečen, da je dobil od »Središnje zadruge" dovoljenje za nakup in izvoz žita. Izkazalo se je že takoj prvo dni delovanja »Središnje zadruge", da so pooblaščenci tega snujočega se zavoda strahovito odrli proizvajalca. Kupili so na primer od njega pšenico nekoliko čez 3 K za 1 kg, »Pripravljalni odbor S. z." pa jo je vzel v račun po -1'40 K do 4"80 K. Pri vsakem vagonu so torej pooblaščenci „Središnje zadruge" zaslužili najmanj 10.000 K, kateri znesek so iztrgali kmetu, ki je s trudom spravil žito s polja.
Prav nič čudnega ni zato bilo, da so se proti »Sneclišnji zadrugi" silno uprli vsi prizadeti kmetijski krogi. V Zagrebu se je vršil velikanski zbor »Kmetijskih zadrug" iz cele Hrvatske in Slavonije, na katerem so z največjo odločnostjo protestirali proti »Središnji zadrugi". V Beogradu je »Savez zemljeradničkih zadruga" izdal ostro resolucijo proti nameravani ustanovitvi tega zavoda. Njemu se je pridružil tudi »Agrarni odbor". Vihar velikanskega ogorčenja je nastal zlasti med srbijanskimi kmeti, ki se brezobzirno upirajo, da bi se jim kratila pravica proste prodaje in prostega izvoza žita in drugih pridelkov. Očitajo ra-dikalcem, da so jih prevarali. Pred vojno so jim rekli, da naj kmet potrpi. Če se vojna arečno konča, bo Srbija dobila vsaj ena okence, skozi katerega bo mogel kmet svobodno izvažati svoje pridelke. Sedaj je nastala velika Jugoslavija, za izvoz so odprta široka vrata, a- ie se hoče zapreti s „Središnjo zadrugo". Kakor rečeno, ogorčenje med l-rbskimi kmeti je velikansko in radikalci izgubavajo vsled tega na svoji politični moči.
Nastaja vprašanje: Kako je vendar potem mogoče, da radikalci vendarle hočejo »Središnjo zadrugo" ? Kdor pozna ljudi, ki se drenjajo okoli »Središnje zadruge" in se zanjo pehajo, ve, da ima postati »Središnja zadruga" vir milijonskih dobičkov, ki naj gredo v volilni fond radikalske stranke. Radikalci riskirajo pri tem tudi nezadovoljstvo kmetov, ker računajo, da bodo z milijoni lahko na drug način preplaeali zadovoljstvo.
Naši klerikalci so privesek Protičeve stranke. ..Zadružna zveza", ki je vložila štiri milijone kron kot delež v »Središnjo zadrugo", imia brez-dvomno zagotovljen primeren delež pri manipulaciji »Središnje zadruge". Na kak način bodo klerikalci deležni bogatega blagoslova javnosti, sicer še. ni znano, a da bi radi s ,,,Središnjo zar drugo" prislužili par milijonov za svoje nenasitne žepe, ni nobenega, dvoma. Zanimivo je, da klerikalna »Kmetska zveza" prav nič ne protestira proti »Središnji zadrugi"', dasi so to že storile malone vse kmetsko-sitanovske organizacije širom države. »Kmeitska zveza" je s tem le dokazala, da ii kmet«ki interesi niso m/ar in da zataiu je tudi življenske koristi svojih pristašev, ako to zahtevajo strankarski interesi.
'Še eno vprašanje je zanimivo. Kaj pa oni naši krogi, ki ne pridelajo dovolj žita, ali bodo ti po »Središnji zadrugi" preskrbljeni? Minister trgovine Momčilo Ninčič je v Narodnem predstavništvu na to vprašanje povdaril, da se »Sre-
dišrija zadruga" ne bo pečale z nakupom in pro- j dajo blaga za\ takozvane pasivne kraje. S tem je : odpadel zadnji pomislek za slehernega Slovenca in nikdo, kdor hoče dobro našemu ljudstvu — kmetu in ostalemu konsumentu — kdor noče, da j se uvajajo koruptaie centrale, ki spominjajo na ' medvojne gorje, v naše državno živl jenje, ne more biti za „Središnjo zadrugo", kakršno so imeli v načrtu klerikalci in radikalci. Tako misli vsakdo, kdor ne špekulira na izkoriščanje ljudstva v strankarske ali zasebne namene, tako misli vsakdo, ' kdor misli pošteno.
rr a v ~ v* i o i V - 56.-«n Sr f I? f? f ru
V U ii u vil & al t. a a,	a it V
Ci •{ ti f-<-
y lev *
Zadružna zveza v Celju nam je poslala to-le okrožnico o uvozu amarikanskih strojev: Velike ( tvornice kmetijskih strojev v Severni Ameriki, in , sicer .Walter Wood Co., Oliver Chlilled Plon E. Works, Minneapolis Steel & Machinary Co. ! in American Speding Macliine Co., hočejo sezna-1 niti kmetovalce naše kraljevine z gospodarskimi j stroji vsake vrste, kakršni se rabijo v Severni j Ameriki. Dočim je v Evropi besnela vojna in se j je proizvajanje kmetijskih strojev malodane ustavilo, je Severna Amerika delala s polno paro naprej in dosegla v izdelovanju kmetijskih sitrojev tako dovršenost, da nadkriljuje glede mnogih strojev tovarniške izdelke vseh drugih narodov. Med temi stroji je mnogo popolnih novosti, ki pri nas še niso znane, n. pr.: motorni stroji za manjša posestva, ki popolnoma nadomeščajo danes drago vprego, moderni mlatilni stroji, stroji za cepljenje j koruzne slaime. itd. Spredaj ometojene tvornice j hočejo te in vse druge kmetijske stroje dati brez- \ ■placno na poizkušnjo takim kmetijskim zadru- j gam, društvom in: poedincem, kateri jih! hočejo, resno preizkusiti in njih uspeli strokovn jaški ugo- j toviti.
Ker je Zadružna zveza kot članica Glavnega j zadružnega saveza v Beogradu prevzela nalogo,! da v svojem področju posreduje med interesenti in amerikanskimi tovarnarji, zato prosi vse svoje j članice kakor tudi druge kmetijske korporacije, i druga društva in druge poedince, da ji naznanijo čim preje, katere stroje bi želeli za poizkušnja Stroške dopreme iz Zagreba, kjer vodi Glavni; savez vso akcijo po UrvatskonSlavonskem gospodarskem društvu, nosi adresat, v slučaju vrnitve pa nosi stroške odpošiljate!j. Prevzemale« stroja, nima druge obveznosti nego to, da stroj vestno preizkuša, ga obrani v dobrem stanju in naznani najkesneje v enem mesecu uspeh preizkušnje Zadružni zvezi v Celju. Na željo interesentov" jih obišče po možnosti tudi inženjer ali monter; na vsak način pa bo obiskoval monter zadruge in društva. Ti obiski se bodo za. preizkuševalce izvršili brezplačno.	•
Stranke, katere bodo želele ,£roje obdržati, jih Kolo dobile po originalni nabavni ceni. Da ne bo sitnosti pri popravilih, se uredi v Zagrebu velika. popra vljalnica. Pripomniti je le še, da morejo spredaj omenjene tvrdka dobaviti vse vrste kmetijskih Strojev, na primer za oranje, sejanje, košnjo, mlatev, mletev, pripravljanje krme, vinogradništvo, sadjarstvo, mlekarstvo itd.
Ker je pri nas silno pomanjkanje kmetijskih strojev, bi bilo želeti, da bi naša okrožnica našla veliko odziva.
našemu gasilnemu društvu. Ko je bila pred tremi ; tedna v Motniku veselica v prid gasilnemu cLru- j štvu, je namreč vsem članicam Marijine družbe | prepovedoval sodelovanje. Seveda so bila dekleta« veliko bolj pametna in so prišla kijub prepovedi vse brez izjeme in dokazale, da znajo ceniti tako važno obeekoristno družbo. Čudno res, da človek, ki se šteje med izobražence, sploh more nastopiti s tako zalitievo, dasiravno ve, da smo pri gasilnem društvu sodelovali vsi, brez razlike strank.
Kaka. V nedeljo dne 25. julija se je vršil na j Kaki občni zbor kmetijske podružnice, ki! šteje: 205 članov. Pri volitvi petih delegatov so kleri-j kaici z župnikom, Skerjaneem pošteno pogoreli, j jiorda so se zdaj g. župniku odprle oči. b parno, j da smo ga prepričali, da si slepomišenjem in z zvijačam|i ne bo pri Račanih prav ničesar dosegel. Lansko jesen si je namreč z zvijačo pridobil mesto delegata. Mislil je namreč: Magari je ves odbor v rokah „ Samostojnih", samo da bom jaz delegat. Velikodušno in skromno je odklonil morebitno iz- j volitev za predsedniku, ko še vedel ni, če ga sploh ' misli kdo voliti, obenem pa se je ponudil za dele- j gata. Enkrat se mu je zvijača posrečila, ampak zavedni in samostojni JJačani, .ki ne potrebujejo j več jeroba, bodo že poskrbeli, da se mu ne bo nir j koli več. Čudimo se, da ima še tisto malo število pristašev. Sicer jih je že mnogo izgubil, pa poskrbel bo že sam s svojimi rovtarskimi pridigami in s ,,kaprolskim" obnašanjem v cerkvi, da se bo njegova „lajbgiarda" še bolj skrčila. G. župnik! Učite se pridigovati pri. svojem tovarišu g. kaplanu Maksu, ker sicer se prav lahko zgodi, da vas1 ne j bo hodil nihče več poslušat.
. . Iz Žužemberka. Leta 1908 so tukajšnji orožniki prijeli dva cigana zaradi vlačuganja. Pri sebi sta imela mladega, lepega psa — tičaTjai. Orožniki so ju oddali tukajšnjemu sodišču, psa pa, ker je bil sumljiv steklina, županu Vehovecu z naročilom, da ga mora oddati takoj konjaču v varstvu in če bi dognal znake stekline, da ga pokonča. Pa kaj je storil dotični klerikalni župan s tujim mu izročenim imetjem? -Namesto, da bi psa oddal konjaču, si ga je iz same pohlepnosti — ker mu je bil všeč, pridržal, — ga skril v svinjak in ga imel tam toliko časa, da sta bila cigana po odgonu odpravljena iz občine. Tajniku je pa naročil, da naj ciganoma, ako bosta zahtevala psa nazaj, pove, da ga je župan oddal konjaču itd. Kakor hitro je Vehovee nato zaznal, da sta cigana iz občine proč, je pripeljal dotičnega psa v občinsko pisarno in se brez sramu z njim p ob aha 1. češ: „ Poglej te ga, kako lep je, lord mu bom dal
. ? f
*.. .	A''
j^opi 3»?*
Iz Zagorja. V dopisu iz Zagorja-Toplic v „Do-movini" od 23. t. m. se je očitalo tamošnjemu ka-tehetu, da je dajal slabe rede iz veronauka onim učencem, ki so v Sokolskem naraščaju. Z druge strani se nam pa poroča, da ta očitek ni opravičen, pač pa da je dobil vsak učenec, ki se ni udeleževal šolarskih maš, slabši red v obnašanju, kar je bilo potrebno v interesu discipline. Tudi pri tem se ni gledalo na to, ali se nahaja dotični učenec v naraščaju tega ali onega telovadnega društva, temveč so bili s tem kaznovani vsi brez razlike.
Iz Motnika. Ker se naš g. župnik Pavlic za vse druge sitvari veliko bolj zanimla, kakor pa za cerkvene, bi ga župljani radi opozorili na nekatere nedostatkp, ki se dajo pri malo dobri volji z lahkoto odpraviti. Naša ura že dalje časa ne kaže prav in želja vseh je, da se nemudoma pospravi. Ali bi se ne mogla gospoda ključarja malo za -Ivav pobrigati. Cisto prav imajo kmetje, ako upravičeno trdijo, da imajo ,,samostojni* veliko večjo skrb za cerkev kakor pa g. župnik, d asi ravno vedno pravi, da so sami brezverci. Ž upnikovo "sovraštvo proti vsem, ki ne trobijo v njegov rog, gre celo tako daleč, da ne prizanaša niti
ime!" Tega psa je imel potem več let in je bil tu dobro znan pod imenom „Lord". Kdo bi si mislil, da se dobi na svetu človek, ki bi se mu po kakem ciganskem psu sline cedile in da bo cigana za psa ociganil, kakor je to takrat storil poznejši klerikalni poslanec Vehovee! In človek takih lastnosti hoče zopet na vsak način na županski stolec, češ "e je mogoča v Ljubljani klerikalna vlada, bi bilo endar več kot krivično, da bi on zopet ne zažupa-noval Krajčanom. Pa s temi računi ne bo nič, to naj si zapomni g. bivši župan! V „Slovencu" ga je „nekdo" skušal vzeti v zaščito s tem. da drugim očita „usnje", neko zap. razpravo, pijač« itd. Zaslužen odgovor mu pripravimo za eno prihodnjih sotivlk. Slepomišili in natolcevali ne bodete več. Pridite na dan z dejstvi, kakor bomo storili mi. Če bode potem svet strmel, kdo je Žužemberku županova! skoro 25 let, in kako je županova!, ne bo naša krivda. Istorije od masla in solnca ne bodete več pripovedovali drugim, ker jo bodete po lastni krivdi in všled svoje bolestne častliblep-nosti le preveč in pa lan al u preiskusili sami na lastni koži. Tudi vaa ciganski pes je oživel iz istih razlogov. Vi naravnost izzivate, da moramo prihajati s .stvarmi, ki izgledajo kot osebnosti, pa ima njih navajanje globlji pomen. Zabraniti hočemo kot pošteni državljani, da se na javna mesta ne vtihotapijo zopet moralično tako prizadeti ljudje kot je Vehovee. V tem oziru bomo brez par-dona nastopali in če ga bodo poskušala oblastva ščititi, povemo, da tudi to ne bode držalo.
luzemberčan.
(Za dopise so odgovorni dopisniki, ker se uredništvo ne, more vedno prepričati o njih vsebini. Zato je tem večja dolžnosti dopisnikov, da poročajo vedno le čisto resnico.)
VSE ORGANIZACIJE TDS OPOZARJAMO, DA NAJ SEDAJ O PRIČETKU DRUGEGA POLULETJA NAROČAJO VEČJE ŠTEVILO ..DOMOVINE". NA VSAKIH NAROČENIH 10 IZVODOV DAJEMO ŠE EN IZVOD „DOMOVINE" PO VRHU.
g. Južna železnica je zaključila poslovno leto 1019. s primanjkljajem, 252 milijonov krom. Promet je znašal komaj tretjino prejšnjega leta 11918., dočim so stroški znatno narastli. Samo jugoslovanski del proge je bil aktiven. Dočim so druge države'morale dajati predujme, je izhajala železnica na jugoslovanskih progah z lastnimi sredstvi. I Naša vlada je dajala predujme samo za promet na državni račun in za terjatve napram jugoslovanskim državnim železnicam.
g. Nova carinska tarifa. Kakor se iz Beograda brzojavno poroča, objavljajo „Službene No-vine" novo carinsko tarifo, ld je glede nekaterih vrst blaga znatno znižana in omogoča našim pridelkom konkurenco na tujih tržiščih.
g. Cene kavi padajo. Na francoskih tržiščih, je začela cena kavi občutno padati. Cena Rio-kavi, ki je še meseca maja znašala v Bordou 292 frankov, je padla na 220 frankov, a cena Santos-kavi se je znižala od 300 na 220 frankov. Baluu|- in Haiti-kava je padla v ceni za 80 do 100 frankov.
g. Železna industrija v Jugoslaviji. Po podatkih zveze industrijalcev se potrebuje v naši državi na/leto lfcOOO vagonov valjanega železa. Za to stroko imamo tri tovarne: Jesenice (4200 vagonov), Zenica v Bosni (3280 vagonov) in Štore na Štajerskem (1200 vagonov) — skupno torej 8680 vagonov. Primanjkuje torej 6000 vagonov. Ako ise obstoječi obrati razširijo za 75 %', bi se primanjkljaj odpravil in bi bila potrebščina Jugoslavije popolnoma krita. Plavži obstoje trije, in sicer v Varešu, Topušku in Bestincu. V obratu je sedaj samo Vareš v Bosni, kjer se producira dnevno 15 vagonov, na leto torej 5470 vagonov. Veliki skladi manganove železne rude leže v Lu-biji v Bosni, ki bi lahko dali letno 45.000 vagonov, pa se ne izrabljajo. Od Dalmacije čez Hercegovino, črno goro in Albanijo doli na Grško se vleče blizu morskega obrežja pas železne rude, še neizkoriščen. Upajmo, da tudi železna industrij a; ne ostane privilegij avstrijske republika.
g. Trgovinske razmere med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Kakor smo že poročali, je dospela v Beograd češkoslovaška delegacija za ureditev trgovinskih razmler z našo državo. Pogajanja se vrše na podlagi svobodne trgovine; prepovedan pa naj bo uvoz in izvoz netkatorih najvažnejših vrst blaga, ki so nam neobhodno potrebne. Z ozirom na to je bil odklonjen predlog, naj se sklene nova kompenzacijska pogodba, s katero bi se obe stranki zavezali, da bodeta po želji ene pogodbene stranke dopustili določen kontingent prepovedanega blaga.
g. Italijani pustošijo naše gozde. Neki gospod, ki je te dni potoval iz Raka preko Št. Petra v Ljubljano, pripoveduje, da Italijani od Matulj pa tje do Logatca naravnost pustošijo gozde, ravnotako, kakor so jih nekdaj pustošile Benetke. Gozdji se posekavajo brez kakega, načrte. V Šent Petru oo zgradili pet velikih žag. Ako ostanejo j Italijani' še nekoliko časa, bodo gozdovi v teh krajih popolnoma izginili.
g. Nakup živine v Sloveniji. Kakor poroča ljubljanski dopisni urad iz Beograda, se v zmislu inaredbe ministrstva za kmetijstvo sestari komi-j sija, kii odpotuje v Slovenijo, da nakupi tu za milijon dinarjev plemenske rogate živine, ki se bo razdelila prebivalstvu v črni gori deloma brezplačno, deloma po znižani ceni.
g. Izvoz dog i zopet'dovoljen. V zadnji seji ekonomskega odbora ministrov ie bilo sklenjeno, da se svoboden izvoz dosr za izdelovanje! sodov zopeit dovoli.
g. Davčna prostost za nove hiše. Beogradske „Službene Novine" z dne 22. julija objavljajo naredbo, ki ima namen pospešiti zgradbe novih hiš. Novli zakon določa, da so plačila davka in doklade oproščena vsa ona stanovanja in hiše, ki se zgrade tekom dveh let počenši od dne 23. julija 1920. Davčna in dokladna svoboda se dovoljuje za dobo 25 let za vse one hi?- ki imajo majhna stanovanja za delavce in za srednji stan v obče; davčno prostost za dobo 18 let za vse one hiše, ki imajo samo stanovanja, brez ozira na njih velikost! Davčna ugodnost za dobo 15 let, oziroma 10 let se dovoljuje za taka hiše, ki nimajo samo stanovanj, oziroma za one, ki so še nedograjene in neizkoriščene za stanovanja. Končno se dovoljujejo iste davčne ugodnosti za dobo 12 let za take že obstoječ hiše., ki bi se priredile za stanovanja. Vsi posestniki hiš, ki obsegajo izključno mala stanovanja za delavce in srednji stan, bodlo
Imeli popolno svobodo glede najemnine. Stanovanja v takih hišah ne morejo biti predmet rekvi--zieija
g. Cene v Bački in Banatu. Novosaidska zastava objavlja naslednje cene: žito (staro in novo) metrski stot 680 K, oves (novi) 200 do 220 K, ječmen (novi) 200 X, koruza oOO K., moka „0" kilogram 10 do 11 K, krušna moka 9 do 9'50 K, pitani prašiči kilogram žive vage 20 do 22 K, iielta kilogram žive vage 20 K, jagnjeta kilogram žive vage 12 K. Kupčija je precej živahna.
g. Nepožeto žito se ne sme prodajati. Naše ministrstvo za, prehrano in obnovo zemlje je izdalo naredbo, ki prepoveduje prodajo nepo-žetega žita.
g. Kreditni zavod za trgovino in industrijo
se imenuje nova domača delniška družba, ki je prevzela imetje dosedanje podružnice „Avstrij-ekegia kreditnega zavoda za trgovino iln obrt v Ljubljani, Prešernova ulica. Predsednik je vele-tržec Ivan Knez.	,	, „
g. Cene premoga- Nenadno zvižane oene premoga se zdaj revidirajo po posebni koin|isiji, v kateri so za ,,Zvezo industrijcev" inž. Šuklje, za ,,Trgovsko zbornico" Mohonč, za Osrednji urad mantanskih obrata" inž. Čužek, nadzornik trboveljske premogokopne družba" Maks Pitamic in en zastopnik Ljubljane. Gre pravzaprav samo za to, kdo in v kakem času bo plačal investicije, ki znašajo okoli 100 milijonov kron. Dalje tudi za to, ali je trditev „Trboveljske" resnična, daj so cene maoerialij od februarja 1920. izdatno skočile in za koliko. Glede investicij ni dvoma, dia pomenijo veliko pomnožitev premoženja „Trboveljske". Ta pomnožitev seveda ni tolika, kakor je potro-šek, kaijti cene bodo nedvomno padle in trajna vrednost investicij bode gotovo nad 50 % nižja nego ta trošek. Vendar gre nova investicija naravnost iz žepa konsumenta brez rizika družbe, ki bo imela od pomnožene produkcije večje redne dohodke. Zato se sama ob sebi podaja ideja, da, ako morajo res investicije biti plačane v enem ali dveh letih, potem iz njih izvirajoča1 pomnožitev premoženja družbe ne sme priti samo njej v prid. Sama se ponuja ideja, da ta del obogatitve pripade državi v katerikoli obliki (n. pr. s.prepustitvijo brezplačnih delnic). Država more iz zaslužka potem pomagati delavstvu. Z zanimanjem pričakuje vsia javnost izid razprav komisije, da zavzame končno stališče.


Pred par dnevi so naše oblasti zapustile Radgono, včeraj so pa
naše oblasti zapustile Špilje,
katera postaja je tudi bila prisojena Avstriji. Izpustili smo iz rok izhodno postajo na progi v Ljutomer in sedaj vozijo lahko avstrijski vlaki naravnost iz Gradca v Radgono, kako bo pa z našimi vlaki iz Maribora čez Špilje in Radgono v Ljutomer, tega menda živ krst ne ve, četudi se je uradno javilo, da je Avstrija privolila v prosit promet. Vsekakor, mi sedaj nimamo železniške zveze z Ljutomerom in vlada bi dobro storila, ako bi objavila, ako in pod kakimi pogoji sel more potovati v Ljutomer iz Maribora po železnici. To vendar ni proga Novo mesto-Straža, temveč zelo važna proga'in javnost se zanima za pi-omet na njej. Zdi sle nam da; smo bili sploh prehitiri v zapuščanju Radgone in Spil j. — Na Koroškem se je nnedzavezniška plebiscitna komisija razdelila, in sicer se nahaja francoska komisija na našem, italijanska in angleška komisija pa na avstrijskem ozemlju, središče je pa Celovec.
Ministrska kriza v Beogradu se približuje svojemu koncu in bo Vesnič menda še ta teden sestavil
novo vlado,
ki bo; sestavljena tako, kot dosedanja in je bila kriza res popolnoma nepotrebna in bi bila v vsaki drugi državi tudi nemogoča, samo Jugoslavija je tako srečna, da ima razne Protiče in Korošce, ki izzivata ministrske krize iz samega športa.
Vsak dan jasnejša postaja želja francoske diplomacije, da bi
zapletla Jugoslavijo v vojno z Rusijo
in govori se celo, da hi Italija „malo. odnehala" v jadranskem vprašanju, da hi šli na Rusko prelivati našo kri za koristi zapadne Evrope. O tem pa niti govora ne more biti, ker mi na Ruskem ničesar nimamo iskati in razen tega moramo zbirati in čuvati vsle naše moči, da jih razvijemo .
tam, kjer bomo imeli kai iskati — za sebe, ne pa za zapadno Evropo. Ako pa hoče Francija rešiti j svoje milijarde, ki jih je svoječasno posodila Rusiji, da so je ta pripravila na vojno proti Nean-. eiji, naj jih. gre reševat sama, v kolikor je v to sploh opravičena, ker je ruski narod s potoki pre-! lite krvi te milijarde že zdavnaj poplačal, za hva-i ležnost bi pa Erancozi sedaj radi ves svet naliuj-i skali na vojno proti Rusiji. Pomagalo pa to hujskanje ne bo nič — vsaj v Jugoslaviji gotovo ne.
■Na našem ozemlju, zasedenem po italijanskih četah, se nadaljujejo
italijanska nasilja nad našim narodom,
iz primorskih mest izganjajo naše ljudi, ali jim pa z najraznovrstnejšimi šikanami onemogočajo obstanek. V takih razmerah mora živeti naš narod v zasedenem ozetfilju po krivdi antante in ta si še upa prihajati k nam s takimi predlogi, kot je vojna proti Rusiji! Naša vlada ima pri tem snubljenj u res lahko stališče, kar na razmere na zasedenem ozemlju naj opozori antantine diplomate in zavrne vsako misel našega sodelovanja v vojni proti Rusiji. Siceo* pa italijanska nasilja v zasedenem ozemlju ne bodo dolgo trajala, ker so
upori v italijanski armadi
na dnevnem redu in nikakor nočejo ponehati). Država, ki se na svoje vojaštvo ne more zanesti, pa ne bo mogla dolgo držati v svojih rokah ozemlja s tujim, narodom, ker bo vesela, ako se bo sama mogla vzdržati. Mi lahko še malo počakamo, ker se nahajamo v boljšem položaju kot naša laška soseda.
Človek bi mislil, da je veliki polom leta 1918. spametoval bivše cesarje in kralje in da se bodo udali v božjo voljo — saj pobožni so bili vsi — ali temu ni tako in posebno
Habsburžani še vedno strašijo
po Švici, kamor so zbežali po polomu. Tam so se zbrali tudi razni nekdanji avstrijski in ogrski mogočneži — med njimi tudi neizogibni dolgoletni voditelj naših klerikalcev dr. Šusteršič — in tam se delajo sedaj načrti za vzpostavitev nekake podonavske konfederacije (zveze več držav), ki bi ji stali na čelu, seveda, Habsburžani, dr. Šusteršič bi pa vsaj nad Slovenci zopet vihtel svoj bde. Dosegli seveda ne bodo nič ti politični mrtveci, ampak za nas je cela stvar važna zato, kier je med našo duhovščino dosti privržencev dr. Šusteraiča in habsburških šib, s katerimi so nas toliko stoletij pretepali in ti duhovniki'delujejo v domovini po navodilih svojega voditelja Šusteršiča iz Švice na ta način, da hujskajo in agitirajo proti Jugoslaviji. Tem bo treba stopiti na prste in jih poslati — v švico, kjer bodo lahko klečeplazili pred Šusteršieem, Karlom in raznimi avstrijski^ mji grofi in knezi.
Radi velikih premogovnikov v Sleziji se je rodilo .takozvano
tešinsko vprašanje,
ker Tešin je središče tega velikega premogovnega revirja, ki so g;a hoteli imeiti tako Cehoslovaki, kakor Poljaki. Mirovna konferenca je sklenila, da se v spornem ozemlju izvrši ljudsko glasovanje, ampak ker so nastali veliki neredi, nemiri in boji med Cehoslovaki in Poljaki, so velike sile sklenile, da bodo same razdelile sporno ozemlje brez ljudskega glasovanja. To se je sedaj tudi izvršilo na ta način, da dobijo Cehoslovaki in Poljaki svoj del premogovnega revirja. Tešin pripade Poljakom, Cehoslovaki pa dobijo karvinski premogovni revir, in celo železnico Košice-Oderberg in tešinsko predmestje. S tem pa še ni rečeno, da bi bila oba dela zadovoljna s tako rešitvijo in bati se je, da bo zaradi tega premogovnega ozemlja' prihajalo tudi nadalje do sporov med Cehoslovaki in Poljaki, ker so posebno Poljaki neodjenijivi v svojih zahtevali.
' ne sme pa biti tudi človeka, ki se -ne bi zavedal svoje narodne dolžnosti. Zato je skrajno neokusno plašiti ljudstvo s tako demagogijo, ki jo potem | izkoriščajo naši sovražniki, češ ^poglejte kako se nas boje.
b. Proč z avstrijskimi ostanki. Naša država je demokratska država, ki ne pozna plemstva in ostankov iz prošlih dni, zato se čudimo, ko vidimo; kako sflrašijo po naši javnosti razni „plemeniti" in „ vi teki" in enaki modrokrivci iz nekdanjih dni. Mi smo vse preveč prizanesljivi in potrpežljivi, poglejte le češke časopise, nikjer ne najdete več raznih knezov in grcffov, ampak čisto navadne državljane in gosipode Beidriclue Lobkovitze in Františka Schwarzenberga. Mislimo, da je zadnji čas, da izginejo tudi iz naše javnosti ti ostanki in spomini na Avstrijo, ki nikomur prav nič ne imponirajo, pač pa le dokazujejo, da si nismo svesti sedanjih časov.
b. Klic iz zasedenega ozemlja. Slovenci iz okolice Beljaka pozivajo v obupnem pozivu svojo inteligenco, ki je odšla, ko so te krajte zasedli Nemci, da .sie vrne. Ljudje potrebujejo inteligence, delavcev, svetovalcev in voditeljev. Kaj naj počne ljudstvo samo, ki je ostalo zvesto avoji rodnj grudi, ako nima svojih voditeljev In res je skrajni čas, da se reši to vprašanja Naše ljudstvo v zasedenem ozemlju je prepuščeno samo sebi, na. vseh koncih, in krajih primanjkuje inteligence, učiteljev, uradnikov, kar je všeč našim sovražnikom, ki na jta način najložje in opravičeno na* stavljajo po zasedenem ozemlju svoje ljudi. Zato je prva in sveita dolžnost vsakega inteligenta iz zasedenega ozemlja, da ?e vrne med svoj narod', ker tam je najdalekosežnejše polje njegovega dela. To je edina in najpravilnejša rešitev begunL skeiga vprašanja, a Vrnitev beguncev bo dala narodu na zasedenem ozemlju novih moči za delo, ki je tako potrebno v teh' krajih! Narod', oni' narod, ki je ostal na rodni grudi, ki dostojanstveno prenaša vsa nasilja tujcev in svojih sovražnike/.* vas, kliče, ne1 bodite gluhi in slefpi, ter storile to, kar zahteva narod, ki ste njega sinovi, z vso pravico 1
>-c, >
b. „Ne hujskajte na vojno". Pod tem dema-
goškim naslovom vzdihu,ejo zadnje časie razni časopisi, kakor bi kdo res hujskal na vojno na oni način, kakor so hujskali pred šestimi leti gotovi ljudje. Ako res narodno časopisje zavzame nau
pram nasilju na zasedenem ozemlju odločna stališče, je to tem ljudem, šovinistična'agitacija, ako narod dostojno manifestira svojo trdno voljo, je to šovinistična demonstracija, a če Italijani uničujejo naše imetije, ubijajo in zapirajo naše ljudi, to so tem ljudem samo italijanske harle-kinadje! Danes ni človeka, ki bi hujskal na vojno.
' M
h
n. Regent Aleksander poseti dne 15. avgusta Sarajevo, kjer bo prisostvoval tudi tamošnji veliki konjski dirki.
n. Kongres jugoslovanskih zdravnikov se bo vršil od 6. do i 8. septembra v Zagrebu. Razpravljal bo o zdravstvenih in stanovskih vprašanjih. Udeležilo se ga bo okoli 400 zdravnikov iz vse naše države.
n. Italijansko letalo, ki je pred par dnevi vohunilo vob naši dalmatinski obali, je moralo vsled poškodbe v bližini Dubrovnika pristati. Letalo je bilo zaplenjeno, letalca, oba italijanska častnika, pa so zaprli. To je sedaj v kratkem času že drugo zaplenjeno italijansko letalo na našem ozemlju.
n. Draginja zopet narašča. Vsled novišanja železniških tarifjov, ki stopijo v veljavo dne 16. avgusta, so začele cene raznih vrst blaga zopet naraščati. Posebno se to opaža pri raznih živilih.
n. Klerikalci se muzajo, ko smo jim natresli pod nos tako hudega popra z izdajo ,,Dokumenti Koroščeve stranke iz leta 1920". Kihati so začeli', toda le skrivaj, da jih svet ne sliši. Sedaj ponujajo nekak „kompromis", katerega zagovarja anonimen pisec neke klerikalne brošuri ce. Klerikalno časopisje zelo hvali „pametne misli" tlega pisca. Očividno je, kam pes taco moli. Ptiča spoznaš po perju, klerikalca pa po lijnavščini in laži. Somišljeniki, seztite po ,,Dokumentih Koroščeve stran-Vcc" im na jay?netm boste ! Izvod stane le 4 K, s pošto priporočeno poslana knjižica 1 "40 K več.
n. Nemškutarji so v nedeljo zvečer poizkušali izvršiti napad na vlak, s katerim so ste peljali naši ljudje s sliodia v Velikovcu. Pri Grabštajnn so namreč položili na najnevarnejšem kraju na tir leseno oviro. Le pazljivosti strojevodje se je zahvaliti, da se ni zgodila velika nesreča. Aretirali so pet osumljencev, ki so jili odpeljali v zapore v Slovenjgradec.
n. Iz Trsta. Izpustili so iz zaporov postojn-kega hotelirja Ivana Paternosta. Tudi oba brata Kraigherja sta že na, prostem, ker jima niso mogli ničesar očitati. Italijani čredo naprej v nasilju. TTfirnbiinierii tono li.udi, ki se i i to revami., V Trstu še zdaj ne puste uradnikov ,,Tržaške hranilnice in posojilnice" na pogorišče. Ukazali





»o zavodu, da mora postaviti ograjo okoli poslopja, 'mlinar, ki je zapustil svojo službo iz maščeval-ItaJijaai oeividno čakajo, da se zidov je podere, nosti. K požaru Sita prihiteli požarni brambi iz Svaka sila do vremena!	| Ljubnega in Sv. Frančiška.
n. Upori med italijanskim vojaštvom. Mor- n. Ponesrečila se je dne 18. julija v Grušovlji
nainični arzenal v Benetkah je pogorel. Vojaštvo <• Savinjski dolini 1 Sloma hčerka posestnika se upira na mnogih, krajih. V Logatcu ae je Kolenca. Padla je s hruške in se pri tem nabodla uprla artiljerija.	j na plot, kjer je visela dalj časa. Nesrečnega
n. Likvidacija imovine neprijateljskih dr- i otroka je rešila mati, toda uboga deklic* žavljanov se urejuje s kraljevsko uredbo, ki je; je zadobila. tako težke poškodbe, da je le malo objavljena v ,, Uradnem listu" od 28. julija 1920. upanja, d!a bi jo bilo mogoče rešiti. Ta uredba velja glede imetja Nemcev in Avstrij-' n. Strašna smrt je doletela, posestnika Val. cev v Srbiji in Črni gori. Na osvobojenem jugo- ^Zavološka. iz Otoka. Ko je v liosti zažigal trs je, slovanskem ozemlju, t. j. pri nas velja le proti ga je objel plamlen in ga tako hudo obžgal, da je, Nemcem (iz Nemčije) ne pa proti Avstrijcem, ko so ga prenesli domov, že čez par minut umrl. Sekvesitri avstrijskih posestev bodo ukinjeni, čim I n. Ogled lovskih psov za kamniški okraj se Avstrijci izpolnijo obveznosti iz mirovne pogodl&e vrši v nedeljo dne 8. avgusta ob 10. uri dopoldne glede povračila naših naložb v Avstriji.	na dvorišču gostilne ,,Klicabirt" v Kamniku. Va-
ri. Nevihta in toča nad ljubljansko okolico, bimo vse lovce in ljubitelje psov, da pridejo k
V torek popoldne je prihrula nad Ljubljano in jogledu. — Slovensko lovsko društvo.....e. .
okolico huda nevihta, tekom katere je padala po- n. Neprestani vlomi in tatvine. V mlinu nekod tudi jako debela toča. Vihar je podil Josipa Kosa pod Ifumom so neznani storilci po-nevibto proti Zalogu. Na ljubljanskem polju je kradli za, dva tisoč kron žita Filomeni Mlčni-napravila toča na več krajih veliko škodo. Trav- kovi v Mislinjah so z lovskimi puškami oboro-
niki sio bili skoro pobeljeni od toče.
n. Izprtje kovinarjev in stavka težakov in voznikov v Trstu. Italija se nedvomno nahaja v težki gospodarski in socialni krizi, ki povzroča po državi neprestano stavkovno gibanje, zvezano z deloma hudimi spopadi z varnostnimi oblastmi in vojaštvom. Sedanja vlada bi sicer rada odvrnila pozornost lastnega naroda in Evrope od škandaf-loznih notranjih razmer v deželi, in sicer z raznimi naročenimi izgredi proti Jugoslovanom, kakor da bi bili oni krivi nesrečnih razmer V I-taliji, toda tudli na tej svoji poti nima uspeha. Plenjenje tuje lastnine še ni nikdar nasitila lačnih želodcev in italijanska vlada bo že morala poiskati draga, sredstva, ako bo hotela resnično zadovoljiti svoj narod,. Konuaj je ponehala protestna splošna stavka zaradi nasilstev, t. zv. ,,fašistov" v Rimu,
ženi roparji vzeli za 4000 kron obleke in perila.
Varšava, 2!). julija. (Tzv. por. ,,Domovine") Na severni fronti so se umaknile, naše čete načrtoma v odsek Grajevo-Osovjee-Kamenic-Litovš-Gar brin. Centrum naše. armade se je, ne da bi mu Sovražnik krepke« sledil, po odbitju hudih napadov na levem krilu umiaknil, da ne izgubi s severno armado.
tjika
Moskva,, 29. julija. (Izv. por. ,,Domovine".) V severnem delu fronte smo pri prodiranju dosegli Berezovko in ozemlje Bjclištoka, Sovražnik se srdito upira. Pri Brocliju v Galiciji smo ujeli 500 mož in uplenili .13 topov. Pri Zaločah smo ujeli poljski bvigadni štab in uplenili 16 strojnic in mnogo orod ja. V ozemlju Tarnopola smo vrgli
svoj podpis na tajni pogodbi. Italija po Giolitti-jevi izjavi ne more odstopiti Grški južne Albanije, ker se, zavzemat za neodvisnost Albanije. Listi soglašajo s stališčem vlade in jo pozivljejo, naj
odstopi od pogodbe z Grško.
Brezov Bes kupuje
Tovarna lesenih žebljev v Tacnu pod Šmarno goro.
Ionom HaVlif«! 12 do 14 !et star0' ki i® iz~
iOl/t.IM U£&£IUU, gubila v vojni očeta. Znati mora. pinaii in brati, ker jo potrebujem v trgovini. V slučaju,, da bo pridna in zvesta, jo vzamem po teku leta za svojo. Kobal Jožef, trgovec v Struhvrneru št. 2, pošta Ig-Studeuee pri Ljubljani.
BJI5TIN
Živino redilni prašek, primešaj krmi. Prehasi vsako krmo do zadnjega, da se je nič ne izgubi. Dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu v Parizu, v Ki mu in na Dunaju. Tisoči gospo darjev livalijo Mastin. Ako se pri vas v lekarnah in trgovinah ne do V, potem naj se naroči po postni dopisnici v izdelovalnici Mastina,
lekarna Trakoczy v Ljubljani
5 zavojev (paketov) Mastina za 30 &0 K poštnine prosto na dom.
srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo po pošti K 12"60 poštnine prosto.
mil,
že. ae govori o novi proglasitvi, splošne stavke v
Italiji, in sicer zaradi izprtja. kovinarskih delav- Poljake na desni breg Sereta — Tudi ladjedelnica pri Sv. Marku v Trstu
Glavna zaloga
I. C. Kotar« LJubljana.
cev.
počiva, dočim traja stavka pristaniških: težakov in voznikov že par dni.
n. Nove poštne znamke. Sedanje poštne znamke s kronsko vrednostjo ostanejo v veljavi samo še do konca letošnjega leta. Kakor se poroča iz Beograda, se je že pričelo s tiskanjem novih poštnih znamk, ki bodo veljavne za vso našo državo.
n. Predaja četrtega grškega arinadnega
zbora pred sodiščem. Atensko vojno sodišče se je te dni bavilo s predajo četrtega grškega armad-nega zbora, ki se je leta 1916. prostovoljno vdal Nemcem, ki so prepeljali potem vojake v Nemčijo, kjer so bili1 sprejeti kot gosti. Sodišče jo |qbsodilo 7 častnikov na smrt, 18 pa na ječo do 15 let.
n. Knjiga o delu za osvoboditev. Pri umetniške^" oddelku ministrstva za prosveto je bil f,,rHkjm in<sidenlom, vsled katerega se bo "podpis ustanovljen poseben oddelek, ki ima nalog, da tlirs!.0 in|rovne p,0godbe najbrže zakasnil. Italija zbere vse gradivo za knjigo, v kateri bo opisano .,.jnat,ra, daje namreč prišel pravi trenotek, dapre-celokupno delo za ujedinjenje in osvoboditev na-j klice tajno pogodbo, ki jo je svojčas Tittoni ske-šega naroda za časia svetovne vojne..	jnil z Venizelosom, da napravi konec protiitialijan-
v Savinjski dolini 131etna hčerka posestnika ;kim spletkam na pariški konferenci. Tittoni je
n. Požar. Od Sv. Frančiška v Savin jski dolini, takrat odstopil Grški južno Albanijo in pa Dode-nam poročajo, da so imeli dne 26. julija ob treh jkanez, in sicer pod pogojeni, da dobi Italija s po-ponoči v Juvanju velik požar. Zgorel je velik ko-! močjo Grške kake ugodnosti v Albaniji ali pa v zolec Jermanov, napolnjen z vso letošnjo žetvijo | Dalmaciji. Turška mirovna pogodba pa sedaj pri-\n veliko množino sena. Zažgal je baje Jermanov znava Dodekanez Italiji. Venizelos zato odklanja
Varšava, 29. julija. (Izv. por. „Domovine".) Ruska armada podvojuje svoje napore. V zadnjih treh 'dneh se vrše na vsej fronti srditi boji, ki so jih otvorile ideeo Cele z bobna j očim ognjeni. Naša črta ob Njemenu je v vsej razsežnosti padla. Našim protinapadom .pri Grodnu je prišel sovražnik na levem krilu za hrbet. Na južni fronti so bolj-ševiki na treli točkah vdrli v Galicijo.
Pariz, 29. julija, (Izv. por. ,,Domovine".) Poslaniška konferenca je končno določila temelje za ureditev tešinskega vprašanja. Vsi karvinski premogovniki pripadajo Čehoslovaški, mesto Te-šin pa Poljski. Odo komitatov Orva in Spiž pripade večji del Cehoslovakom, ki dobe tudi progo Košice-Begumin.
Rim, 29. julija. (Izv. por. »Domovine") Italijanski listi se jako obširno bavijo z italijansko-
i
1 VE^HEmi-
BEUH-CEVUEV* V
K

Največje slcoc.e in nadloge se obvarujete,
ako uničite nemudoma miši (navadne in poljske) podgane S „Poginom\ Škatla po K 6'-Stenice Z »Rapidom", Btekl. „ K 10-Siurke Z „Morinom\ ikatla „ K 6*-Vsa sredstva so neštetokrat preizkušena ter izborno in hitro učinkujejo.
===== Trgovci popust!	■ =
•Po povzetju razpošilja:
I. C. Kotar, drogenja, Ljubljana, Wolfova ut. 3.
Telefon št. 174.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI
Stritarjeva mit* stev.?. Podružnics 9 Splitu, Trstu, Čelom Sarajevo, Barici, Celju Mribm in Borovljah; bančna e&spožitsrav Ptuja.
B iatšk« glavnica ia veaerve okrog
K 50,000.000 -
T . lelan 2SM.
»loge na k«Ut«ce M teko£> rai.ua
prati utjorfnemu obreftovsnju.
I
Kapnt ln proda|a vse vrste vredoostnJb papirjev = ?»ini 10 dovul|aJe vsakovrstne kredite. = Brzojavni naslov i ,,Banka".
1
I 0«lHl*ka glavnica. |——— ...........■i™"™'.........................i n mim.i iiiiMii............1111.11 .......»■'■ "	Rexerve: okrog
1 * 3o.o°o-ooo 1 Jadranska banka :: Podružnica ijabijiua i K ,000000° J
____«	.	«	.	.. »	.. , »„ ..	.t 't f> > i. D IU s>___1.____v	...	_____ l/anni
Centrala: Trst. Podrulnics: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, s-ISetkovtfc, Opatija, Split, Sarajevo, šibenik, Zader, Ekspozitura Kranj
sprejemat Vloge na'knjižice. Vloge a» teki«)
in žiro-rarnn proti najogotlBojSeniii oliiesttnanju. Beutni davek ptača banka i* svojega
Kupui« In prodajal l»evize, »ainte, »reiiuoMc* papirje itd
Eskontlrai Menice, itevi/e, vrmlnostne papirje itd. 1x0«|»: ^!eke a«ka<moe in akreditive a» van tu- in
inožfiriiptc« mest* Ssaje predufme: na vrednostne papirje in n» t)l«(»i) jcžeie » j*v®iii nfriiiiisčin. Daje trgovske kredite i,*ui oaju^od^jtiiiru ogoj:
Prevzemal Bcrssna naročila in jih izvršuj« naj kulautueje.	-
Brzojavni naslov: Jadranska.
Telefon et. 257.
■ ■■ ■ ■ ■
Izdaja Konsorcij Domovine.