oostnlna plačana v gotovim LetO LV. V LJubljani, v torek, dne 4. januarja 1927 St. 2. Posamezna številka 2 D'p jčnlna /na Izdaja državo SH5 mesečno 20 Dîn polletno 120 Din celote tno 240 Din za tnozemsivo meseCno 3J Din nedeljska Izdala celole no v Juçjo*-slavlfl SO Din, za inozemstvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici št. 6 lil KoUopIsl se ne vračalo, nefranklrana l>tauia ae ne sprc/emo/o ^ Uredništva telefon štev. SO, apravnlštva štev. 32S Cene oglasov 1 stolp. pellt-vrsta mali oglasi po 1 SO ln 2 D, veCJl oglasi nad 43 mm vlllne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po lO Din d Pri veCtcm o norožUu popust Izide ob 4 /,|ul л| razen pondellka ln dneva do prazniku Uprava /e vKopltarJevl ul.dt.6 ^ Čekovni račun: £/ublfana štev. lOMSO In /0.340 ха Inseratc. Sara/evošt.7563, Zagreb it. 39.011. Praga In Ituna/ št. 24.797 ovens stranka na braniku svo in «Velik govor dr. A, Korošca na Vrhniki dne 2. januarja 1927.) Z& svojo dolžnost smatram, da Vam nekoliko podrobnejše razložim, kakšni razlogi so nas vodili, da smo poslednja leta vodili takšno politiko, kakor ste videli. Končni cilj vse naše politike. Naš namen je bil, da izvojujemo Sloveniji rim prej široko samoupravo. V zvezi s Hrvatsko seljačko stranko in Davidovičevo demokratsko stranko smo imeli veliko upanja, da se to kmalu zgodi. Leta 1925. so bile poslednje volitve za državni zbor. Čeprav se je pri teh volitvah delalo z nasiljem, orožništvom. čeravno so padale kroglice iz ene žare v drugo in čeravno se je kradlo, smo kljub temu Slovenska ljudska stranka, Hrvatska seljačka stranka in Davidovičeva demokratska stranka in druge male stranke opozicije dobile 300.000 glasov več in 10 poslancev manj, kakor vlada Pašić-Pribičević. To je dokaz, da so bili naši računi pravilni. Ljudstvo po celi državi hoče imeti pokrajine, v katerih bi se rešile nesposobnega centralizma, ki vlada danes iz Belgrada ven. Posledice Radičevega izdajstva. Ka] se je pozneje zgodilo, veste. Gospod Jfiijepaji Radič je skočil y -dadp dn zatajil svoj program.. Ko se je to zgoduÇ smo morali misliti, ne da zatajimo program avtonomije, ampak da skušamo avtonomijo na drug način «praviti do veljave. Ako se spominjate, se je vodstvo naše stranke lansko leto zbralo v Ljubljani in sklenilo, da mora na spreten način vplivati, da bodo kmalu volitve v oblastne fkupščine. Že takrat smo videli, da vodi nova taktika do širokih samouprav po oblastnih skupščinah. Drugo pa io bilo, da smo morali v Belgradu pokazati, da imamo proste roke tudi za nove politične kombinacije. Tako je prišlo, da smo pri poslednjih govorih v skupščini razglasili, da smo popolnoma svobodni, da nismo na nobeno stran vezani s posebnimi pakti. Od tistega časa se je začelo misliti na to, kako bi lahko Slovenska ljudska stranka prišla v vlado. Po drugi poti do cilja. Bili pa so še vedno neprijatelji, ki so govorili: Slovenska ljudska stranka hoče v vlado. Zato je bilo potrebno sklicati shod, na katerem smo izjavili, da smo načelno za vstop v vlado. Na celjskem shodu smo razglasili, da zahtevamo, da pridemo v vsako vlado. In nato je šel razvoj naše notranje politike v tej smeri, da se je začelo pri nas poizvedovati, da li bi bili res voljni iti v vlado. Toda, kakor hitro so se pričeli razgovori, da bi vstopili v vlado, sta se pojavili dve veliki oviri: ue pri nas, ampak pri nasprotnih strankah so se nam stavile velike ovire. Prva ovira: »Klerikalizem«. Radičeva stranka je zahtevala, da se odrečemo takozvanemu »klerikalizmii«. Ko se je g. Uzunovič, sedanji ministrski predsednik, razgovarjai z g. Davjdovičem, ga je vprašal: >Ali tudi Vi kakor Radič zahtevate, da se Slovenska ljudska stranka odreče »klerika-lizmu«, ako hoče v vlado?- Davidovič pa je odgovoril: >Poznam Slovence, zato tega ne zahtevam.« V Belgradu so slovenski intrigant! »klerikalizem« razlagali tako, da smo z euo nogo v Rimu, z eno pa v Belgradu, in da v Belgradu špijoniramo za Rim, za sv. Očeta. To je smešno in neumno obenem. Sv. Oče rioče okupirali naše države, to je čisto goto\o, zato on ni nevaren našim državnim mejam. Drugo je, da sv. Oče noče postaviti ne našega škofa Jegliča, ne zagreb. nadškofa Bauerja za kralja. Zato cerkev ni nevarna našemu prestolu. Ker se je to tudi Belgradu zdelo verjetno, zato je »klerikalizem« odpadel. Kar so tiče nadaljnjih intrig, da dobivamo kakšna navodila iz Rima nli od škofa, smo tudi to pojasnili. Načelnik naše stranke sem že 0. leto, pa nisem nikdar dobil od Rima niti povelja niti želje, kako da naj vodimo stran- ! ko. Nikdar tudi nisem dobil od škofov v Sloveniji, na Hrvatskem ali Bunjevškem ali v Južni Srbiji kakih želj, kako naj vodimo politiko, še manj pa kakih zapovedi. Mi smo stranka svobodnega krščanskega ljudstva. Naše ljudstvo je organizirano v Slovenski ljudski stranki, v kateri skuša po svojem mišljenju doseči, kar je za javno življenje po krščanskih moralnih načelih potrebno. Radi tega nimata niti škof, niti papež povoda, da bi kaj zahtevala. Kot katoličani in kot kristjani se sami dovolj zavedamo, da je treba in kdaj je treba spoštovati verska 'moralna načela. Zato tudi v tem smi«lu intrig nismo >klerikalci Mi smo stranka svobodno organiziranega slovenskega ljudstva, nič več, nič manj. (Živahno pritrjevanje.) Druga ovira: Avtonomija. Tu ni bilo tako velikih težav. To je hotel samo Radič, da se odpovemo »klerikalizmu«. Drugo pa je bila avtonomija. Smešno je to, da večina nasprotnikov ne ve, kaj hočemo z našo avtonomijo. Ko je še živel rajni Pašić, sem bil 1. 1921., ko se je delala centralistična ustava, večkrat pri njem. Rekel sem mu: »Treba je. da govoriva ^nkrat tudi o avtonomiji, da> boste' vedeli, kaj je to.« 'Vedno mi jo odgovarjal: »Ne-moj, ne-mojk — sS kom pa naj govorim?« — »Govori ti z Ve-lizarom! S tem je mislil Velizarja Jankovi-ča. Tako je tudi sedaj z Uzunovičem. Spočetka najinih razgovorov niti enkrat nisva govorila o avtonomiji. Zato smo morali iti k Srskiču, ki ie iz Bosne. Ko sva parkrat z njim o tem govorila, potem šele sva se tudi z Uzunovičem pomenkovala o tem predmetu. Razložil sem mu, kaj mi razumemo pod avtonomijo: široko samoupravo, z močnimi financami in z vsemi predpogoji, da lahko kulturno, gospodarsko in socialno napredujemo. Mi nočemo z avtonomijo slabiti države, niti rušiti državnega edin-stva ampak imeti toliko samoupravne svobode in samostalnosfi, da lahko v njej ohranimo in razvijamo svojo slovensko individualnost. Mi bi hoteli iti naprej, ne pa nazaj. Sedaj nas prenapeti centralizem zadržuje na vseh koncih in krajih. Vsi stanovi nam propadajo. Nihče ne more napredovati. Ako hočemo zasigurati slovenskemu ljudstvu ta napredek, potem to gotovo ni protidržavuo. Mi hočemo, da so vse stvari, za katere v Belgradu nimajo razumevanja tako kakor mi, šolstvo, gospodarstvo, kmetijstvo, zdravje, da se vse te stvari obravnavajo v našem deželnem zboru, ki naj o tem sam sklepa. Nočemo tudi šikanozne kontrole, kakor je sedaj določena v samoupravnih zakonih. Dovoljujemo, da se lahko izvaja kontrola nad tem, ali hočemo izven države, čeravno bo brezpredmetna. Toda če se v Belgradu bojite za državo, pa imejte kontrolo! Glavna kontrola lahko gleda, ali se krade. Če se bo kradlo, hvala Bogu, če ga boste prijeli! V vsem drugem pa nas pustite pri miru. Mi se hočemo razvijati! (Burno odobravanje.) Nič, ni boljšega, kot da se svobodno razvijamo. To vidite v družini. Človek uspeva samo v svobodi in medsebojnem razumevanju. Kakor je to v družini, tako je tudi pri narodu. Človok pokaže svoje sposobnosti v svobodi. Nikakor nočemo tlačiti političnih nasprotnikov, ampak le v odkriti borbi se hočemo z njimi boriti. Političnih nasprotnikov nočemo zatirati. V odkriti borbi se hočemo poskusiti ž njimi, kdo ima boljše ideje, boljše zamisli, boljše namene. Tu se nikogar ne bojimo. (Ploskanje.) Ko sva se tako z Uzunovičem razgovarjala, sc ni več zahtevalo nobene izjave od mene. Vse trditve, da smo se mi odpovedali ali morali odpovedati kateri točki programa, je prosta izmišljotina! Naše zahteve z ozirom na državo. Mi smo prepričanja, da mora biti danes prva točka programa vsake vlade, da rešimo državo gospodarske krize. Vsi stanovi umirajo, ktr ne gremo naprej, ker se ne razviia obrt, industrija, kmetijstvo. Vse stoji. Imamo bogate žitnice, pašnike in drugo. Pri vsej tej masti pa naši ljudje umirajo. V Dalmaciji, Bosni, Herce-vini, Hrvatskem Zagorju, pa tudi v Sloveniji je mnogo krajev, zlasti na Štajerskem, kjer se ljudje več dnevno ne nasitijo. To je hudo. Tu bi bilo treba nekaj storiti, da bi ljudje zopet dobili dela, in zaslužili. In kdo se briga za to? Nobene stranke v državi ni, ki bi bila to vsak dan ponavljala, razen Slovenske ljudske stranke. Ako ste či-tali naša poročila iz Belgrada, ste videli, da •smo postali za javnost sitni, ker smo venomer ponavljali in zahtevali: Prvo je rešitev gospodarske bede. Noveliranje zakona o samoupravah. Potem smo prešli v razgovoru za vstop v vlado k sestavljanju delovnega programa. Povedati hočem samo nekatere točke. Naša pot do avtonomije mora vsled Radičevega izdajstva iti, kakor sem že rekel, preko volitev v oblastne skupščine. Zahtevali smo, da se zakon o oblastnih skupščinah novelira in sicer, da se razširi delokrog oblastnih skupščin, nadalje, da se jim dajo zadostne finance ter da se odpravi vsa nepotrebna kontrola, ki jo hoče izvrševati Belgrad. Stojimo pred 23. januarjem. 23. februarja se bodo sestale oblastne skupščine. Nimamo ne financ, nc natančno določenega delokroga. »Pa bomo že nekoga poklicali, da bo to naredil«, je rekel Uzunovič. (Ironični medklici.) Tako je težko iti v vlado s strankami, ki niso na višini. Težavno je zato, ker nimajo volivcev, kakor jih imamo mi, katerim je treba vse jasno povedati. Tam je tako, da se pove nekaj fraz, pa je vse zadovoljno. Rečem vam, ni težje politike, kot z neizobraženim narodom, ker nikdar ne morete odkrito povedati, kaj mislite, in ne razumejo, kaj govorite. Tam nc vedo, kaj jim vi pravite, in ne vedo povedati, kaj želijo. Pri nas je drugače. Imamo toliko društev, domov, cerkev, šol, vse to so nadaljevalne šole. V vsakem kraju je šest do osem organizacij. Mi nočemo neizobraženih ljudi, ker z njimi ni mogoče delati. Če bi govorili, kot govori Radič, bi se nam naši ljudje smejali. Olajšanje davčnih bremen. Nadalje smo med drugim zahtevali, ako gremo v vlado, da ne bomo sedeli samo na stolcih, ampak hočemo, da ljudstvo to tudi okusi. To sc pravi, čez en mesec, dva ali tri, mora nastopili drug veter. Zato smo rekli, da nam je treba gledati na Slovenijo. Ni mogoče, da bi imeli tako velik proračun. Ko smo bili leta 1920. v vladi, je bilo davkov za 5 miljard. Potem so prišli za nami samostojni demokratje in samostojni kmetje. Vladali so skupaj, oziroma drug za drugim, dosedaj do 1. 1927. Med tem so davke povišali od 5 miljard na 13. Čudno, da sedaj hodijo okrog in pravijo: »Slovenska ljudska stranka je to povišala. • Da, da, mi v opoziciji imamo samo to skrb in toliko moči, da davke povišamo. (Smeh.) Glejte, pred našimi ljudmi se kaj takega ne more trditi. Veseli smo, da imamo najpametnejše ljudi. Zunanje invest. posojilo. Nadalje smo zahtevali, da se vse investicije vršijo s posojilom. Kje na svetu je to, da morajo davkoplačevalci tisto leto plačati železnice in druge investicije z rednim proračunom? Vzame naj se zunanje posojilo, ki sc bo odplačevalo 30 do 50 let, da ne bo bremen okusil samo bližnji, ampak tudi dalnji in poslednji rod. Takih reči je za 3 do 4 miljarde. Ven in dobiti posojilo! Dovolj in še preveč je 9 miljard, težko jih bomo nosili, vendar je razlika med 13 in 9. To je bila tudi naša zahteva. Na naslov finančnega delegata. Za Slovenijo se ne sme več zahtevati, da bi plač - .«la, kar lahko davčni uradniki iz nje iztisnejo, ampak kar jc proračuDjeno. /ko je Dioračunanih 10 miliionov. skuša finančni dele- gat izviti SO milijonov. Mi smo rekli, da to n« gre. Če je 40 milioroï preračunano, potem davčni vijak čez to ne sme iti! Takoj boste občutili, če sc bo davčni vijak zavil nazaj. To se da storiti brez zakona. Treba je samo finančnemu delegatu povedaii, da davkoplačevalci niso mrtva telesa, ki ne čutijo, ampak ljudje, ki hočejo živeti tudi duševno. Mislim, da je to že davno pozabil, ker ne zna gledati naših razmer, kajti nikjer v naši državi ne navijajo tako davčnega v'iaka. (Pritrjevanje. —; Ogorčenje.) Povedali smo nadalje, da zahtevamo tudt Obrtno banko, ker hočemo, da država pri nas prav tako, kakor v Zagrebu in Belgradu, ustanovi podružnico Obrtne banke, da bodo obrtniki lahko dobivali cenen kredit. Obrtniki dobro veste, kaj pomeni delati z banko. Če bi pa dobili kredit po 6%, bi sc vsi obrtniki oddahnili. Naše zahteve glede socialne politike. Naše nadaljnje zahteve so se tikalo delavcev. V Sloveniji imamo veliko delavcev. Niso mi na srcu samo naši delavcii ampak vidim delavce tudi v Zagrebu, Novem Sadu, Srbiji, kako trpe. Zato smo rekli: Ako Nimamo dela, pač pa ženo in pet otrok. Dajte nam jesti, dajte nam dela.« Drugod jc rpvno tako. To niso navadni prosjaki. »Mi ne prosimo za denar, ampak za delo. i Vidite, to je nekaj drugega. To jc treba čutiti. Tu bi bila pomoč Zaščitni zakoni za delavstvo se nc izvršujejo zadostno. Delavci se morajo v ncdc'jo odpočiti Zakon o zaščiti dela pa sc mora izvajati. Tudi pri učencih. V Belgradu morajo delati do polnoči. Pa tudi učcnec je človek. Mi smo katoličani in moramo gledati na delavski stan. Zalo slio zahtevali, da naj se zaščitni zakoni strogo izvršujejo. Borze dela, inšpekcije dela, vse to '>ai pride v novi tok. V oblastnih skupščinah bomo v tem 07iru lahko marsikaj storili. Kaj je naredil g. Uzunovič. Kar sem vam povedal, jc le mali del ti» sfega, kar smo zahtevali, riko hočemo v vlado. Pri večini točk nismo našli razumevanja. Pri drugih smo dobii\ obljube, ki so obljube, če je človek dobre volje. Če se pa nanj na moremo zanesti, niso obljube nič vredne. Naši poslanci so odšli domov. Tako sem z veliko težavo pristal na to, da gremo v vlado, dobro se zavedajoč, da či se ne bo program izvrševal, pa bomo šli, ker nismo oženjeni. Zcdinili smo sc nazadnje, da lobimo dva ministrstva: kmetijsko, ker ie kmet velik činitelj, in socialno politiko, ker vemo, da je bedno stanje delavca tako veliko, da bi sc zanj lahko marsikaj storilo. Za druge stanove pa bi pri drugih ministrstvih vplivali. Ta dva stanova pa 1« direktno podpirali z našimi ministri. Ko jc bilo treba imenovati osebe, ki naj pridejo na ministrsko listo, smo zahtevali, da nam ministrski predsednik imenuje svoje osebe. Če gremo v vlado z drugo stranko, jc treba, da drug drugemu zaupamo. Uzunovič jc rekel: »Še moram misliti, nc morem pokazati oseb.« — če jiii ne pokažetc, potem vidimo, da ne mislite resno držati obljube. — To sem ponovil preko Simonovima in Srskiča. Mislil sem, da je bilo dovolj zasigurano. Ob osmih jc prišel Uzunovič iz dvora. »Ministrska lista fc že gotova.« — • Pa jaz nič ne vem. Kako morale vi nesli ministrsko listo, pa je ne po-kažete.« — -Je tuko prišlo.« — »Pokažite mit kakšne ministre imale. < — Zopet me je hotel speliati nu krivo pot. — *Kdo j« prometni minister?« — -Prometni minister? Vasa Jo-vanovič je muister za konstituanto.« — »Kaj pa promet?- — »Tu jc pa en general.« — »Kako to?« — »Vidite, to jc nova stvar v naši politiki. — »Jaz s svojo stranko nisem govoril, ali hočejo, da bo general vladal.!. Mi -no demokratična stranka. Ljudstvo voli po-S;«nce in iz poslanskih vrst naj se zcmljcjo tr'ni.-'ri. Ali hi morali za generala glasovati in pred volivci odgovarjati, on pa bi odgovarjal viS.'ctru generalu To ni več vlada naroda, to ni več demokracija! Danes bi dovolili enega generala, jutri že bi morda bilo treba generaia v ministrstvo prosvete, ker se ljudje ne vzgojujejo dovolj domovinsko, pojutrišnjem bi bil potreben general v postnem ministrstvu, da bomj videli in sliSaH, kaj se v telefonu govori, če pride sovražnik. Mi nismo proti armadi. Toda ne gre, da bi generali vladali naše ljudstvo. Mi smo ustavna parlamentarna monarhija, katere ne bodo vladali vojaki. Oni naj bodo v vojašnic.i Naj bodo za tisto, za kar so določeni. Politika aaj sc pusti našemu ljudstvu) (Odobravanje.) Гако sem rekel Uzunoviču. Rekel sem mu: »Nc morem, Pogovoriti se mi je treba s po-iknci in ljudstvom.« (Odobravanje.) Kaj bo sedaj? Vi morate v hiši živeti. Mi moramo živeti v bclgrajski hiši. Nikdar ne smete vrat zakleniti, da ne bi mogli več notri. Mi nismo proti temu, da gremo v vlado. Toda če hočemo v vlado, potem je treba novih razgovorov, norih pobojev, katere bomo mi stavili. Ce vprašate, kaj bo sedaj prišlo, kako se bodo dogodki dalje razvijali, potem je težko na to dati odgovor. Ne vemo, kako se bo od-sedaj držal radikalni klub. Pašičevci in cen-Irumaši so si \ laseh. Na vsak način klub ni več trden. Vprašanje je, h kateri struji sc bomo nagnili in kje bomo našli boljši program. Nadaljnje vprašanje je, kaj Uzunovič sploh hoče. Morda hoče svojo vlado spopolniti. Nismo si vrat zaprli. Morda bo ostala vlada Uzunović-Radić. Bodite prepričani, da bomo tudi v bodoče storili le to, kar bo po našem prepričanju za slovenski narod najboljše. — (Odobravanje.) Mis smo na vse stanove, na nobenega nismo pozabili V hoj za veliko veČino v oblastnih skupščinah ! Se nekaj o oblastnih volitvah. Oblastne skupščine bodo lahko delale šele potem, ko nam bodo dali v Bcltfradu nazaj davke, ki jih plačujemo. Ni mogoče misliti, da bi na doM-danje davke dobili še nove deželne doklade, V tem smo si edini prijatelji in neprijatelji. Zato bo prva borba z Belgradom, da dobimo nazaj prejšnje deželne doklade in zraven nore finančne Tire. Zato prosimo, da to vpošte-vate, če oblastne skupščine prve mesece ne bodo mogle delati. Prva borba bo šla za tem, da pride denar nazaj. Mora pritil Tudi Bosna, Dalmacija, Vojvodina to zahtevajo. Kjer Se zahteva, sc povsod najdejo prijatelji, kjer sc daje, tam jih fe premalo. Zato jc gotovo, da bodo prve mcsecc težave, pozneje pa bo vedno boljše. Kakor smo prej« delali za Slovenijo, tako se ho delalo tudi sedaj. Mi smo •tara stranka, stranka poštenja. Poglejte stari kranjski deželni zbor, v katerem je kila naša stranka na vladi! To delo v deželnem zboru sc bo nadaljevalo. Zato glejte, da bomo v deželnem zboru kolikor mogoče močni, da bomo imeli večino, je gotovo. Tudi »Jutro« in »Narodni dnevnik, pravita, da bo imela opozicija 14 do 15 mandatov. Vse drugo bo naše, Kato vas prosim, da nas podpirate, da bo ta večina sijajna. Z ljubeznijo za narod, to je naše geslo, s katerim hočejo naše oblastne skupščine delali za svoj narod. (Živahno odobravanje.) Uzunovićeva vlada se misli držati do 25. januarja. UZUNOVIĆ PRISILIL SIMONOVIČA IN MILETIČA, DA OSTANETA. — NARODNA SKUPŠČINA SE SKLIČE 25. JANUARJA. _ DOTEDAJ BO KRIZA OSTALA LATENTNA. Uzunovičeva stremljenja niso ostala brez ko 'no hoteli iti v vlado. Pri-lel bo č?s, ko bom vse objavil, kar sem zahteval. Takrat me lahko primete, če nisem mislil na vse, l:ar je v slovenski politiki na dnevnem redu in kar ljudstvo od nas po svo-jih raz'ičn'h organizacijah in stanovih zahteva. Mogoče bc:n to kaTto še rabil, zato jo moram imeti skrito. Pa žc iz zgornjega ste videli, da smo pri naših razgovorih na vaše razmera pešteno in odkrito mislili. Ves Uurz se mora izpremeniii ! Vidite, takšna jc pri nas notranja politika, ki jc popolnoma labilna. Nihče ne ve, ali bo razoadla in kako bo razpadla radi-ka'na stranka. Gotovo jc, da ni več tisto, Kar je bila. Nihče ne ve, ali še pride kak general. Nihče ne ve, ali bemo šli v vlado ali ne. Kaj bi imeli od nas in od naših poslancev, čc bi Sli v vlado brez vseh pogejev in če bi bili takšni, kakor sta bila dosedaj Radič in Uzunovič. To se pravi, da bi šla cela stvar tako naprej, kekor je sedaj. Zato smo zahtevali, da le mera kurz spremeniti. Mi ne moremo v vlado, o kateri bi lahko ljudje čez tri mesecc rekli: »Nič niso boljši od Radiča.« Kaj lma!e od tega?! Nič sc ne bi izboljšalo. Par mini« etrov bi lahko tigedno živelo. Za to pa nismo tukaj. Mi hočemo, da vam bomo obljube pošteno izpolnili. Nikdar ne smete zahtevati od nas, da bi delali nepošteno in neodkrito. Ce ne moreno v vlaio, potem je to znamenje, da so to ljudje, ki i:am ne dajejo jamstva, s katerimi bi lahko program izvajali, in ki n-m ne dajo jamstva, da bo potrm boljša. Od sebe imam jamstva, od njih ne. Lahko je P u c e I j v vladi, ko pa jc vse tako ostalo, kakor je bilo poprej. Sle ?emka ljudska stranka pa je ostala poštera in ni nikdar varala ljudstva. Mi vemo, poštenje vedno velja. Notranja politika znto ne gre naprej, ker je toliko neiskrenosti, toliko neodkrilosrčnosti v njej! Videli ste, da je dal Uzunovič ostavko z motivacijo, da je italijanska vlada proti nain postopala neprijatcljsko, čemur so vsi ministri prikimali. Pol ure pozneje se je Uzunovič odpeljal v klub. Tam pa jc rekel: »Ostavko sem pedal, ker Radič nič nc dela. Z njim ne gre dalje. Res pa ni bilo ne eno, ne drugo. Uzunovič sc je namreč bal, da bi mu Pailč ne podstavil nag. Hotel se je izogniti temu, dr. bi Pašič vrgel v klubu njegov kabinet, Nc-oc'kritosrčno se je kriza začela, neodkritosrč-no sc je kriza končala. Toda mi nismo nasedli. Al! trpimo ns nemoralnosti naše notranje pclilike. Mi pa hvala Bogu nimamo ljudi, ki bi od poslancev zahtevali: na vsak način v v'ado, .-'li poSI'jno ali nepošteno. Od nas se mbtev.-»: Nc /anuščnjmo tiste črte, na kateri ste bili doredaj, to je poštenje! K«kor se je paša s'rr.nka rodila, kakor je živela dosedaj, tako nnj živi trdi sedaj. Če mora umreti, naj nmre pošteno. (Burno odobravanje.) Belgrad, 3. jan. (Izv.) Poslednji markanlni politični dogodek jc bilo glasovanje v radikalnem klubu, pri katerem je veliko radikalnih poslanccv, med njimi tudi skupščinski predsednik g. Trifkovič, glasovalo proti vladi. Kakor znano, je bilo to glasovanje povod, da sta dala ministra gg. Simonovič in Miletič ostavko. Položaj vlade jc radi dejstva, da so proti njej odkrito nastopili nezadovoljneži v radikalnem klubu in radi ostavke dveh ministrov, postal zelo kritičen. Vsak trenutek se je mislilo, da se bo otvorila kriza vlade. Dogodki, ki so se odigrali po tem glasovanju v radikalnem klubu, pa so pokaza'i, da se skuša vlada kljub vsem tem težavam 7, vso silo držati in sedanji položaj kolikor mogoče dolgo ohraniti. Kar sc tiče glasovanja v klubu, se je v vladnih krogih takoj naglašalo, da nc more imeti za vlado nobenih posiedic, ker ima vlada še vedno večino in jc le del poslancev glasoval proti njej. Sploh so vladni krogi zatrjevali, da ni merodajno glasovanje v klubu, marveč v narodni skupščini. Več težav, kakor to vprašanje, je vladi prizadejala ostavka dveh ministrov. Ce bi v resnici odstopila, bi imelo to za posledico vsaj rekonstrukcijo vlade, pri kateri bi sc bilo radikalnemu klubu težko izogniti. G. Uzunovič se je nevarnosti zavedal, ki mu preti s te strani. Zato je napel vse sile, da bi na tih način likvidiral ostavko teh dveh ministrov. Tako se je obstoj vlade podaljšal do oblastnih volitev in do zopetnega sestanka narodne skupščine. uspeha. Dopoldne sc je zvedelo, da sc na mero-dajnili m- rtih ostavki obeh ministrov, gg. Simo-noviča in Miletiča, nista sprejeli. Obadva ministru morala ostati na svojih mestih. Na ta način sc je g. Uzunoviču posrečilo izogniti se vladni krizi. Ker sc bo narodna skupščina sestala šele 25. januarja, se v vladnih krogih računa, da bo do .tega dne vlada varna. Do tega dnć vlada tudi r»e namerava pred radikalni klub, tako da ji tudi s te strani ne preti nobena neposredna nevarnost. Kljub temu pa jc položaj vlade z ozirom na položaj v radikalnem klubu več kot problematičen. V vladnih krogih sc računa s tem, da sc more položaj vlade ohraniti najdaljc do sestanka narodne skupščine. Čim se bo sestala narodna skupščina, se bo zopet načelo vprašanje naduijnjcga obstoja vlade. Predvsem ga bodo načeli nezadovoljneži v radikalnem klubu. Število teh raste dan za dnem. Kakor znano, jc v radikalnem klubu 21 poslanccv odkrito glasovalo proti vladi, 7 poslancev pa se je glasovanja vzdržalo. Po tem glasovanju pa jc še precejšnje število radikalnih poslancev v izjavah in brzojavih iziavilo, da čc bi bili na seji radikalnega kluba navzoči, bi bili glasovali proti vladi. Položaj vlade se v radikalnem klubu vsak dan slabša. Če sc bo sploh mogoče izogniti no^i krizi pred oblastnimi volitvami, bo na vsak način izbruhnila s 25. januarjem, ko sc bo sestala narodna skupščina. Radikali in radicevd so si že zopet v laseh. Belgrad, 3. jan. (Izv.) Med radikali in radičcvci je že komaj po pardnevnem obstoju vlade izbruhnil oster konflikt. Ta spor sc jc razvil radi tega, ker je predsednik odbora za proučavanje zakonskega predloga o agrarni reformi v Dalmaciji, radikalni poslanec iz Dalmacije g. Mirko Komnenovič, izjavil v »Poli-tiki«, da so se radičevci pri sestavi nove vlade odrekli zakonu o agrarni reformi v Dalmaciji. Kakor znano, sc med radičevci in dalmatinskimi radikali žc dol(*o vrši borba za ta zakon. Dalmatinski radikali ga odklanjajo in zatrjujejo, da ima bolješviške tendence in da jc protiustaven. Na Komnenovičevo izjavo, da so sc radičevci odrekli temu zakonu, je minister za agrarno reformo g. Pavle Radič dal izjavo, v kateri pobija Komnenovičevo trditev, da ni res, da bi bili radičcvci ta zpkon pustili pasti. Skupščinski podpred-ednik f. dr. Subotič, radikal"! poslanec iz Dalmacije, je danes odgovoril g. Pavlu Radiču. V tej izjavi jq ostro na- padel radičcvcc in naglasil, da je sodelovanje z radičcvci sploh nemogoče. Nadalje je navajal, da se zakon o agrarni reformi za Dalmacijo nc nahaja na delovnem programu vlade, ki obsega samo zakon o osrednji upravi, zakon o izenačenju davkov in proračun. Na to izjavo sc je danes dopoldne zopet oglasil g. Pavle Radič. Zopet je zatrjeval, da so se radičevci z g, Uzunovičem sporazumeli, da se bo zakon o dalmatinski agrarni reformi sprejel. Tej P. Radičcvi izjavi je zopet sledila Subotičcva izjava in izjava predsednika odbora Komncnoviča, ki vztrajata pri svojih izjavah, da so se radičevci temu zakonu odrekb. Ta polemika med radikali in radičevci, ki ima zelo ostre oblike, zanima celokupno javnost. Spor, ki je nastal par dni po sestavi nove vlade, bo imel vsekakor večje posledice. Dalmatinski radikali in radičcvci vztrajajo vsak na svojem stališče, ki jc posebno važno kot geslo za oblastne volitve. izvede racionalizacija dr&lvnlh gospodarskih podjetij. 3. Z ureditvijo Inozemskih dolgov je treba doseči zboljšanje inozemskega kredit;». Potem bo prišel v državo inozemski kredit, s čemer se bo zmanjšala kriza kapitala in kredita. Nato je finančni minister kratko ponovil svoje pogleda in še enkrat naglasi) sledeče zahteve. 1. V državno gospodarstvo je treba uvestt red iu doseči slabil;zacljo. 2. Kiskalični interesi se moi aio spraviti v sklad s socialnimi in gospodarskimi interesi širokih mas, in z interesi pro3pevanja gospodarstva. 3. Državni kredit mora doseči listo višiuo, katero država z ozirom na gospodarsko moč zasluži. Nadalje je govoril poslanec g. Demetro. vič, ki je zahteval, da se z ozirom na to, ker ne ve, ali ima vlada večino ali ne, razprava prekine. Predlog je podpiral poslanec Žanič. Pri glasovanju je bil predlog proti glasovom samostojuih demokratov in federalistov od' ldonjen. Prihodnja seja ho jutri. Eksnose finančnega minšstr® o proračunu 1927-28. Belgrad, 3. januarja. (Izv.) Finančni odbor je danes popoldne imel sejo, na kaleri se je pričela generalna debata o prorač'.nu za 1. 11)27-28. Debato je otvoril g. iinaučni minister g. dr. Bogdan Marković z velikim ekspo-zejem o proračunu. G. dr. Bogdan Marković se je najpreje bavil s tehnično ureditvijo proračuna in izjavi), da leta natančno odgovarja zakonu o državnem računovodstvu. Po njegovem mnenju bi bilo bolje, če bi se ločil splošni proračun državnih dohodkov iu izdatkov od dohodkov in izdatkov državnih gospodarskih podjetij. Na ta način bi se olajšala komercia-lizacija teh podjetij. Nato je finančni minister govoril o važnosti dobre finančne uprave, brez katere ozdravitev državnih f nanc ni mogoča. V tem oziru ie postavil naslednje zahteve: Red, urnost, javnost in dobra kontrola finanč. uprave. Nato je finančni minister govoril o izdatkih proračuna. Navajal jc, da se je proračun sestavil v dobi težko gospodarske krize. V vsem proračunu se vidi stremljenje za prihranki, v kolikor je to brez zakonske reforme možno. Državni izdalki so se tako zmanjšali, da se popolnoma krijejo z dohodki. Prvi proračunski predlog je znašal 15 milijard 910 milijonov. Sedanji pa znaša 11 milijard 600 milijonov. Z« temeljite prihranke je seveda potrebna bolj Široka osnova. To je mogoče doseči samo na ta način, da se preosnujo celo- kupen državni aparat, da se restringirajo državne funkcije, posebno če se država razreši tistih funkcij, katere pripadajo samoupravam. Nadalje je finančni minister navajal potrebo omejitve pokojnin, ki so dosegle izredno visoke vsote. Pokojnine se morajo zmanjšati z zakonom, in sicer z ozirom na število upokojencev,službenih let, katera so potrebna zn pokojnino in delovno zmožnost. Nadalje se morajo pregledati tudi pokojninske stopnje. Glede drugih izdatkov je naglasil fin. minister, da se mora stremeti zn tem, da se spravijo neposredni in posredni davki v sklad z davčno močjo davčnih subjektov. V tem oziru pomenja zakon o izenačenju davkov velik korak naprej. Proračunska podlaga je realna. Tzdatki in dohodki so v ravnotežju. Zahtevati pa je, da se čimpreje uredijo leteči dolgovi, ker pomenjajo stalno nevarnost zn proračunsko ravnotežje. Nato jo finančni minister obšrno govoril o vzrokih celokupne gospodarske krize, krize kapitala, kredita in draginje. Kot ukrepe za odstranitev kriz^ je navajal : 1. Zakon o izenačenju davkov, s katerim se bodo nekateri davki zmanjšali. To se lahko napravi brez strahu za nekatere ugodne fi-skalične efekle, ako se bodo istočasno zmanjšali državni Izdatki. 'A. F.«, kakor je danes ure-Jevana. 4. Katoličani lahko svobodno volijo po svojem prepričanju- vsako obliko režima. 5. Ko gre za obrambo katoliške cerkve in za obrambo verskih svoboščin, se morajo združiti vsi katoličani, in to brez ozira na njihovo politično prepričanje. Iz seje italniamkega min. sveta. v Rim, 3. januarja. (Izv.) Danes »e je sestal v Paiazzo Viminale ministrski svet k seji. Mussolini je na seji podal poročilo o notranjem položaju, uato pa je dal nekaj izjav o mednarodnem položaju s posebnim ozirom na nedavno sklenjeno razsodiščno pogodbo med Italijo in Nemčijo. Ministrski svet je nato sklenil dati podestntom občin Bari, Trst in Benetke, ki Še niso izvršile čiščenja v občinskih uradih, pooblastilo, da prično takoj s čiščenjem. Odpuščeni bodo vsi uradniki, ki niso fašisti. Veliki fašistovski svet je sklican za 6. t. m. k seji, na kaleri se bo razpravljalo o programu fašizma v 1. 1927. Vatikan priznava francosko mirovno poHtikc. v Pariz, 3. jan. (Izv.) Pri današnjem »-prejemu tukajšnjega diplomatskega zbora pri predsedniku Do u m e r g u e j u je imel nuncij M a g 1 i o n e važen govor, v i-aterem poudarjal mirovno politiko Francije v zndnjein času. Ta govor se v tukajšnji politični javnosti zelo koir.eutira. Matin« naravnost pravi, da je govoril nuncij Magliono ta govor po formalnem navodilu sv. očeta in da bo govor napravil velik vtis tako na italijanske kakor tudi na francoske katoličane ter na katoličane v vsej Evropi. MussoHni ob novem letu. v Rim, 3. jan. (Izv.) Min. predsednik Mus-sollni je sprejel danes direklorij fašistovske stranke, ki mu je »poročil novoletna vcSč.la. Ob tej priliki je imel Musse lini govor, v katerem je naglašal, da se je v letu 1926 ustvarila v Italiji stanovska država in da Iki l. 1927 ja-ko zanimivo, ker bo tekom tega leta pričelo to novo državno življenje funkcionirali. Minolo leto je Mussolini označil kot ^napoleonsko«, letošnje pa da bo sindikalno. Boj za mehiške petrole ske vrelce. Newvork, 3. jan. Tu se je sešla konferenca ameriških interesentov na mehiških petro-lejskih vrelcih; zastopanih je bilo 85 odstotkov vseh lastnikov. Posvetovali so se o položaju, ki je nas'al spričo dejstva, da je mehiški predsednik Crlles odklonil podaljšanje pog.db in je s 1. januarjem stopil v veljavo zakon o razlastitvi. Sklenili so, da se zakonom ne bodo pokorili. — Pričakovati je ponovne poostritve ameriško-mehiških odnošajev, ker je bila ameriška vlada v tej zadevi že zavzela stališ:« v prilog petrolejskih mogotcev. Sklicanje španskega parlamenta. Madrid, 3. ji il. Primo de Rivera ie izjavil časnikarjem, da se snide narodna skupščina gotovo meseca februarja. Primo de Rivera up, da bo 1. 192Y. znižal stroške za armado za polovico. Med Severno in Centralno Ameriko. Dogodki v Centralni Ameriki postajajo žarišče dnevne mednarodne politike, tako, da stopa trenotno v ozadje kitajsko in vsa ostala mednaroduo-politična vprašanja. Svetovno časopisje brez izjeme zastopa mnenje, da se je severno-ameriška Unija topot s svojim nastopom v Nicaragui nekoliko zaletela. V deželah Centralne Amerike vre od ogorčenja in skrbi pred morebitnimi dalekosežnimi naklepi Unije, a v Združenih državah samih se dvigajo vplivni glasovi, ki obsojajo ta korak unijske vlade. Na prvi pogled se zdi, da je hotela Unija zaščititi le interese ameriških veletrgovcev s sadjem in finančnikov v Nicaragui; toda to je dejansko le neposredna pretveza, za katero se skrivajo vse večji cilji. Združene države imajo svojo glavno strategično bazo izven svojih meja :Panamski kanal. Vse njihovo prizadevanje se od početka suče okoli tega, da to svojo bazo zavarujejo in izpremene Karibdsko morje v svoje jezero. To se jim je v veliki meri že posrečilo, ko so gospodarsko zaposedli Anlile. Toda s tem vprašanja še davno niso rešili; še so po obali na jugu in severu drugi gospodarji; kanal sam leži v tuji državi. S to državo —Panamo — je Unija pravkar sklenila vojaško pogodbo, kar je ostale centralno-ame-riške države skrajno vznemirilo. Pa s to pogodbo Združene države še nikakor niso dosegle vsega. Panamski kanal je namreč za veliko pomorsko akcijo nesposoben. Združene države imajo že davno v načrtu nov kanal, ki naj bi tekel po nicaraguanskem ozemlju, in sicer naj bi vezal novi kanal San Juan del Norte v Karibdskem morju preko Nicaraguan-skega in Managuanskega jezera zaliv Fonseca v Tihem morju. Potrebno ozemlje in gradbeno dovoljenje si je kupila Unija od Nicarague že ' že 1. 1926., ko je v Nicaragui sedel na predsedniškem mestu Chamorre. Razen tega je dobila Unija za 99 let v najem strategično važne otoke v Karibdskem morju in pa pravico do zgradbe pomorskega opirališča v zalivu Fonseca, ki se imenuje --peslo v kolesu lientralnoameriškega voza . Ta pogodba Združenih držav s tedanjim predsednikom Chiamorre-jem je zbudila velik odpor. Obe sosedni državi San Salvador in Honduras, sla takoj protestirali in predložili sadevo Centralno - ameriškemu sodišču. Le-to (e izreklo, da pogodba med Združenimi državami in Nicaraguo ni veljavna, toda pogodbenici se za to razsodbo nista zmenili, dasi je bila — in je še — ta razsodba mednarodnopravno neizpodbojna. Sedaj nam bo jasno, zakaj se je Unija v »edanjih notranjih zmedah v Nicaragui tako hitro in lako zelo izpostavila. General Adolfo Diaz, na katerega stran so se postavile Združene države, je uotoričen pristaš bivšega predsednika Chamorra. Chamorro je novembra 1925. 1. izvršil državni udar in se polastil oblasti in prisilil isto leto zakonito izvoljenega predsednika Šolarzana, da je odstopil. Vendar je bil Chamorro kot državnik obremenjen ne le z zgoraj navedeno pogodbo, marveč tudi z drugimi čini, ki so ga za predsedniško mesto popolnoma onemogočili. Zato so mu svetovali celo prijatelji v Združenih državah, naj se zadovolji z mestom načelnika nica-raguanskega generalnega štaba in prepusti predsedniško mesto svojemu pristašu. Chamorro je ubogal iu dne 17. novembra 1926. je izročil predsedništvo svojemu prijatelju generalu D i a z u. Zakonit pretiš "dnik je pa dr. S a ca sa, na katerega prešlo predsedništvo, ko je bil odstopil Solarzaiio, s katerim je bil istočasno zakonito izvoljen kot podpredsednik. Vsekakor je dr. Saeasa trd liberalec, kar pa za Združene države pač ni odločilno; marveč je vzrok njihovemu nasprotju dejstvo, da je Saeasa ibe-roameriški nacijonalist in nasprotnik Paname-rike, ki bi ji načelovale Združene države. Jasno je, da bi pod Sacasovo vlado Združene države ne mogle misliti na uresničenje svojega kanalskega načrtu; vrhu tega bi se Nicaragua pod Saraso pridružila Mehiki in ostalim centralno - ameriškim državam v odporu proti hegemoniji Združenih držav. Po vsem tem nam bo posredovanje Združenih držav v Nicaragui lažje umevno. Vendar je iz poteka dogodkov danes že precej jasno razvidno, da se je unijska vlada ipak nekoliko prenaglila. Vzbudila je splošen odpor v Centralni Ameriki in celo v lastni deželi in neljubo pozornost v ostalem svetu, da že išče poti, Ha bi se umaknila. Vsekakor bi bilo za Zdr užene države politično in iaktično najino-drejše, du svojo mirovno naiogo dosledno in velikodušno izvajajo. Kanal bi se dal ipak zgraditi, ne da se zadenejo čustva in interesi prebivalstva, ki kajpak braui svojo državno neodvisnost. POSREDOVANJE ZDRUŽENIH DRŽAV V NICARAGUI. London, 3. jan. Times poroča, da je general Diaz poslal Združenim državam pred-lod, da naj zasedejo kot nevtralni pas tudi Bluefieklsko dolino, češ, da sam ni v stanu, da bi zaščitil tamkajšnje inozemce. (Ti inozemci so ameriški veletrgovci s sadjem.) Dalje se pritožuje general Diaz, da Mehika pošilja orožje liberalnim četam. — V Ameriki kritika proti posredovanju v Nicaragui stalno narašča; senator Wlieeler napoveduje protiakcijo v senatu. Velesile in Kitajska. Pariz, 3. januarja. Francoska vlada je, kakor znano, nasproti angleški spomenici glede Kitajske zavzela stališče, da zaenkrat počaka nadaljnjega razvoja položaja na Kitajskem. Dokler se dogodki popolnoma ne razčistijo, ne namerava priznati kantonske vlade, ker bi se s tem razcep med Kitajci le poglobil; razen tega Francija noče dati iz rok vsakega zaloga glede svojih bodočih zahtev. Kakor trdijo nekateri viri, si Francija tudi zato noče vezati rok- da bo mogla ob svojem času posredovati med Anglijo in Kitajsko. Kitajska se je povsem pridružila stališču Francije; japonski poslanik se je v tej zadevi opetovano zglasil v zunanjem ministrstvu. — Japonska se je na Kitajskem že enostransko vezala, ker je podpirala pekinško vlado in njene generale. Tako si je menila zavarovati svoje interese v Severni Kitajski. Združene države se, kakor poro- čajo »Chicago Tribuni« iz Washingtona pridružijo angleškemu stališču! Na posvetovanju, kaleremu so prisostvovali predsednik Coo-lidge, državni tajnik Kellog in državni minister z amornarico Wilbur, so sklenili da Združene države sprejmejo bistvene točke angleške spomenice. Vendar bo Amerika priznala Kitajski pravico, da pobira sama ne le davke nego tudi carino, ker Kitajska še ni zrela za izvedbo odredb, sklenjenih na svoje-časni washingtonski konferenci. Dalje bo Amerika Kitajski priznala pravico do nadaljnjih pogajanj z velesilami. Angleškemu stališču se pridruži I udi Italija. kakor poročajo rimski listi. Čaugsolin. London, 3. januarja Daily Télégraphe po-roča iz Tpk'ja da je prišel ČangtSolin v Peking in se nastanil v stari cesarski palači. Nastopa kot diktator. Prebivalstvo do njega nima zaupanja. Vojno gorje. London, 3. jan- Reuter poroča iz Shanghaia o pretresljivih prizorih ob osvoboditvi mesta Sianfu, glavnega mesta pokrajine Šensi, ki ga je bil sedem mesecev oblegal eden Vupejfu- ievih generalov. Na tisoče ljudi je prihitelo k mestnim vratom, kamor so pripeljali živila. Ljudje so od veselja jokali. V mestu je bila zavladala že tolika stiska, da jo vsak dan umrlo 500—1000 ljudi. Vsega je umrlo v zadnjih mesecih 15—20 tieoč oseb. Razmere v prometnem ministrstvu. Pod naslovom -Promet in parlamentarizem- opisuje Drag. M. Stojadinovič, ki ga Slovenci poznamo izza njegove ljute borbe i Rade Pašičem, v zagrebških »Novostih« razmere, ki so se vgnezdile v prometnem resoru in ki so po mnenju g. Stojadinoviča pritirale tako daleč, da ni bilo druge rešitve, kakor da je prometno ministrstvo dobilo uniformiranega neparlumentarnega šefa. Zaključek sicer po našem mnenju ni pravilen, zanimivi pa so podatki o razmerah v tem resoru. Strankarski in osebno-koristolovski interesi so zavladali kmalu po prevratu v našem prometu, pravi g. Stojadinovič. Reparacijske nabave, oddaja del, licitacije, dobave, zakupi, snovanje tvornic, vse to je prišlo v območje gotovih krogov, ki so smatrali, da je tu najlepši delokrog za eksploatacijo. Ti krogi so pod plaščem parlamentarizma in pod zaščito zakonskih form naredili iz prometnega ministrstva neizčrpen rudnik za osebno obogatitev. Takoj se je pričelo z nevarnim eksperimentiranjem z osebjem. Ministri so sc menjavali vsake kvatre, poslanci so stavili interpelacije in obtožbe, a brez uspeha. Stojadinovič navaja zanimive primere: Neki uradnik je proti sklepu ministrskega sveta sklenil z Nemci nabavo lokomotiv, ki je bila za 140,000.000 Din dražja kot tista, ki jo je sklenil ministrski svet. In nič se mu ni zgodilo! Država je sklenila pogodbo s firmo Honet in Simas za nabavo pančevskega mosta za 384,000.000 Din. Ta vsota pa se je dvigala in dvignila že na 720,000.000 Din in še ni konca. Sedaj se ta nabava bliža že milijardi. Med tem pa Nemci na Labi grade dvakrat večji most, ki bo veljal manj kot 100,000.000 dinarjev! Razni strokovnjaki, ki so zagovarjali take posle in pogodbe, se niso • strašili najgrših sredstev. Delali so lažnjiva poročila in varali so ministre. Ko pa se taka pogodba zaključi, vzame »strokovnjaka« noč in drugo jutro ga najde že kot ravnatelja v dotičnem podjetju, ki je sklenilo pogodbo. Poprava vagonov in lokomotiv je postala plen raznih familij in neizčrpen predmet za sramotenje in ubijanje ugleda naše države. Milijoni in milijoni so odšli med Madžare, Nemce in Čehe brez vsake kontrole, brez slehernega sistema. Najlepši primer je Adamstalska afera, kjer je en sam človek prejel od te tovarne naenkrat 10 milijonov dinarjev! Izdatki za premog gredo v milijarde. Kako pa se ta premog dobavlja, je najlepše ugotovil državni svet pri preiskavi o poslovanju zagrebškega ravnateljstva. Kakor se je premog nabavljal v Zagrebu, tako se dobavlja tudi drugod. Gotovi prometni ministri so v svoji »uslužnosti« šli celo tako daleč, da so zasebne dogovore uveljavljali v ministrskem svetu. Tako recimo se nekdo zaveže, da bo preko prometnega ministrstva izposloval sklep ministrskega sveta, da se nekomu drugemu izplača - na račun premoga« 45,000.000 Din pod pogojem, da se prvi osebi — posredovalcu — prizna izvesten del tega izplačila kot nagrada. In taki dogovori so se doslovno izvrševali. Tako je zašlo vse na neko stranpot, po kateri ne sme iti, ce hočemo ohraniti bodočnost. Stotine milijonov so brez vsake odgovornosti metali zdaj sem, zdaj tja, kamor je kakemu ministru, poslaniku ali drugi osebnosti osebno ali strankarsko koristilo. Delovni program novega prometnega ministra. Prometni minister je pozval vse direktorje na konferenco, na kateri jim je razložil svoj delovni načrt. Kot najbolj važno in nujno je minister zahteval, da se v celem obsegu upostavi red in disciplina tako v uradih kakor tudi v prometu. Ukazal je, da se mora vse uelužbenstvo vesti vljudno in postre-žljivo napram občinstvu, in da se uradni čas uporablja izključno le za poslovno delo. Minister je prepovedal samo vsa posredovanja. Vse prošnje in pritožbe sme vlagati osobje samo preko svojih neposrednih predstojnikov po običajni uradni poti. Starešine morajo proti uslužbencem poslopati korektno in z vse . Pesem glasno vaša nai doni. pošteno delo naj živi! Rok blagoslovi pošteno rokodelstvo'. ' Slovanska razstava v Berlinu. Anton Mayer, kritik berlinskega S Uhr-Abendblatt-a . je o razstavi kluba mladih v ( Berlinu 29. decembra prinesel naslednjo kri-I tiko: Slovensko slikarstvo. Razstava v Sturuiu. Prvikrat iščejo slikarji slovenske narodnosti iz Jugoslavije zvezo z mednarodnim umetniškim življenjem. Doma so v in okoli Laibaclia \ ki j se imenuje v njihovem jeziku Ljubljana, m so pokazali v Sturmu izbiro svojih del. Njihova lepa, nekoliko v stran potisnjena okolica, je bila do sedaj od velikega evropskega umetniškega valovanja le oblita, nekaj malih valov ' je udarilo preko obali in so pusliii za seboj i nekaj i o ga, kar se dogaja v velikem ifi nemir-; nem s-.etu večno se menjajočih pojm ov. Mi vidimo v slikarstvu Slovencev motive in na'ine, ki so se v pravem evropskem življenju umetnosti že davno preživeli, tam pa se kažejo cepljeni ua neko naivno, deloma na mnogo sta. rejšo vzhodno-poljudne tradicije naslanjajoče se umetnost. Ekspresionizem in nova stvar-lioit sta na ljubljanske slikarje najmočneje vplivala; močnejše kot te evropejske smeri pa je v njih neko slovansko-kiuetsko doživljanje in čut za bizantinsko odrevenelost, ki pa nikakor ni brez izraza. Tako vtis, ki ga razstava pusti v opazovalcu, ni enoten: vendar prevladuje prvob^na, \ narodnosti umetnikov za ko- VoSivni boj za SGoat &ш Shodi tir. Antonn Korošca. Noveva leta dan popoldne se je pripeljal v D o le n j i Logatec naš voditelj dr. Korošer. Nn kolodvoru ga je čatala velika množica ljudi. J«j -ja je pot.'ni spremila v Društveni dom. Tam je v natlačeno polni dvorani govoril zbrani množici o našem slovenskem piograinu. Malo neprostovoljne zabave je napravil na koncu neki demokrat, ki so uči na pamet okrožnice notranjskega tajništva SDS. Pravijo, da je hotel staviti Iri vprašanja. pa je že po prvem osramočen bežal iz dvorane. Iz Domovine ; so bo pač vsakdo naučil malo politične modrosti. V nedeljo, 2 januarja, zjutraj sta govorila v Ž i r e h dr. Korošec in dr. Natlačen ob največji udeležbi. Ob 11 dopoldne sla ista dva govorila v Rovtah nad Logatcem, kjer je bila dvorana istotako do zadnjega kotička napolnjena. Vsi ti shodi so se izvršili v najlepšem redu. Vrhnika. V nedeljo, 2. januarja, se je vršil v Rokodelskem domu ob 3 popoldne dobro obiskan shod SLS. Sboda so je udeležilo ogromno število zborovalcev, da jih mnogo sploh ni moglo dobiti prostora. Prvi je govoril naš voditelj g. dr. Anton Korošec, ki je crisal razvoj poslednje krize in stališče Slovenske ljudske stranke, dalje > no»\h oblastnih skupščin. Dr. Koroščev govor prinašamo na drugem mestu. Za dr. Korošcem je govoril podnačelnlk SLS dr. Marko Natlačen 0 volitvah v oblastne skupščine, nakar je predsednik župan dr. Marolt zaključil od 1 zagotovilom, da bo Vrhnika tudi pri teh volitvah dokazala, da sloji trdno v vrstah SLS. Na Lipoglavu in Javorju sta *e v nedeljo 2. januarja vršila dva dobro obiskana shoda SLS. Na obeh je poročal narodni poslanec Fr. Ban ode j. Volivci so enodulno odobr Ii delovanje Jugoslovanskega kluba in izrekli 1 'ubu in svoeuiu poslancu soglasno zaupnico. Isiega dne popoldne je bil sklican shod SLS v So-strem, na katerem sta poročala posl. S mori ej in kandidat za oblastno skupSčino Ježe G o s t i n ? a r. Veličastni zbor je z napeto po-t mostjo pslušal izvajanja govornikov, navdušeno odobril politiko Jugoslovanskega kluba in i .rekd soglasno zaupnico svojemu poslancu. Sted je vodil g. župan Trkov in ga zaključil s pozivom, da se vsi volivci do 7,ad-d Vga naložijo volitev •/& oblastno skupščino Ln strnjeno glasujejo za kandidatno listo SLS. Dr. Natlačen je imel na Novo leto dop idns s'k d v Gorenjem Logatcu, popoldne pa v HnteilršVi. V Prjrinjah na Gorenjskem je Ml javen phcd SLS, na katerem sta govorila kandidata Jan in Л r n e š. Radičevcc g. Ažman je priredil "b isti nri v Begunjah sliod v bližnji go-Bti'ni. Ker je prišlo na njegov shod le par mož, ie rnje prijel poslušat tudi sam naše govornike. Oglasil se je tudi k besedi ш pohvalil — kar se na Gorenjskem redko sliši — g. mi-n'sira Pu lja. Povedal je tudi, da ni zadovoljen s SLS, kar pa so zborovalci že cd prej vedeli. — Po njegovem nastopu Begnn-ici toliko bolj vedo. kaj mera storiti vsak Slovenec pri teh volitvah. Na. Brczniei sta govorila isti dan popoldne posl. K r e m ž a r in kandidat A r n e š. Prof. M a 7.0 v ec je imel v Grobljah pri Domžalah v nedeljo 2. t. m. lepo uspel shod. Kandidat g. Po zn i č je imel 1. januarja s'nod v Zlatem polju. Prof. dr. Capuder je imel g h od v nedeljo 2. t. m. v Pečali in Vrhpolju. V Vrhp lju ie govoril tudi g. P o 7.11 ič. V Preserju je imel sestanek 7. volivci v nedelo 2. t. m. dr. B recel j. Isti d"n popoldne sla govorila na shodil v Rakitni dr. B r e -c e 1 j in B r e n č i c. D r. Ani n M i 1 -1 v e c in g. K o b a 1 st^ Imela kra no obiskane shode 1. januarja v if^h^CtnilA elmnefiflA Î nnvduSil ifleto in poudarjal, da 5!ч.и|ДОиПСв ! ne sme n.a..d«n :<>Htev nikdo ostati dom«. Pri. reninjena moč. tako da tuji vplivi kot slučajne akcedence ne motijo. Najpomembnejši izmed razstavljavcev je Tone Kralj; v njegovi sliki »Težakiki rdružue v strnjeni kompoziciji živali in ljudi, je nekaj brezupne otožnosti ruskih pesmi 7. Volge. Drugačna je »Slovenska svatbac, ki kaže kmetsko veselje do življenja v taki burnosti v kretnjah in izrazu, da spominja skoro na Jordaen-a; pri tem pa na nekak čuden način prenaša realno življenje v neko simbolično ,;cro _ privzele misli so tu preglasile liaiv-n *t Fran Kralj, njegov brat, prinaša v temnih in topih barvah eno že omenjeno bi-anUnsko ek s p res ion i stično odrevenelost, <1. čim je G. H. Kos edini, ki — morda mnnakovskih vplivov — razstavlja barvno «like ? predmestnim obeležjem V i d n h r Tubi novo stvarnost, toda prevlečeno 7 noč*m mehkim; Veno Pilon kaze v pokrajini mnogo ljubezni do grude, do zemlje v-vo'e domovine. Fran Zupan in 1\ S11 p • 1, ,3ek «ta nadarjena, prvi kot akvarelistic-n pok.aj'par. drugi kol slikar tihib ženn. D. Vi <1 m a r prinaša bledo in melanhohčnojlho- žitj na vsled .repko Nande a. Tine Kos moriu-, kipar z je. kot kaže njegov Vihar močnim čutom za stilnast. št„ Riiportu in v Tržišču, 2. jan. na Trehelnem in v Mokronogu. Prof. J arc je govoril I. januarja na shodu v Semiču. Kočevje. Za nedeljo, 2. t. m., je skPcala krajevna organizacija SLS političen shod pri Beljanu, ki je zelo dobro uspel. Za predsednika shoda je bil soglasno izvoljen delavec Struna. Nato je dobil besedo kandidat SLS za ob-la.sLno skupščino za kočevski okraj g. prof. Evgeu Jarc, za njim pa g. dekan Anton Sku-bic. Prvi je razložil gkvna načela, na katerih i satni so bili tudi nasprotniki, ki s« pa koj v začetku zborovanja osramočeni izginili. Končno je v lepih besedah Vspodlxljnl domači g. kanonik Žagar k vztrajnosti in razložil ljudem bistvo našega programa, t. j. poštenje, ki bazira na krščanskem življenju. Istočasno se je vršil tudi shod v št. Jurju ob Taboru, kjer je nastopil kot govornik g. dr. Hodžar. Uspeh tega shoda je bil enak prejšnjim shodom. Ljudje so zopet napolnili dvorano v Društvenem domu, vkljub temu, da so Radičevci priredili ob istem času svoj shod, 11a katerem je bilo nekaj radovednežev. Ta shod temelji SLS drugi pa jo očrta! glavne naloge, je pa trajal samo četrt ure, ker kandidat c Hi čakajo SLS v oblastni skupščini. Za njima Lorber l„udem ni imel drugega povedati, ka- ............ Spominjajte s® P ~ iïrvrrisça društva sle^in, Uubijana, Woifova 12 i sla govorila še kandidata gg. Straiad in Peter-lin. Krasno uspeli shod je zaključil predsednik k zagotovilom, da bo 23. januar.a naša skrinjica polna. Lepo sta uspela tudi shoda v Strugah ln Dobrepoljah. Lom. V nedeljo, dne 2. januarja, se je vršil pri nas politični shod. Poročal je g. poslanec B rod ar in v dveurnem govoru na-tan no pojasnil sedanji politični in gospodarski položaj. Zlasti je poudarjal veliko važnost vol'tev v oblastno skupščino. Za njim je govoril g. Ivan Majeršič iz Tržiča, naš kandidat za oblastno skupščino. V krasnem govoru je zbrane navdušil znova za SLS, ki edina stoji na pravem slaUSču v velikem boju za pravice slovenskega naroda in se trudi za zboljšanje našega gospodarskega položaja. Na predlog g. župnika so vsi zborovalci soglasno izrekli zaupnico g. Brodarju in Jugoslovanskemu klubu. V nedeljo se je vršil izredno dobro obiskan shod SLS v Šinihelu pri Novem mestu, na katerem je poročal posl. dr. Kulovec. Zborovalci so izrekli soglasno zaupnico Jugoslovanskemu klubu. — Popoldne je bil drugi hod v Rirčni vasi, ki je bi lis! iaiin izredno d< bro obiskan. Tudi nq .tem shodu je poročal dr. K u 1 o v e c. Dr. H o h n j e c je poročal na volivnem shodu v Konjiču h v soboto, na praznik Novega leta. Shod ie bil izvrstno obiskan. Poslancu in celemu Jugoslovanskemu klubu je bila soglasno Izrečena popolna zaupnica. Na shodu sta tudi govorila kandidata za volitve v oblastno skupščino. Napotnik in Bruderman, ter sta razvijala program naše stranke. Njuna izvajanja so bila sprejeta z velikim cdobravnjem. Ves konjiški okraj stoji krepko in vztrajno v taboru SLS. Število tistih, ki verujejo obljubam radičevskih sekvestrov, je majhno, vsak dan manjše. Geslo celega okraja je: Oba kandidata SLS morata zmagati! Laški okraj. Slov. ljudska stranka je priredila do-cd a j žo tri večje in dobro obiskane shode ter več manjših sestankov. Shcdi so se vršili: dne 26. decembra v Laškem, dne 1. januarja v Loki pri Zidanem mostu in dne 2. januarja pri Sv. Lenartu nad Laškim. Na shodih se je pokazalo, da se 1 udslvo zelo zanima za voliive v oblastno skupščino. Na shodih so govorili poslanca g. dr. Gosar in kandidati za oblas'.no : kupščiuo. — Dne 6. januarja se vrši shod SLS ob 11. uri v .Turkloštru. Dne 9. januarja ob 11. uri pri Sv. Jeslerti narl LaSkim, Sv. Miklavžu iiatl Laškim in v Ilaborju, popoldne ob treh pa v Lokavcu. CBL.TSKO-VRANJSKI OKRAJ. .Sli di. ki so s vršili zadnja dva praznika po etli-ko-vranskem okraju, so bili glarna in mogočna manifestacija naše ideje, ki je zavojev.) la vse sloje našega ljudstva. Nasprotniki so že sedaj prepričani, da bodo pri predstoje-čili volitvah popolnoma propadli, vsled česar se trumema odlašajo in javno ganil hvalijo naš program. Dne 1. jnuarja na. Novega leta dan, se je vršil shod na Teharjih, po rani sv. maši, katerega je vodil g. Burni'k. Na shodu je g. dr. Godni' obrazložil navzočim poslušalcem pomen volitev, пакат so vsi prisotni z navdušenjem obljubili, da poidejo vsi kot en mož na volišče i'i volili listo SLS. Istočamo je bil shod v Verniku, kjer je g. Davorin Kraujc zboro-valcem pol'u:'no razložil pomen predstoječih volite v in p litični pdožaj. Isti dan zjutraj se jf vršil shod v Hraslovïah, kjer so zavedni nuši ljudje do zadnjega kotička napolnili dvorano pri Brišniku. Ljudje niso imeli niti do-,tora. vsled česar so morali poslušati ičih tudi nekaj na- volt na hodniku. Bilo je navzoči snnonikov, ki so pa molčali. Na shodu je govoril nar. poslanec g. dr. Hrdžar. Med njegovim govorom je vladalo veliko navdušenje, ki se. ie stopnjevalo do viška, ko so pričujoči -pontauo i riredili ovacije voditelju našega na-r ula dr Korošcu. Nn shodu je bil pričujoč, tudi naš namestnik g. Korcnovšek. V tem kraju -, imeli en teden prej demokrati tudi svoj pred vojno v »Slovenskem domu< zabavi ali čez klerikalnega zmaja. »Domovna< pa bo svoje vrste v tem volivnem bon brez dvoma tako ostrašila, da se bodo stajate vsaj za polovico. S kakšnim orožjem se bori šef SDS. Dr. Greg r Žerjav si je upal s svojim podpisom zap sati tako-le v zadnji »Domovini«: »Tega mi noben škof ne bo nikoli dopovedal, da je katoliška vera v nevarnosti, če pri volitvah 23. janu"rja zmaga naš g. Pcljanšek iz Zirov nad dr. Natlačenem od SLS, ki si morda samo vsake kvatre ogleda cerkev od znotraj, ali pa naš Lajovic iz Litije nad vernim katoličanom kakor je g. Lebinge-r. Tako mi Bog pomagaj !< — Mi dobro vemo, da bo »bcgpomegaj-; z zmago Poljanškovo nad dr. Natlačenom, ker se rrenda tudi g. Poljanšku še ni sanjalo doslej o zmagi SDS v logaškem glavarstvu, vendar si dovolimo vprašanje: Vsak ve, da dr. Na1 lačen vrši redno svoje verske dolžnosti. Kako naj se torej kvalificira, kar je dr. Žerjav zapisal v volivnem boju o svojem političnem nasprotniku? — Naj bo dr. Žerjav že enkrat prepričan, da ni vera sama v nevarnosti, v nevarnosti pa je marsikak posamezen bravec : Domovine«, da zgubil smisel za vsako poštenje in s tem tudi svoje versko prepričanje. Sredi volivne borbe na Hrvatskem. Krasna zborovanja HPS. — Razbit shod SDS v Zgornji Stubiei. — Ljudstvo preprečilo zborovanje radičevccv v Krašidu. Zagreb. 3. dec. (Izv.) Na Novega leta dan se je vrš la pri Sv. Petin Orekovec (Križevci) velika javna skupščina HPS, na kateri je govoril g. Kralina. Shodu je prisostvovalo preko 1000 zborovalcev, Radičevcev, ki so prišli na shod z namenom, da ga. onemogočijo, je bilo tako mak), da so morali pobegniti iz zborova-lišča. Zborovanje je v vsakem oziru sijajno uspelo. V nedeljo, dne 2. L ni., pa se je vršilo izredno veliko zaupnih sestankov in javnih zborovanj HPS Sirom Hrvatske. V K r i ž e v. Kra nje, ki je v lepi in poljudni obliki ljud- c-, h sta govorila na zaupnem sestanku dr. Se-4vu obrazložil važen pomen predstoječih vo- j )ec in Marko Vunič. Ravnotako se je vršil žalitev. Nato je že nastopil a. dr. Godn.č, ki je » upni sestanek v C i r k v e n u, na katerem »la i poročala dr. MariM«' in kmet Kolcmen. Na okrajne m »е-îaçku v sliki Gorici sta govorila g. Slepanič iu kmet Gjuro Severič. V Jani n i ci -c jo vršilo veliko javno zborovanje, ki-jo krasim uspelo. Kol. govornika sta nastopi hi dr. .-ime C- ihikov ié in P. Grgec. Dr. Janko Šinmik to V. Fvau Janez sla imela javen shod v P e d t- u i e i. popoldne istotam pa zaupen sestanek samo /.a pristaše HPS. Na velikem zaupnem sestanku v A d a m o v c u , Pa sta poročala dr. šimrak in Vinko Bestak. j Pač i>ajdjniue'š<> pa ji' uspela mogočna javna j skupščina HPS v mestu S J unj, ki ji je pri-' j .«ostvosalo preko 50Г0 \a!lveev in-na kateri so ob grom o vite m pritrjevanju ljudske množice govorili dr. Juiečio. nipnik M i kan -a dr. Kukarič. Jaku «lobro so uspeli zaupni sestanki v P r i b i o u (govoril s. K rati>a), v D d k 1 e m, Luko ranu i:i Po i j n n i (govoril g. Uje-vić), v And rase v. c u pri. Zgornji Stubiei (poročala g. šimundia dn Cvitajič) 1er v Lili o v 1 j a n i h. Tukaj se je nabralo toliko zborovalcev, da so • moral pretvoriti zaupni se-st-uek v javno sKupsaiiio, na kateri sta poročala dr. Bakšii ,n i!. M ar i novic. Dr. Radonio je imel več /aupuiji -.iankov in sicer v vaseh R u o v i č F r i n j a n e, P o d b a b 1 j e, Krivodol in e o. V si sestanki so se vršili v znamenju velikega navdušenja zborovalcev ш program i i PS, na katerega so prišli zborovalci vsega ,?osavja. Na shodu so govorili dr. Deželic, dr. Jlreiijelič, g. prof. Ivo Horval iu. Male Dabar (kmet). Na Novega leta dan so hoteli imeti lu kaj svoje zborovanje radičevci, a je prišlo tako malo ljudi, da so pristaši IIPS na shodu popolnoma prevladali. Vsi ti n ncgošlr. lui -diodi in sestanki, ki so se vršili Sirom Hrvatske v nedeljo 2. t. m., »o dokazali, da gre HPS naprej, da zavednost in borbenost njenih pristašev raste. Zagreb. ;!. dec. (Izv.) V Zgornji Stubiei bi. se imel vršiti dne 2. t. m. shod SDS, na katerem je imel govoriti g. Klarič, nosilec tamošuje liste SDS. Ljudska množica je bila tako ra-jai.icmt nad prireditelji shoda, da je navalila na g. K 1 a r i č a , ki je bil v hipu ves v krvi; kandidatna lista, ki jo je držal v rokah, je bila čisto premočena od krvi. Treznosti in discipliniranosti pristašev HPS, ki so se v velikem Sievdlu udeležili shoda, se je zahvaliti, da ni teklo na zborovališču še več krvi in da je g. Klarič ušel smrti. Zagreb, 3. dec. (Izv.) Javnega shoda, Ici so ga sklicali radičevci za 2. t. m. v Krasi, ču, se je udeležilo ko maj 150 radičevcev-vo-livcev in okoli 200 žensk in otrok. Kot govornika sb prišla v Kra Sic dr. Kežman in dr. Bankovič. Shoda se Je udeležilo veliko število pristašev drugih strank, p'-;ehno HPS. Razburjenje in ogorčenje zborovalcev proti radi-čevcem jo prišlo do elementarnega Izbruha. Ljudstvo radi evskih govornikov sploh ni pustilo do besede: v času dveh ur govornikov ni bilo mogoče slišati. Radičevci so bili čisto poparjeni, ker so videli, da jim razočarani volivci ne pustijo zborovati. Vsa orožniška asistenca ni mogla rad i če skiin prirediteljem shoda nič pomagati. Tudi na tem shodu so dokazali mnogoštevilno /,brani pristaši HPS svojo disc'pîino in zavednost. Oh koncu zborovanja pa so zapeli kmetje pesem Proklet bodi izdajalec domovine . Radičevci pa so odšli poraženi z zberovališča. ČESK1 FAŠISTI. v Brno. 3. jan. (Izv.) 'Tukaj se je vršila dne 1. in 2. jan. državna konferenca fašistov-skega sveta, na katerem so je sklenilo, da se češki fašisti otresejo vpliva sleherne politične slranke. Obenem so se izločili iz stranke ne-Škateri »shizmatiki«. Izvolil se je peteročlan-ski dirck'orij fašistov, ki mu stoji na čelu general Gajda. PLAZ NA TIROLSKEM P0ĐSUL 10 OSEB. v Brcgenz, 3. jan. (izv.) Včeraj ob 12. uri opoldne je v P a z i e 11 a I u p. Z ii r s u podsul plaz 10 oseb, med temi 4 Angle'-'e in 2 Angležinji ter dva Berlinčana. Enega Berlinčana in eno Angležinjo so rešili. v Brcgenz, 3. jan. (I/.\.) 25 mož je stalo na delu, da odi oplje osmero ponesrečenih turistov izpod p-a u. Šest oseb so že izkopali, ostalih dveh še niso našli. ŽRTVE POVODNJI NA MALAJSKEM, v Singaporc, 3. jan. (Izv.) Ob priliki zadnjo velike poplave v malajskem ozemlju, kakor je ne pomnijo že dolgo, je utonilo veliko število ljudi. Računa se, da znaša število človeških žrtev okoli 1000. SNEG IN MR V/ V ŠPANIJI, v Madrid, 3. jan. (lz\.) V Španiji je zavladal hud mraz in so zapadli jako močni snežni zameti. Sneg ja zapadel celo v Malagi. Na železniških tirih leži Iri metre visok sneg. Celoknpua škoda, ki je nastala radi snežnih žametov, /naša 250 milji.nor peset. OMEJITEV OBRATOV V TKivSTïLNI INDUSTRIJI V ITALIJI, v Rim, 3. jan. (Izv.) ; Ci rrierc della Sera« poroča v zvezi z zastojem v tekstilni industriji, da se je na nierodajnem mestu oklenilo, da se v nekaterih tovarnah od -1. januarja naprej do preklica zn ža dob.* ni čas tedensko za osem ur, v drugih tovarnah pa /a П ur tedensko. Pnravnafte naročnino! Naša zunanja peH&ka. Bivši zunanji minister in nar. poslanec g. Joca Jovanović-Pižon se je napram uredniku belgrajskega Vremena • a razmerju» med našo državo in Italijo za bodočnost izjavil ta-ko-le: »Najprej se mora razčistiti stvar z ita-lijansko-albansklm paktom. To stvar јз trebà spraviti pred Društvo narodov. Potem pa je treba revidirati vso našo zunanjo politiko. Nfjprej moramo izvršiti revizijo vseh naših pogodb z Italijo. Z njo bo razen korektnih odnošajev kot s sosedom težko imeti kakih drugih zvez, ker naša pota ne gredo paralelno. Potem je treba urediti naše razmerje z Mažarsko in Bolgarsko, ker to sta dva vr.ž-na soseda, potem pa tudi z Nemčijo, ki zdaj po vstopu v Društvo narodov in po sporazumu s Francijo postaja odločujoč faktor za kontinentalna vprašanja. Italija in njeno sedanje obnašanje nas navaja vedno bolj na politiko slovanske vzajemnosti. Nemčija in Rusija predstavljata v bodočnosti tečaj evropske kontinentalne politike. Na to stran je treba odslej obračati pozornost.« Veseli nas, da se zdaj tudi .že ugleden srbski državnik postavlja na stališče, ki smo ga glede na našo zunanjo politiko Ž3 zdavnrj zavzeli mi, in radi katerega smo bili napadeni od raznih strani. A kako misli o vsem tem naše zunanje ministrstvo, to izhaja iz nekega očividno in-Bpiriranega poročila, ki ga prinašh o^séda-njem polcžaju belgrajsl.a >Politika.: kot brzojavko iz Pariza, kjer je rečeno^ »Izgleda, .da Belgrad želi napram Italiji ostati na sîalL'îu Čakanja, dokler razgovori rie t1 o vede j o do možnosti da se najde formula, 1 i ti vaiVova'a Italijanske iu jugoslovanske Ц'.егеге in zadovoljila nacionalno časti'jubje (!). V ostalem ni izključeno, da Ahmed Zogu, iščoč zaslombe v inozemstvu, ne izzove nezadovoljstva albanskega naroda. Nič ne ogrožava solidarnosti male antante. .lugoslovansko-holgft-rski cdno-■Saji pa so podvrženi političnp-psihološ'dm faktorjem, in je pisava bolgarskega tiska o priliki nevarnih dogodkov našla simpatičen odmev v jugoslovanskih krog'h, in je to zelo značilno. Namera novega kabineta bi bila okrepiti j i-goslo vcnsko-m •-> žn rsko zHižmje, vendar bi-bilo treba vedeli, če ns bo. italijanski upliv v Budimpešti napravil MažaroV rezerviranih. Kakor izgleda, bo Jugoslavija še nekaj časa ostala v »čakajcčem sirmju« napram Rusiji. Naposled: Ëelgrad јз rezerviran napram ideji četverozveze, ki jo pfedlrea Grčija. Kakor yëe kaže, bo pris'o do revizija konvencij, ki jih je podpisal Pangalceov kabinet « Potemtakem M bf]a pkvfcd smertnca na-le uradne zunanje politiue — čakanja. No, previdno бЕ-капјз јз včasih z^o dobro, samo treba pa- še bolj previdno paziti, da se s čakanjem, nè zamudi prava prilika. Kar se je IBelgradu,- doklej žalibog že iolikrat pripetilo. Ileleêlce Д Domovina bo skušala 1. 1927. biti še boljša kakor doslej. Tako piše doktor Žerjav v njej. Doslej'je obrekovala, ali more v nô-Veiii letu še bolj? Д S kulturno ofenzivo grozi »Jutro« tudi ob novem letu Slovencem in piše: »Naša kulturna ofellziva ima cilj iz mrse ustvarjati samostojne ljudske, mislece, ustvaritelje in tribune.« — To jutrovo kulturno ofenzivo smo videli doslej udejstvovati se le v sistematičnem poneumnevanju mas po šundromanih. V tem cilju se more pač priznati tej ofenzivi, da je jako krepka, saitio kulturnâ' ni prav 'nič. In smo razne samostojne ljudske .mislece, ustvaritelje in tribune, ki so se pojavljali na kulturni fronti, videli nastopati večinoma le s kulturo revolverja in pesti, pa s korumpira-njem. To je kulturna ofenziva »Jutra«. Д Ali je SLS demokratična stranka? To vprašuje »Jutro«, glasilo tiste stranke, ki je 3 svojo reakcionarno politiko iti s svojimi fa-šistovskimi metodami en sam posmeh demokraciji in ki sploh nima moralne pravice govoriti o demokraciji. Sicer je pa vprašanje, kaj si mali Moric sploh predstavlja pod de-mokratizmom. Najbrže se mu zdi demokratično to, če more napadati škofa. In bolj neumno ko ga napade, bolj se nui zdi to »demokratično«. Višek njegove demokratične du-ševnosti pa je, kadar se more o škofu prav debelo zlagati, kakor n. pr., da sme SLS postavljati svoje kandidate le z odobrenjem škofa in da mora takoj danes več kot tretjina klerikalnih poslancev odložiti svoje mandate, ako bi škof to zahteval. — To je prav mori-covska. Zakaj pa samo tretjina, zakaj ne vsi poslanci, če so dobili svoje mendalè le z odobrenjem škofa? In čudno, kako to, dâ škof doslej še nikoli ni zahteval od nobenega poslanca, da odloži svoj mandat. Dftv resnica in »Jutro«, to sta dva protislovna' pojma. Д Svojo najbolj dehteče cvetke, ki si jih ne upajo posaditi v »Jutrove« gredice, polagajo v »Domovino«, ki je kakor nalašč za tak gnoj. Kar si pa še »Domovina« sama vsled tiskovnega zakona ne upa priobčiti, to podpiše dr. Gregor Žerjav; to so potem ultra-dehteče cvetke. Takole pravijo n. pr. o SLS: »Da bi uradnike prësfavljala, velike župane premikala in svoje ljudi spravila h koriiom, to je bil njen program. Glede davkov, glede poplavljencev, glede cest ni vnaprej ničesar zahtevala « Na to moremo reči le po starem pregovoru: »Kakršen je mož sam, tako sodi o drugih«. Imenitno je. g. Žerjav pogruntal tudi storijo o klerikalcih in Puclju. »SLS je želela, da se g. Pueejj odstavi — Radič je mežiknil klerikalcem in tašči in hčerki (Ra-dičevi) јз bilo všeč, iit.Pucelj je šel.« — Tako se norčuje iz vodi'.elja^SKS isti Žerjav, ki poziva vse liberalce in £lane-bivše SKS v »na- predno fronto«... Povrh vsega se je Žerjav v svojem uvodniku znebil še te-le: Odpovedali so se (klerikalci) ' sicer avtonomiji in drug«u\gtehom, izjavili so se — seveda samo v Ве1еда<|и — za narodno edinstvo in vse domače zahteve vrgli ^)od klop, samo da bi prišli v vlado.« Žerjav je pač in ostane Žerjav. - i Sarina isesréïa. Na novega leta "dan zvečer Se je v Želodniku Toleg Doba pri Domžalah zgodila težka ncsreïa, č'je žrtev je pcsîr.l 23 letni mladenič Miha «Brbcî-ni k, sin konjaSa s Krtine. -ч . >.-•'> •_.. ЕЛе/шЖ.ао. je vračal zvečer iz Doba proti domu na Krtino. Naspiâti jé'1 privozif avfoir/obil. Nihče ne ve, na kctrSen način je Erbéïiflk zašel tik pred avtoimob.il, ki ga je z vso silo udaril in treščil ob tla.. Par minut na to je Erbežnik izr dilinil, -ne da bi.vse zavedel. Avtomobil, last nekega ljubljanskega trgovca, je Vbžfl prhvil.io po desni {strani ceste in vsled goste me-;V 'Smerno 'bVlnTr Avtertmfo!! je imet prižgan tudi .reflektor. Ko jo šoier tik pred avtom ibilonî zagftf-fâl_ človeka, je takoj zavrl in zavoV.it V-sb-nn. Toffa'1 tvlo je £e prepozno. Avtomobil je zadel v obcestni kamen in se zaletel v bližnje drevo. Le srečnemu slučaju in pa, ker je šofer vozi! zmerno, se je zahvaliti,- -da so ostali nepoškodovani vsi, ki so bili v avtomobilu. Avtomobil sam se je prerej poškodovati in so ga morali pustiti na Viru; lastnik in njegova rodbina so se z vozom pripeljali v Ljubljano. « > P&fceSrcčetiera ..-Erb'cîhî-kn so prepeljali do-iriov in' ga položili' na m rt vr ski oder. Kakor je ugotovila dosedanja preiskava, ne zadene šoferja nobsna krivda, ker je vozil razmeroma počasi in pravilno po desni strani ceste. Včeraj popoldne so pokojriega Erbežnika obducirali. Žalostna ne-s'rèSK* jfe 'vzbudila po celi okolici Splošno sočut'e, Ker ;,!è'- bil pokojni Er'oežnik znan kot priden mladenič. Us&sPen skoz «kito. Ne* Jnnževo /večer.so luščili pri posestniku Tomažu f-ilaku v lïucmancih, ž.ipn. Sv. Tomaž pri Oftiiož»}" bvcniče. 'Pri tem delu so bili zbr.ani sosedje, kakih 8 Ij"'.!, ter gaspodar z dvema sino-vorfia. 0'"o.'i 9. ure ' zvečer, je nredlrgal gospodar, naj bi sli k počitku; dri'gf'so b?ll pa zopet mnenja, da je še prergm'ai, ker sp itak.pr.edplgo neči. Gos';:odar se je udf.l tej "elji in Irščili so dalje, Kros .pol'ëna'isîë ure so namerava1!'končati'dèlo in se r»-.r.iii, pa je razburil vse strel iz "vojaške puške sko-i okno. Strel. Jç prelij dve šini in krogla je zadaha..gospodarja Toп\ац'а, iii 'je slonel ob postelj!, tako nesrečno, da je bil v par trenutkih mrlie! Pri raztelesenju se je dognalo, da je šla krogla naravnost skc.i srce. O z!oč:ncu še ;lo da- A' : nos ш juç. znr.'.ega in to tem bolj razburja domače In okolico. 'Krćj'ia ■■■s-'*bfla očividno namenjena le hišnemu gospodarju,* ker je stre- ljal zločinec, nanj ?.fx .meseca maja ш sicer .s svinčenimi M.bramf skozi zaprto okno, ko je bil Tomaž sam v sjjbj, a.glOe takrat samo ranil, da je moral za en .tfidgn v. bolnico, Ker divjak takrat ni j dosegel svojega namena, je prišel sedaj drugič z boljšim orožjem. «Rajni zapušča 3 deloma ž« doraslih otrok. џ®сЖа na Smiç&frxsfttù. Maribor, S. januarja. V SHve'stWvi" noči'"sta izhruMHlA v okolici Maribora dva požara. Iz dosffij iië[X)jasnjenega vzroka- ,fo Račela goreti1* tvOrnica za vžigalice v ltušnh, 'katel-d"Je pred leti liiHČFl "ogeivj clb ЧаТ.' Xa in-SSto iJcsrC'f'o jo- prihitela pravočasno požarna bramba iz ružke tvornice /a dušik s šv6jo motorno bri/i^alno. Uspešnemu delu gasilcev se je posrečilo,-'da se je ogenj om&jiF '!ii je le streha, a kljub temu je'škoda zelo velika. Gasiti je hitela tudi mariborska požarna bramba, a je poprej opravila svoj posel že roška. — Na Silvestrov večer je začela goreti, velika in visoka hiša .posestnika pri Sv. Križu nad Mariborom, Filipa' Galuifdra. Hiša in še -en. objekt-sta pogorela do ia!XV Bffdnjesm trenutku si je rešil življenje g. Galunder sam. Javno se ; govori, da se je zločinska požigalua roka preselila iz Gorenjske v mariborsko-, okolico. Dva poskušena vloma v Mariboru. Zadnjo noč v starem letu so poskusili izrabiti vlomilci'v svoje namene. Vlomili so v prodajalno fotografa. M^ierja, in sicer so dospeli skozi klet v prostor, kjer je majhna blagajna Našli so pa le za 300 Din drobiža, katerega so odnesli. V isti noči so. skušali najbrže isti vlomilci vlomiti v mlekarno Berhardt pa Koroški cesti. Odtrgali г ; dvoriščnih vrat ključavnico, toda iz neznanega vzroka so pob.egnjli, де da bi napravili kaj škode.-. -, , ..... Po snam !еш arefiran. Na prijavo zagrebške policije je bil te dni v Mariboru aretiran Josip Strgar iz Krškega. Leta 1925. je poneverit lastniku mlekarne Simonu Ma-Ukovižu v Zagrebu, pri. katerem je bil v službi, 12.000 Din. Iz Zagreba je pobegnil v Maribor ter se skrival tu pod krivim imenom Zvonimir Weis. Na podlagi napačne delavske knjižice je dobil delo v neki tovarni na Temu. Policija g» je odgnala v sapore okrožnega sodišča. : ШФШВШ€Ш Fai&em weii 'm cerkvi - v Istrski fašizem nadaljuje pod vodstvom poslanca Mniylia iieizprosfii boj ,prqti slovenski in ! hrvatski- duhovščini, preti,, stcye-ps/.emu,, in hryatr , sivemu jeziku v cerkvi jn s tem tudi proti katoli-čanstvu sploh. Rezultati tega pregt-njçjiia, - ki se vrši z vsemi sredstvi, k! jih more staviti na razpolago fašizem, so že . vidni. Istrske-", cerkve se prazhijo... Dâ, v Istri smo prišli že, tako-çlalec, da karabinerji- poganjajo uboge kmete zopet v cerkev, ki so jo ravno zapustili, .kne razumejo italijanske pridige. • . , „-, Hrvatski .duhovnik v hrvaški župniji mora pridigati v italijanskem jeziku! Drugod zopet sme pridigati sicer v hrvaščini, a slediti mora tudi italijanska pridiga. Verniki' seveda zapuščajo cerkev, ker ne razumejo A na vrr.tih je karab'r.er! To se dogaja danes v vsej Motovunšč-ini. Fašistov-ski tajniki so razposlali- vsem živpnim uradom v Istri odredbo, da morajo pridigati v italijansi.em jeziku, in v Istri so danes razmere take, da fa-šistovski tajnik koraimdira tudi duhovniku. Duhovnik, ki ne uboga, nuira v najkrajšem času izginiti, sicer tvega življenje. V spominu so še zadilja zasledovanja duhovnikov v Pazinščini po atentatu na Mussolinija; duhovniki so morali zapustiti svoje fare. in niso. se več vrnili. Mussolini je te dogodke izrecno obžaloval, posjal. je tudi podprefektu Paziua v tej zadevi .posebno pismo. A poslanec Mrach in podprefekt se požvižgata na Mussclinijeva pisma. Pri vsem centralizmu je Pula daleč od Rima. Če še Mussolini m- more krotiti fašistovskih oblastnikov v Istri, kaj naj stori Cerkev pred gjim-i? Takozvani diplomatski koraki malo izdajo, ker ostane navadno le pri obljubah z druge strani ali pa se spiše lepo obža'ovalno pismo, ki končno vendar priroma v Istro. A ti! gbe končno ad aeta. Treba bi bilo nastopiti na licu mesta ef.-er-gično. Če se že fašizem rad proglaša za zaščitnika katotičanstva, naj Mussolini enkrat pomete z vsemi političnimi uradniki ln vsemi fašistovsktmi taj-niki v Istri! Pri vsem !em. da Je borba proti taki materialni sili, ki jo predstavlja fašizem posebno v Istri, kjer ni pod nobeno kontrolo niti fašIStovske države, silno težavna in skoro obupna, je Istrsko ljudstvo pričakovalo večje odporne sile od nekaterih višjih cerkvenih pastirjev v Istri. Tako čilanio v katoliškem tedniku »Pučkem prijatelju« neš;e- vilne pritožbe proti poreškem škofu Pederzolliju. K njemu prihajajo dan na-:!an deputacije vernikov z dežele in prosijo za duhovnika, ki bi govoril njih jezik. Vse prošnje so zaman, kmetje se vračajo pobiti in tožijo, da jih je škof sprejel osorno. In tudi proti zadnji okrožnici fašistovskih trjnikov glede italijanskega pridiganja v čisto hrvaških župnijah ni nastopil. Duhovniki sami ne vedo, kaj naj store. ■ Tudi reški škof Sain ni menda kos težki utilog!, ki jo stavi škofovsko mesto ua Reki. Med verniki je vzbudilo imenovanje stolnega kapitlja na Reki veliko nevoljo. V škofiji, ki je 90 odstot. hrvatska, so imenovani sami italijanski duhovnici. V Opatiji je novi župnik Italijan, ki ne razume niti besede hrvaški. Depniacijam odgovarja s »si farà da sè-> (samo bo prišlo). - Škoda za versko slvar je seveda velika. Po eni strani se. s tem olajšuje delo agitaciji za pra-voslavje, po drugi pa postajajo ljudje vedno bolj indiferentni za verske zadeve; od verske mlač-nosti do brezverja je korak kratek. In kaj bi narod v tem -strašnem boju za obstanek brez vere, brez morale? Fašisti dobro vedo, kaj delajo. Dobro vedo, da je" treba slovenskemu in hrvaškemu kriiehi iztrgati najprej vero in z njo moralo; potem mu ne bo težko vzeti tudi narodnosti. škancS&S. Iz Vidma, ki je v asimilacijskem problemu popolnoma • odpovedal', je izšla marsikatera naravnost drakonskii odredba proti Slovencem, ki se je samim upraviteljem drugih pokrajin, koder bivajo- Slovenci, zdela gorostasna. Navsezadnje pa so se ti sami sprijaznili z njo in jo razširili tudi na svoje pokrajine. Tako se je zgodilo tudi s predpisom glede naslovov na pismih. Prvo se je »akon dd 29. marca 1923 tolmačil tako, da mora biti pošihi urad označen tudi v italijanskem jeziku. Potem so šla poštna ravnateljstva dalje in zahtevala, da morajo biti označeni poštni uradi samo v italijanskem jeziku. Tiidi to ni So bilo dovolj. Sledila je zahteva, da morajo biti vse krajevne označbe na pismih samo v italijanskem jestkuj Končno je šovinistični Videm storil zadnji korak. Videmsko poštno ravnateljstvo je pred nekaj meseci razposlalo okrožnico tn jo dalo objaviti tudi v listih, da mora biti ves naslov na pismih pisan v italijanskem in sicer samo v italijanskem jeziku. Potemtakem ne smej več pisati: Gospod Jožef I„ atnpak: Signor Giuseppe N Pisma, ki ne bodo imela naslova v italijanskem jeziku, se vrnejo, ako je na njih označi-u pošiljatelj; v na- "Sprotnem slučaju se vržejo v koš! In v furlanski pokrajin^ U kateri je tedaj pripadala tudi goriška^ se je začet uovi ukaz izvajati z vso strogostjo. Na stotine pisem je šlo v koš! àkoda, ki jo je trpela goriška dežela radi tega škandaloznega ukrepe, je bila ogromna. Ni si težko misliti, kakšne omejuj a ve so nastale. Ljudi ni bih» mogoče obvestiti o novili predpisih in tudi oni, ki so novo odredbo čitali Ч' listih, niso mogli verjeli, da se v 20. stoletju v kulturni državi izdajajo lake odredbe. Pa da je Videm odpovedal v asimilacijskem problemu? Prišlo je še hujše. Prosvetni minister Ciano, ki je Slovencem dobro znan po svojem grozilnem govoru na tržaSki pošti, je odredbo videmskega poštnega ravnateljstva potrdil in raztegnil na vso druge neitatijanske pokrajine, t. j. na vse goriške in juin o Tirolsko. Tako je tržaško poštno ravna« teljsivo objnvi'o v tržaških listih naslednje sva» rilo: »Dosedanje določbe so se izkazale neaa-dostne, da bi se doseglo v skladu s kr. odlokom od 29. marca H>23, št. 800, da bi bi! naslov vsefc poštnih posiljhtev iz kraljevine in naslovljenih v kraljevino označen v italijanskem jeziku. Ministrstvo predpisuje radi tega in v dopolnilo omenjenih določb, da so nimajo odpravljati niti navadne po-Siljatvc, dane im pošto r kraljevini in naslovljene v kraljevino, če nista označena naslov in kraj na-slovljenra v italijanskem jeziku. Navadna pisma, ki se radi tega razloga odklonijo, naj se vrneje pošiljatelju, če ga je mogoče identificirati: т nasprotnih slurcijih se vržejo v koš.« Torej tudi pisma, »naslovljena v kraljevina (Italijo)'1:, kt nimajo naslova in kraja v italijanskem jeziku, se vrnejo ali vržejo v koš! Anglež ne bo več smel napisati Mister, Francoz ne Monsieur, Nemec ne Herrn in skromni S!ovt»nee ne Gospoda, ampak vsi bodo pisali Signor; tako postanejo vsi inozemcl in pa Slovani in Nemci, ki bivajo v Italiji, siguori in s tem — Italijani. Minister Ciano je na zelo enostaven način rešil manjšinski problem v Italiji. Stanićov vestnikc. V Gorici je izžla 1. Ste» vilka »Staničevega vestnika«, reklamnega glasila Katoliške knjigarne. V predstavnem članku »Kaj hočemo«, je rečeno, »da bo to skromen reklamni listič Katoliške knjigarne in njene posestrime Katoliške tiskarne, ki bo vsak mesec povedal, kaj je tiskarna novega natisnila, kaj ima knjigarna na prodaj.« Zakaj so krstili listič s tem imenom? »Ker hočemo počastiti Valentina Staniča, ki je bil prvi slovenski tiskar in knjigarnar na Goriškem. Na Planjšicah in v Ročinju je pred več ko 100 leti tiskal slovenske knjige, v Gorici je imel slovensko knjigarno in papirnico. Iz/l al je tudi seznam vseh slovenskih knjig, ki so bile tiskane od 1. 1800—1841. To je bil prvi slovenski knjižni seznam.; In tudi >Staničev vestnik« ne bo nava-dun reklrminl list, ampak bo tudi >poročal o novih knjigah, ki so jih v tistem mesecu izdale druge knjigarne.« Zato so osnovatelji lista prosili vse slovenske založnike, naj bi pošiljali po en izvod vsake nove publikacije. Klic pa ni unšel pričakovanega odmeva. Kljub temu je ie prvt, številka priobčila seznam poslanih ienjig, ki obsega 4 strani. Ni treba poudarjati, da je ideje, ki jo je zasnoval neumorni delavec Virgiltj SJek, bivši poslanec, originalna in za vse slovensko slovstvo velikega pomena. »Ako se bodo naši prošnji odzvali vsi slovenski založniki — piše Staničev Vestnik — bo imel vsak Slovenec v Italiji v Staničevem vestniku reden pregled vseh novih knjig, ki izidejo v našem jeziku, in bo mogel tako brez težave zasledovati sproti razvoj slovenske leposlovne in znanstvene kulture.« Ako se akcija posreči, in to je odvisno seveda od naših založnikov, dobimo Slovenci tako pogrešan seznam vseh knjig, ki izidejo. Lahko je biti podestat. Vse občine v Italiji se danes v rokah vladnih načelnikov, ki so jim nadeli fašisti srednjeveško ime podestù«; le nekaj velikih občin, kakor n. pr. tržaško, upravljajo začasno vladni komisarji. Institucija župana, ki si ga izvoli ljudstvo samo. ne obstoji več. Kot najtehtnejši razlog za vpeljavo podestatov je fašizem vedno navajal slabo upravljanje županov, ki je imelo za posledico popolno razrvanost občinskih financ. Vladni načelniki, ki bodo izbrani med res izobraženimi in izkušenimi ljudmi, bodoi spravili v red občinske finance, kar bo le v interesu občanov samih, ki bodo tako plačevali manjše davke. Prišlo je narobe, vsaj kar se tiče Primorskega. Davki se višajo, nalagajo se novi. Po-destati so spravili v red-občinske finance... Poskrbeli so tudi za svojo plačo. In bili so časi, ko je bilo rečeno, da bodo podestati upravljali občine zastonj, in celo zakon pravi to! Navsezadnje so ljudem to ni zdelo ravno čudno, ker so bili imenovani za podestate -po veliki večini državni upokojenci. Če že kmetje plačajo za podestata od 700 do 1500 lir mesečno, bi ga radi videli vsaj v občinskem uradu. No, gg. podestati pa so si svojo službo bol.i prijetno uredili. Kdo bo hodil v tem! zimskem času na deželo, kjer ni tople kavarne, ne -gledališča, ne tlakovanih cest? Podestati ostanejo lepo v mestu in se peljejo morda enkrat na teden na deželo. Medtem pa opravlja njihove posle namestnik. Na deželi dobiš vedno človeka, ki br> vesel, da le sme podpisati svoje ime na uraden I akt; za to uslugo seveda ne zahteva od podestat.i ničesar, temveč se komaj premaguje, da ne bi nesel podestatu kako piško ali »botil-ko« pristnega domačega pridelka. Vedno nevtralna »Edinost«. Ob vsaki priliki tržaška »Edinostf vpije na ves glas. da je popolnoma nevtralna napram dogodkom v Jugoslaviji in da se ne vtika v jugoslovanske elrankarskn horbe. To -da je v polnem skladu z njenim programom. ki je nadstrankarski. Včasih pa liberalna Edinost nehote odkrije svoje pravo lice. Tako piše v torkovi številki: ;> K o pa se je v zadnjem hipu od dr. Korošca zahtevalo, da mora tudi doma prbvešli- idejo, narodnega edinstva, je prišlo Jo preo.kreta v tem, da SLS ni vstopila v vlado.« V sredo je zapisala »Edinost«: »V splošnem se v !>litičnih krogih sodi, da vpražanje vstopa jugo-ovanskega kluba v vlado ni velike važnosti.« Tako informira »Edinost« svojo rojake v dogodkih v Jugoslaviji; njeno delo je danes, ko ne pri!« v Italijo noben slovenski list razen „»Narodnegt Dnevnika*, -pač lahko. »Jaslic««. Za novo leto izide verski list г» malčke, ki se bo tiskal v Katoliški tiskarni v Gorici pod imenom »Jaslice«. Izhajal bo vsak mesec. I Spričo pomanjkanja za mladino primernega in verskovzgojneea čtiva, je treba novo idejo pozdraviti. Влегле novice Cen« našim časopisom. Naročnina našim časopisom ostane za leto 1927 nespremenjena. »SLOVENEC« dnevna izdaja: za vse kraje v Ju gos la v i ji: za en mesec Din 20.—; za četrtletje Din 60.—; za pol leta Din 120.—. Za inozemstvo: a) Anglija s kolonijami, Italija, Nizozemska, Švica in Amerika za en mcsec Din 35.—; b) ostalo inozemstvo Din 30 Dm. Nedeljska iz;laja: za Jugoslavijo celoletno Din 80.— ; za inozemstvo celoletno D.n 100.—. »DOMOLJUB*: za Jugoslavijo celoletno Din 38.—; za inozemstvo celoletno Din 60.—. »BOGOLJUB«: za Jugoslavijo celeletno Din 20.— ; za inozemstvo celoletno Din 24—. Kdor plača manjši znesek, se vzame isti na галга oziroma vpiše ?.a krajšo debo. Cenik in vzorce za ©glase v našem dnevniku »Slovenec« d<-be ceni. naročniki natisnjene na diagi stran našega Usta. Shran' naj si ta cenik vsak naročnik za event. f>"zn še cgli.vïvanje ter ga ob vsaki dani priliki pokaže in ra?itolmači svojer:. sosedom in rrija.el.,em. k Umrl je 23. decembra p. I. p. Bonave.i-tura C i ? e'-, ki je bil znan pridigar v Ptuju in drugod. Bil je že 30 let v Ameriki. Njegovo delovanje v Ameriki je bilo vsestransko in izredno uspešno. Ko je obhajal 40 letnico mašništva, so mu amerikanki Slovenci priredili prav veličastno proslavo, a katero so se mu izkr-ail hvaležne. Pokojni je bil ro-i»n v župniji sv. Magdalene v Mariboru. Nje- j govemu bratu, Lovrencu Cičku, cerkv. kiju- , čarju v Кг 'niči pri Mariboru in ostalim sorodnikom naše sožalje. Blagi pokojnikovi duši večni mir! •k Za eoproriaorja na župnijo Sv. Mik'av-Ea na Polju je imenovan župnik na Bučab, g. Miloš Turk. •k Vedno nižje. Zdaj, ko pišejo listi o krizi našega gledališča, beremo v različnih proglasih tega ali onega združenja, da propada naš »teater«. In potem »teater« brez konca in kraja. Kmalu bomo začeli pomilo-vati tudi reducirane »glumice«. Kdo bo pa še govoril in pisal domačo slovenščino, ko pa sino kot Jugosloveni postali »otmena« družba, kakor smo te dni brali v »Jutru«. In UPijbrže se »otmenih in istaknutih Jugoslove-nov ne bo reduciralo«, kakor dosledno veže »se« z rodilnikom tudi v nikavnih stavkih »Narodni dnevnik«. Kajti tudi po slovnici in slogu mora »slovenski« izobraženec pokazati, da je že vi »ko zrastel nad svoj ubogi in maloštevilni slovenski kmetski narod. Da — v krizi se nahaja naše gledališče, v veliki krizi pa se nahaja tudi velik del našega izobra-lenstva. •k Umrla je dne 3. januarja ob 10. uri znana Amalija Steklar, žena gostilničarja Mn'ije Steklarja \ Št. Jakobu v Slov. goricah. Poreb ho v sredo, dne 5. januarja ob 10. uri. + Vozni red (lied vožnje, januarska izdaja) je izšel. Knjižica se azlikuje od oktobrske izdaje po tem, ker so vnesene najnovejše spremenit, na progah: Subotica—Vinkov-ci, Vinkovci— Brčko, Vinkovci—Županja, Som-bor—Stari Bečej, Sombor—Ridjica, Ruma— Klenak, TopčiJei—Mala Krsna, Užice— Va-raždin, Štip —Korane, Maribor—Trst, Čako-vec—Dolnja Lendava iu drugo. Cena 25 Din Uprav.. -Reda vožnje«, Frankopanova 18. Bdi: rad. k Nova telef/uska zveza. Med Mariborom In Celovcem je otvorjena nova direktna telefonska zveza. •k Lepo darilo za novo leto Avstrijski železničarji, uradniki in sprevodniki z vpoko-jenci vred so prejeli po 100 šilingov t. j. čez 800 Din ali 3200 kron za novo 'eto. Pri nas pa nameravajo železničarjem plače obdavčiti in zmanjšati. Za osobje namreč ni denarja, pa? pa gredo ravno v tem resoru vsako leto težki milijoni v žep raznim liferanlom, posredovalcem in drugim temnim figuram. Upamo, da bo novi g. minister napravil red in ne bo prikrajšal osobja, pač pa stopil na prste raznim pijavkam. k Osrednja zveza javnih nameščencev je imela, zadnjo nedeljo občni zbor. Zbor -e je vrš'1 v dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Udeležilo se je razmeroma mrM članov. Dosedanji pred? !n>k . Lilleg je odložil svojç mesto ;n odkhii.il ponovno izvolitev. Novega predsednika voli odboT, ki se bo v ta namen sestal k prvi seji prihodnjo soboto. ■k Strašno maščevanje. — Načelnik splitske Orjune ubit. V avgustu p. 1. so se v Splitu stepi' radiîevci in Orjunaši. Pr-i tistem pretepu je bil iz erjuneških vrst ubit radičevec Jcsip Org'n. Rai ičevci so proglasili, da je Grgino ubil načelnik »uli'ske Orjune Valenia Žic. Pri sodišču pa je bil Žic oproščen. V nedeljo 2. t. m. se je peljal načelnik Žic na sprelicd v Kaštelnovi. Spremljal ga je njegov dnig Mi-loivul Žile. Na obali je oba nenadoma napadel oče pokojnega Grgina in zabodel Zioa z nožem v prsi. Takoj nato je priskočil še brat pokojnega Oirgine, zabodel Zileja in mu zadal štirinajst "an. Valenta Z.c je na smrtonosni rani v splitski bolnici umni. Tudi na smrtni postelji je zatrjeval, da on ni ubil Grgina. •k Stavka delavcev v Zavidoviču. Sarajevska delavska zbornica in inšpekcija dela sta ponovno intervenirali pri ministrstvu za socialno politiko radi stavke v Zavidoviču. Pristojni činitelji so mnenja, da delavci ne nosijo nobene krivde za stavko. Od podjetja se bo zahtevalo, da da delavcem plače tudi za ves čas stavke. Če ne bi podjetje hotelo urediti položaja delavcev in jim dati tistih prejemkov, ki jim gredo, l>o ministrstvo storilo proti podjetju potrebne korake. k Novo leto v Zagrebu je poteklo popolnoma mirno. Kakor božični, so tudi novoletni prazniki minili brez dogodkov, tako da se za-gr 5ko časopisje temu zelo čudi. Ni biio nobene i samomora, niti ne poskusa. Policija јз imela opravka edinole s pijanci in razgrajači, ki so se hoteli navžili vina. Celo malih tatvin ni skoro nič bilo. k Po pe najetih letih odkrit zločin. Lela 1910. je bil v subotiškeip pre Imes'ju izvršen uboj. Nek neznanec je z lovsko puško ustrelil hišnega posestnika Stevana Čira. Orožništvo je takrat zaprlo ženo in sina ubitega. Ker se jim ni mogla dokazati krivda, so ju izpustili na svobodo. Po petnajstih letih pa se je sedaj javil 72 letni Jovnn Čekov, ki je orožnikom priznal, da je on izvršil uboj, k čemur ga je nagovorila žena umorjenega. Za to delo mu je obljubila nagrado tisoč kron in oral zemlje. Čehov je po uboju pobegnil. Čirova žena se je pa poročila z nekim Bodinom, ki je bil tudi zapleten v ta zločin. Po uboju je dobil Čehov samo 140 K. Orožništvo je aretiralo tudi Čirovo ženo. k Skozi oknu sta skočila mlada zakonska Zinko in Aida Mil:a3i3 v Mostam. Ob dveh ponoči sta so sprla in drug za drugim poskusila napraviti konec. Ker so pa okna le pet metrov visoko od tal. se ie žena nekaj potolkla, možu. ki je boljši telovadec, pa se ni nič zgodilo. Senzacijo je vzbudila ta zadeva, ker to Mikačičevi zelo odi'"na mostarska družina. ■k Ito — zobna pasta najboljša. k Vrednostne papirje, predvojne, tu- in Inozemske vseli vrst kot državna, deželna, mest; i, železniška posojila, obligacije, prioritet- . rečke itd., kupuje in plačuje najkulant-neje Yerc, IComercijalna družba, Ljubljana, Kongresni trg 9 (na vogalu Kino Matice). CfuMfana 0 Božična prireditev v Rokodelskem domu bo na praznik sv. Treh kraljev ob 5. uri popoldne. Glavna točka na .sporedu je i Božična skrivnost.-, spevoigra v 4 slikah. Besedilo prve in druge slike je zložil Fran Levstik, tretje in četrte (Razglašenje Gospodovo) pa dr. A. Pavlica. Besedilo je uglasbil J. Kokošar Sodeluje društveni pevski iu taniburaški zbor. Ker je božičnih iger ie malo, l>o gotovo - Božična skrivnost : privabila mnogo občinstva sv Treh kraljev dan v Rokodelski dom. O »Egiptovski Jožek je naslov svetopisemski igri v 6 dejanjih in 4 slikah, ki jo vpri-zori »Krekova mladina« na praznik sv. Treh kraljev ob 3. popoldne v Ljudskem domu v Ljubljani. Ker so zveze z vlaki ugodne, opozarjamo na igro zlasti naše prijatelje iz okolice. Konec ob Г). Predprodaja vstopnic od danes naprej ves dan v Jugoslovanski strokovni zvezi, Stari trg 2,/II. O Jubilej 25 letnico obhaja danes znani priljubljeni vratar g. Karol Polek, odkar zvesto, zgledno in marljivo opravlja svojo službo v konventu vitežkega reda v Križankah v Ljubljani. Bog ga živil G Predavanje Slovenskega planinskega društva o Kamniških planinah in Karavankah se bo vršilo danes, v torek ob 20. uri v Mestnem domu. Opozarjamo na lepe slike iz Savinjske doline in polja narcis na Golici. Vstopnina je 5 Din, za dijake 3 Din. O Orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani ima prvo redno skušnjo v letošnjem letu v sredo ». t m. ob . uri zvečer v Glasbeni Matici. Študira st; nov program. Prosimo vsi polnoštevilno in točno. O Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Skupna vaja celega zbora se vrši drevi ob 8. Vsi in točno 1 — Odbor. O Vlom. V noči ua 2. t. m. je bilo vlomljeno v trgovino Marije Dermelj na Mestnem trgu št. 12. Neznani vlomilec je odnesel za 3 tisoč. Diu raznih sladkarij, pijače, delikates in likerjev. O Tatvin« v Ljubljnni. Nadval Karolini na Celovški cesti št. 50 je.bila na.Silvestrovo ukradena iz omare J sn-b.n.. moška ura in I srebrna ženska ovratua verižica v skupni vrednosti 750 Din. Tnvtine je osumljen neki berač. Prijavljena je ena manjša tatvina in ena munjša goljufija. O PoIieijHka kronika ne beleži nikakih nretaejj јц v času Silvestrovanja jO tudi precej »izpregledulav. i'rijavijeui so le štirje slučaji kaljenja nočnega miru, dva prestopka policijske ure, en slučaj nedostojnega vedenja in trije prestopki pasjega kontumaca. Maribor □ Kje bodo prostori z« uradovanja in zborovanja oblastne skupščine? Veliko županstvo j^4>osJalo mestni občini posebni predlog ple^Tureditve prostorov za uradovanja in zborovanja oblastne skupščine. Veliko županstvo predlaga sedem sob za klube ter uredništvo m en0 sejno dvorano. Tozadevno pride v postov predvsem mestni Kadimo. Iz Kazine bi se naj odstranila uradniška menza in v prostore mémo bi se preselila studijska knjižnica. Zgoraj bi bilo po tej preselitvi dovolj prostora za klube, uredništvo in na razpolago tudi dvorana. V poštev pridejo obširni prostori okrajnega zast< porotna dvorana okrožnega sodišča in hranilnica in posojilnica v Narodnem domu bi bila pripravljena prodati v te svrhe celi Narodni di m. Zadevo s temi prostori bo proučil poseben odsek in stavil občini konkretne predloge glede preureditve zgoraj imenovanih prostorov, ki bi bila najcenejša in najbolj praktična. П Za velivni sklad SLS je nabral gospodar kraj. organ. SLS v Krčevini pri Mariboru g. Inkret na seji na Novega leta dan med odborniki samimi 104 Din. — Posnemajte! □ Ljudska univerza v Mariboru. Univ. profesor dr. S t r z y g o v s k i i/. Dunaja je predaval na Ljudski unverzi v Mariboru in sicer v lorek dne 4. januarja o »Pravilnem pojmovanju umetnosti« iu sicer na podlagi znamenitega grškega Hegeso reliefa; petek .dne 7. januarja o »S redstvih u m e t-ni š k e g a izražanja« na podlagi izbranih skioptičnih slik različnih umetniških dob. Tema predavanjema bo sledilo pri zadostnem interesu v soboto še tretje. Mariborčanom se nudi redka prilika da jim tolmači pravi pomen umetnosti znanstvenik svetovnega slovesa P!"f dr. Strzygovski, ki razpolaga pri tem še biestečo lahko razumljivo besedo. Mladeniška Marijina družba franči- .o župnije v Mariboru ponovi na splošno .eljo občinstva v nedeljo, dne 9. januar,a v ivorani Zadružne gospodarske banke igrokaz b-rii dejanjih »Sv. Alojzije. Vstopnina: se- '0. 8 in 6 Din, stojišča 3 in 2 Din. Na P' . • ич-v so vabljeni zlasti oni, ki «o bili zadnjič 1 s'ed drugih prireditev zadržani. □ Promet i artoemnibusi. Ker je jasno videti, da bo promet z avtoomnibusi v.soko aktiven, bo naročila mostna občin« še tri osebne avtomobile. Ko bodo dospeli ti avtomobili, !>o istočasno odpeljal zjutraj eden avlo n. pr. iz Maribora proti Celju in iz Celja v Maribor. Ravno tako bo tudi na drugih dveh progah. Obč na je že stopila glede nakupa teh avtomobilov v stik s tvrdkami v Londonu- □ Pritožba mariborskih trgovskih krogov. Za božične praznike je bila otvorjena že tako dulgo težko pričakovana telefonska zveza Bratislava— Maribor—Zagreb. Potom te proge so se zanašali mariborski trgovski krogi, da bodo imeli direktno zvezo z Zagrebom, s katerim je ravno Maribor v tako tesnih trgovskih stikih. Koj po otvoritvi zgoraj omenjene zveze, je pa odredilo poštno in brzojavno ministrstvo, da ta proga sploh ne bo na uporabo zasebnikom. Mariborski trgovci so prepričani, da ta proga ne bo neprestano zasedena od višje vladne strani in bi dobili lahko trgovci saj po eno uro na dan dovoljenje za razgovore z Zagrebom. Našega poslanca za Maribor prosimo mi trgovci, naj nam izposluje v Belgradu, da nam odkaže ministrstvo določeni čas, v katerem se bomo lahko tudi mi trgovci posluževali te tolikanj važne nove telefonske zveze. □ Poskus sanumiora. Dne 1. t. m. se je dogodil na Koroški cesti v Mariboru razburljiv prizor. Frančiška K., ki je šla proti Vodnikovemu trgu v spremstvu svojega moža, se je nenadoma vrgla pod osebni avto, ki je precej naglo pri vozil po cesti, šofer avtomobila pa je imel toliko prisotnosti duha, da je takoj potegnil vse zavore in avto se je ustavil tik žene, Ivi je ležala na cesti, ne da bi jo poškodoval. K. je že drugič poskusila vreči se pod avtomobil, toda oba poskusa sta se ponesrečila. Izjavila pa je, da ima trden sklep dati se povoziti od avtomobila, ker radi družinskih prepirov nc more več živeti. □ Nevarna poškodba. Na Novega leta zjutraj so našli v Vojaški ulici ležati težko poškodovanega slikarju Blaža F. iz Studencev. Poklican je bil rešilni oddelek, ki ga je prepeljal v bolnico. Ugotovilo se jo, da je dobil F. poškodl»e v pretepu v Dalmatinski kleti. Vsled izgube krvi je na poti domov oslabel in se zgrudil nezavesten. □ ? ;lašeni konji. Vojak Juro Božič je vozil s parom konj po cesti proti Lajtersbea-gu. Nenado.ua so -e mu ki nji splašili vsled piska lokomotive in Božič je padel pod voz 1er si /lomil nogo. Rešilni oddelek ga je prepeljal v vojaško bolnico. ----Г ' Prelep. V noči .uo v noč.. Martin Kočijaš je e V Ljuoljano jo dajmo«. G vinsko razstavo in vinski sejem bo otvoril Ine 16. januarja g. veliki župan. Vino se sprejema «d R. do 12. januarja in bo razstavljeno samo v buteljkah. Razstava bo odprla vsak dan od 10. do 17. ure. Razstava se bo vršila v Društvenem domu. G l'tujska tiskarna je oivorila pred kratkim lastno knjigoveznico. G Ogenj. Dne 21. oec. je popi -lo pri Juriju Donaju v Placarovcih pri Sv. .Marjeti niže Piuja skoraj vse, raz un zidane hiše, na kateri je pogorela tudi streha. — Dne 27. decembra so ustanovili pri Sv. Marjeti gasilno društvo. Pristopilo je 32 članov. Za načelnika je bil izvoljen župan g. Franc Ranil Jesenice Jescnice. Ma novega leta dan zjutraj je vlak, ki prihaja na Jesenice ob sedmih zjutraj iz Kranjske gore, pripeljal s seboj štiriiindvajsetletnega Franc Bedema, ki je pod postajo Dovje skočil pôd vlak. Predno je to storil, je izpraševal železniškega čuvaja, od katere strani bo vlak privozil. Ta mu je nič hudega sluteč povedal, da j,..de od Dovjega doli. Službujoči uradnik na poslaji Dovje je bil oh. veščeu po sestri samomorilčevi, da s» ji brat ne zdi normalen ter naj bi vlakovodja natančneje pazil na progo. Res je lu strojevodjo tudi o tem obvestil. Malo nižje postaje je res izza grmovja planil človek na progo, tako da vlaka in bilo mogoče usta viti- Samomorilec pa je bil v toliko prepozen, da ni prišel pod vlak, ker ga je lender zadel v glavo ter odbil. Strojevodja je nato vlak ustavil, nakar so železničarji samomorilca jjobrali. Bil je še živ hi naložili so ga v prtljažni voz Bil je brez suknjiča in telovnika. Med vožnjo na Jesenice pa je v vagonu umrl, nakar so vagon zapeljali pred pokopališč* ter mrtveca zanesli v mrtvašnico. .Samomorilcu so je omračil um in je že ve teden kazal znake zmedenosti. Na Silvestrovo je Kat. Del. dnišlvo priredilo zabaven večer. Dvorana je bila polna in razpoloženje skra jno razigrano. Društveni orkester jo neumorno sviral vesele komade. »Pogodba* je vzbujala mnogo smeha, ravnetako kupleli in komičen prizor. O polnoči pa .ïe je slaro ! ?to poslovilo. Oči. talo se mu je in to po vsej pravici, da je bilo leto poplav in požarov. Novo let je bilo prisrčno akln-mirano in godba ga je pozdravila z veselo poskoč-nico. Da bi bito srečno! ^ letu 1!)2(1 ;e v jeseniški župniji je bilo rojenih 122, nmilo jih je 54, poročenih pa je bilo 39 parov. Za obširno župnijo, kot so Je ->nice. število umrlih nikakor ni veliko, kar znači, dr. Jesenbe v zdravstvenem oziru niso tako na .labera, kakor sc lo splošno misli. Zi» novo leto cmo dobi i tudi Mohorjeve knjige kateri!, smo se v. 'i zveselili. Zlasti so nam bile všeč silke tukajšnji.i radio lastnikov in ois te najmodernejše iznajdbe. Na Jesenicah je i«- precejšnje število teh aparatov. Koč&vjie Semenj. Na Silvestrovo je bil pri nas semenj, kt pii je hil zelo slabo obiskan. Tudi živine ni bilo dosti na Irgu, ker je cena uve vage precej nizka, taKo, da se kmet brani prodati in raje sam zakolje. Tržne ceuc. Vso mesnice so bile za božične praznike bogato obložene z mesom. Cena govedini je bi'a I. vrslu 18 Din, H. vrsta 12 Din, leletina 17 Diu, sviniina IS Din, ovčje meso 12 Din. slanina ž (sveža) 19 Din. Sadni trg je nudil jabolka različne kvalitete tako po ti, 5 in 1 l)in za kg. Pomaranče so po 1 in pol in po 2 Din. Preskrbljeni emo bili tudi i limonami, orehi in lešniki. Tatvina. Na semanji dan je bila ukradena v hlevu gostilne Cinkel suknja, vrni na 700 Din. Nekaj Statistike, V Kočevju se je 1. 1UJ0 rodilo 110 otrok, umrlo je 09 ljudi, poročenih parov jo bilo 85. Vidimo, da v Kočevju precej rasti» Ste. vilo prebivalcev. Trbovlje »PeterMtove poslednje sanje«. V nedeljo, 9. januarja popoldne ob pol 4. uri ne pozabi obiskali krasno mladinsko igro v Štirih dejanjih >Pe-terčkovo poslednje sanjet v Društvenem domu. Nastopa narl 80 oeeb. Predprodaja vstopnic v obeh konzumih od petka naprej. •tj. Uradni dnevi. Okrajni glavar g. vladni svetnik Plukava bo uradoval to leto vsakega 1. in 15. v mesecu in ne več vsako drugo sredo kot do-sedaj. Nogo zlomil pri sankanju. Vajenec Romih, doma iz Počivavškove kolonije, si je v nedeljo opoldan pri sankanju ua cesti, ki vodi v Hrastnik, zlomil nogo. Pripeljan je v ljubljansko bolnico,, ker mu je kost na nogi zdrobljen,i. Loterijska hiša ua prodaj. Hiša, ki je bila sa glavni dobitek loterije Društvenega doma in ki jo je zadelo I. del. konzumno društvo na Jesenicah — ne more je pa prenesti tja, kjer bi jim radi pomanjkanja stanovanj prišla v dobro — je na prodaj. Natančnejši podatki se dobe pri Upravi Društvenega doma. Hiša je ob glavni cesti in ob hiši je še precejšen kos zemljo za vrt. Sloven&Jza teû/lnû t Župnik Al. KUhar. • Slov. krajina, 1. jan. 1027. Pokopali smo Rudolfa, pokopali dva Štefana. Vsi so bili Kilharji. Solze so tekle po žalostnih obrazih in rekli smo: Izgubili smo delavce, mlade, močno delavce, ki so komaj nastavili plug in ustvarili bi zelo mnogo, ako v knjigi življenja no bi bilo drugače zapisano. Slovenci so bili, domoljubi in lepa, zcena Slovenska krajina jim je bila najdragocenejši zaklad na svetu. Tri smo pokopali. .Sedaj pa smo položili v črno zemljo četrtega, Alojzija, kiihar je bil po Imenu in po duhu. Zato so zopet lile solze in žalostna so naša srca. Zapustil nas je, ko ni nihče pričakoval. Duhovnik, Slovenec je bil. S tem je povedano vse. Dolge kolone bi morali polniti, »ko bi hoteli podati sliko njegovega ž'vljenja. Na zunaj je bil skromen. Bil je kaplan, župnik, kakor drugi. Šel je od tare do tare. A ni od.iajal ko marsikateri drugi. V srcih je zapustil globoke sledove, ki so jih ïarezale njegove pridige in nasveti v spovedi. Povsod «o ga spremljale solze in med zapuščenim je odmevni klic: Svetnik nas zapušča. Ni ga več med nami. Postal je žrtev svojega poklica. Zadnjo tolažbo je šel delit v hribe. Slaboten je bil, a pot težka, naporna. Razgrel so je in ko se je vrnil, ве je podal vroč takoj v spovednico. Tam e dobil kal smrti. Pljučno vnetje, par dni trpljenja n dobri pastir, ki je v pravem pomenu besede dal življenje za svoje ovce, se je odselil v boljšo bodočnost Od vseh strani je navrel verni narod lepe, po-etične Goričke, da vidi še enkrat svojega očeta. Ni bilo razlike med katoličani in evangeličanci, med verniki domače fare in drugih far. Krog 600 duš je imel v fari, na zadnji poti pa ga je spremilo nad 8000 ljudi |K)(I vodstvom mil. g. dekana in č. kan. Slepca, devetih duhovnikov in mnogih organistov. Pretresuioč je bil zadnji trenutek. Silen jok je pretresel mrzli zimski zrak in otroški glasovi so klicali umrlega očeta, nad katerim so bobnele padajoče grude, da ga zagrnejo. Celo življenje se je trudil, da bi bil po besedah sv. Pavla .vsem vse'. In postal je, Bil je vso svojim vernim. Osebne udobnosti umrli ni poznal. Vedno je delal in sicer v čast božjo in zveličanje izročenih mu duš. Par dni pred nepričakovano smrtjo mu je bil zročen v -urejevanje »Marijin lipi Sprejel je težavno nalogo, ker odpovedi v takih slučajih ni poznal... Nimamo Malmičev, Krekov. Imamo pa Iva. nisey-je, Kuzmiče, Kilharje. Nismo bogati, zato do-sedaj nîsmo mogli postaviti ponosnih sjiomenikov, postavili pa smo jim spomin v srcih. Skromen, a lep spomin, Id nikdar ne mine. K starim postavimo sedaj novega, Lojzijevega — Kiparjevega. Ne manjši, ko drugi, ker je bil velik mož; duhovnik, Slovenec, ki je trpel celo preganjanje radi narodne zavednosti. * Žalostno šumljajo goričM gozdovi jn jokav je piš mrzlega vetra. Njega ni. 7.a!o žaluje vse. Vedro je bilo njegovo čelo, smehljajoč se njegov glas in vse je bilo veselo. Sedaj je minulo vse, ostala je žalost in tožba. Fr- K- • • • Veliki Dolenci. Na Štefanovo po večeruicah je 3o!sko upraviteljevo ob nabito polni šolski dvorani priredilo šolskim otrokom božičnico. Otroci so pred razdelitvijo božičnih daril igrali tri male igrice in sicer: »Kaznovani šaljvecr, Cista vesk in božično Igro. Igrali so prav dobro. Kaj sličnega ljudstvo v tem kraju še ni videlo, niti za Madjarov, niti po osvobojeniu. Ko so otroci odlpoloženjo našega prebivalstva. Na laški -t ran i goîovo nimajo takih ozirov na naša Snrstvn. Kropa. Minulo je zopet eno leto. Nismo spali Rrppari' kol bi morda kdo mislil. Odbor zn spo-menil. padlim je dovršil naloženo nalogo. Delo je res lepo: v-.i ras! odboru! — Pel hribovskih gospodarjev je n. pravilo nov vodovod; rezervoar drži fi<)00 litrov v.'.de, teko da je ne more zmanjkati nikoli. — Tu 'i \ brezžični zvezi smo s ostalim svetom ZadruvUi ravnatelj g. J. Gašperšič je pred kratkim napel prvo zunanjo anteno. — Zadruga je kupila nove slroje za mrzlo in Iforko kovanje matic. Tako gremo tudi Kroparji počasi, a sigurno naprej za svetom. — Na požigalce Kroparji posebno dobro pazimo, ne samo podnevi, tudi ponoči. — Društveno življenje je precej živahno. O Božiču smo imeli igro :>Vaški lopovf. I^eto sin o zaključili z dobro obiskano čajanko v društvenih prostorih. — I Za volitve 28. I. 1927 smo dobro nabrušeni. — Prav lepe jaslice je izrezljal in poslikal domačin Luka Šolar, žebljar, za župno cerkev. Motnik. Naše katoliško slov. prosvetno društvo priredi v Četrtek, na praznik sv. Treh kraljev ob 8. uri popoldne v župnišču dve zelo zanimivi igri i Kazen ne izostane t, štiridejanko z moškimi vlogami in »CaSico kave , veseloigro v enem dejanju (ženske vloge). Na vsporedu je tudi petje mešanega zbora. Prijatelji poštene zabave se uljud-no vabite na razvedrilo. Vransko. V bližini vasi Ločica pri Vranskem ob drf-avni cesti Muri bor— Ljubljana je šel Novak Tomaž, posestnik na l.očici, podirat hrast s kore-ninnmi nad državno cesto v strmem bregu, pori katerim je fi žični vod telefona. Pri podiranju hrasta sta bila poleg gospodarja zaposlena še dva druga kot pomagača, da sta vlekla hrast na stran, da ne bi padel na telefon. Toda nesreča je hotela, da je hrast nepričakovano naglo s vso svojo silno težo padel naravnost na cesto in pri tem pretrgal sedem žic telefonskega voda. To nezgodo je Novak takoj »poročil na Vransko poštnemu uradu, da je bil brzojavnim potom poklican brzojavni mojster iz. Domžal, da je za prvo silo zveza! vod telefona. Naslednje dni so prišli delavci iz Ljubljane, da so telefon«ko progo na tem mestu popravili. Ker se pa po novem zakonu mora vsaka poškodba pri telefonu ali brzojavu popraviti na stroške povzročitelja, ako ga Izslede, sicer pa na stroške pristojne občine, zato se bo moral nazadnje Novak zagovarjati pred sodiščem in skoro gotovo plačati državi vse nastale stroške, kateri ne bodo malenkostni. Remsnik. Na starega leta dan smo spremili k večnemu počilku Martina Kašman. Rajni je (.( "ivljal 42 let službo corkvrnika pri Sv. Pankra-ciju na Radiu. Kot zvest delavec, pošten, po'rpe-žijiv in skromen je bil povsod priljubljen. Vsako delo mu je uspelo, posebno znani so bili njegovi razno barvani škafi. Ob prevratu so ga začele na-rodre izdajice sovražiti in mu groziti dejansko, ker je bil vedno odkrit Slovenec in pristaš SLS. Moral se je umaknili z meje in je živel do sedaj pri župnj cerkvi na Remšniku. Ce'udi je bil star, je vendar rad ti'al krščansko časopisje. Naj mu bo žemljica lahka! Glasba Program klavirskega koncerta pianistke !»ar-mele Kosovelove, gojenke Mojstrske šole na U-.is-beui akademiji v Monakovem, ki se vrši v ponedeljek, ilne 10. jnnur. .'a v Filhannorični dvorani obsegi sledeče točke: J. Brahms: Bah-.iit op. K) (po škotski baladi Edvarde. Maks Rcgcr: Inter-inezzi op. 45. L. v. Beethoven: Rondo op. 31. Fr. Chopin: Fantazija op. 49, f-mol. Al. Skrjabin: Sonata' op. 23, fis-mo'l. Vstopnice so v predprodaji od srede 5. t. m. dalje v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Vstopnioc in sporedi za veliki pevski konccrt ljubljanske žnpe J. P. S. dne 6. jan. 1927 pop. ob 3. v Unionu so naprodaj v Matični knjigami na Kongresnem trgu. Ker se nekateri sodelujoči zbori odpeljejo že s prvimi večernimi vlaki, bo pričetek koncerta točno ob 3. uri popoldne. Preskrbitc si torej vstopnice že v predprodaji, da ne bo popo-ludne navala pri blngajni. Slovenski pevski pravnik, dne fi. jan 1927 v Ljubljani. Dopoldne ob 10. uri v Glasbeni Matici I. občni zbor ljubljanske župe J. P. S., ki se ga naj vdeleža delegati včlanjenih društev. Ob pol 11. uri ravnotam pevska vaja vseh moških zborov, ki so naStudirala Foersterjev Almrl je mož'. — Ob treh popoldne v Unionu velik pevski koncert s sodelovanjem 10 pevskih zborov. Vsi udeleženci pevskega praznika imajo ugodnost polovične vožnje po železnicah. Kupite celo karlo z mokrim žigom, l:i je v Ljubljani na kolodvoru ne smete oddati! Pevri ljubljanskih in Uvcnljubljanskih «up ,T. Г. S. in na koncertu dne 6. januarja 1927 v Unionu sodelujočih zborov. Vsi, ki imate naštudiran Foeretoriev zbor »Umrl je mož', se gotovo udeležite zadnje pevske, vaje, ki se vrši na dan koncerta dopoldne ob pol 11. ur! v Glasbeni Matici. Arhivarji naj prineso notni materijal seboj! — Župni pevovodja. ____ Cj(iblïiins4o gledišče DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 4 januarja: KOVARSTVO IN LJUBEZEN. Red A. Sreda. 5. januarja: SLABA VEST. Rod E. Četrtek, 6. januarja ob 15: PETERCKOVE POSLEDNJE SANJE. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. ob 20: JOY. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Torek, 4. januarja: Zaprto. Sreda, 5. januarja: COSI FAN TUTTE. Red D. Četrtek, 0. januarja: PLES V MASKAH, premijera. Izven. PLESNI VECFR METE VIDMARJEVE dne 7, t. m. v operi. Spored: 1. Začetek: 1. Prihod, 2. Nagibanje, 3. V ozkem prostoru, 4. Vzvočenje. 11. Narodni motivi: 1. Vidim draga moja. 2. Džaurko. 3. Oj dje-, vojko. 4. Pravijo, da sem srečna. — Odmor. — III. Melodije: 1. Tnmo daleko, 2. Stoji drevo, 3. Tam za gajein. IV. Slovenske: 1. Sem bila stara sedem let, 2. Dolenjska, 3. Na Gorenjskem je fletno, 4. Ne bom se možila. V. Pesem. — Pri klavirju g. dr. Švara. — Kostumi Elis Griebel, Draždane. — Začetek ob 20, konec pred 22. « MOZART: COSI FAN TUTTE. Dne 25. decembra, na Sveti dan, je opera vprizorila kot premijero Mozartovo veselo opero Cosi fan tutte. Po Don Juanu in Figarovi svadbi smo torej dobili že tretjega Mozarta na klasični repertoar in 7. nameravanim Beethovnovim Fidelijem bo ta repertoar nekako zaokrožen. Cosi fan tutte glasbeno delo iz dobe pre'iva rokokojskega v klasicistični stil. Navidez lenčično prozorna glasba, izvajana intimno skoro le z godali in pa pihali se prilega lahkotno erotični snovi; g. ravnatelj Polič je prav napravil, da je to nežno stvarico podal v neke vrste komornem stilu. Učinkovala je. uprizorjena s r-lilno adekvatnimi kostumi in scenerijo, podana s skrajni fineso kot sladčica v naših razmerah. Toliko homogenos! instrumentalnih skupin in neizmerno tenkočutno, bi rekel, baš \bzartsko rahlo interpretacijo, kjer ne sme noben ritem zavesti v surovo shaudiranje — doseže pri nas le g. Polič, ki je s tem v resnici »objektivno* podal delce. Le navidez ie ta muzika enolična v porab-Ijenju ornamsntalnih figur, toda pozorneje pogledali» kaže veliko inveneije, humorja in celo dramatike. kakor se to neveridno čuje. Seve, to ni dramatika v hrupnem NVagnerekem smislu, z batom in topom, nego gracioe.no vljudna govorica o dramatiki ... Za naše razmere hvaležno sprejet, najrajši bi rekel z banalno besedo, »srčkaiK operni , Božiček v Ljubljani. Glavtie vloge — konfno so pri ; šestih osebah vse vloge tu nekako glavne —■ so i odpeli gg. in dame Bete'to (Don Alfonzo) s pre-pričujočo deklainac i jo in nepivtirano komično poanto v igri, ga. LovSetova (Fiortiiligi) z briljant-nim koloraturnim sopranom in gna. Thalerjeva, oficirja sta podala gp. Mitrovič in Banovec s priznanimi pevskimi, prvi tudi igralskimi zmožnostmi. Despina ge. Polifeve ie s svojim, morda nepre-tlrano frfravim us'varjenim tipom ze'o poživila. Nastndirano je delo — sodeč po premijeri in prvi reprizi — zelo precizno, režija (mislim g. Polič?) vzorna, glasba, Inscenac.ija v vzorni enotnosti se dopolnjujoči v ce'oto sličice, za malenkost morda bi bilo treba dosefil še več točnosti zbora za odrom, pa k'avir naj bi ee h reci'atlvm morda za las krep-keje čul. še takih preJstavI Lahko se postavip'o s to. S. V. Mariborsko gledišče Torek, 4. januarja ob 20. uri: ORLOV. Ab. B. Kuponi. Sreda, 5. decembra: Zaprto. Ce'r'ek, 6. decembra ob 15: TRNJULCICA. Četrtek, 6. decembra ob 20: LEPA HELENA. ndiozno delo o Italiji in fašizmu. Ustanovitelj, organizator in programatik po vojni tako odločilne, v notranje in zunanje političnih programih tako moderne italijanske ljudske stranke, se po analizi italijanskega političnega življenja od risorgimenla do končne zmnpe fašizma po zlomu aventinske opozicije obrača na Evropo in njeno bodočnost 1er ji stavi vprašanje: Kakšna je oblika javnega življenja v neposredni bodočnosti? Ali ruski boljševiški sistem, ali laški lašistovski, ali sistem demokracije in v tem vsebina krščanskega denmkratizma? Sturzo primerja najprej Itali'o in Rusijo. V Rusiji vlada levičarska, v Italiji desu'čar-ska diktatura. V obeh je zavržen princip svobode. nasilni sistem nnj bo edini izraz države. Boljševizem v Rusiji je pomenil prehod iz rne tiranije v drugo, fašizem v Ilaliji prehod i/, umirajoče politične kaste italijanskega liberalizma v sistem nas'lij, umorov in potži- j gov. Lenin v Rusiji je zavrgel načelno vsako demokracijo, vsako koalicijo z drugimi strankami; isto Mussolini v Italiji, četudi ne tako formalno takoj ob nastopu. V Rusiji velja: sovjet jo vse!, v Italiji pa: fašizem je vse! Kot v Rusiji boljševizem gre fašizem v Ilaliji za tem, da izvede volitve v korpo;acije. V obeli velja slranka za državo, njeni organi kot državni organi. Mytos Rusije je Lenin. Italije Mussolini! Atmosfere ob rojstvu so bile lu in tam iste. V Rusiji naj bi bili prevzeli vlado socialni revolucionarji, v Italiji socialni demokrati. Socialisti tu in tam se niso zavedali položaja. Absolutizem totalitetni sistem: fašist-komunist je vse! je last obeh držav. A vsaka ima tudi svoje posebne strani. Dočim se je v Rusiji stara stavba podrla popolnoma, se oblika države v Italiji bori med neodgovornim monarhom in odgovornim diktatorjem, med ustavnostjo in diktaturo. Kakor pa hoče komunizem s svojim sistemom odpraviti dualizem človeških družabnih iute-resov, tako mu sledi na isti poli tudi fašizem. Rusija je že načeloma stremela za internacionalizacijo, italijanski fašizem pa šele po bolezni — sp'.endid isolation! Ali je ene izmed teh oblik, ali slo obe obliki last bodoče Evrope? Sturzo dokazuje, da ne ena, ne druga. Komunistično gospodarstvo je bilo začetko-I ma mogoče samo v azijatsko-rusko-primilivni, od nekdaj pod tiranijo stoječi Rusiji, kate-I rega ne prinese nobeno drugo evropsko ali j ameriško komplicirano gospodarstvo. Narav-I ni dualizem zahteva po legitimnosti, brez ka-; lere ljudstva ne obstojajo, bo zdrobila oba sistema. Vedno ostaneta le izjemi v svetovnem koncernu. Sturzo se obrača na pesimiste, češ: Rusija in Turčija sta se celo 19. stoletje upirali parlamentarizaciji ! Sturzo Zavrača ta dokaz, ker da sta i Rus ja i Turčija v 19. stoletju bili le deloma evropski državi, a na drugi strani je Rusija doživela dumo, Turčija pa svoje — Mladoturke. A glavno: Tudi tedaj ni nihče mislil na porušenje ali polurčenje j ostale Evrope! Vendar je v našem stoletju javno življenje odvisno veliko bolj od med-t sebojnosti, kot v stoletju poprej. Struktura Evrope, tako gospodarska kot politična in kulturna, je kot najbolj vidne znake medsebojne odvisnosti izvila iz sebe Društvo narodov, druga politična in strankarska mednarodna zedinjenja, tako delavske kot kapitalistične mednarodne organizacije, in četudi bi eden ali drugi obeh sistemov hotel uničiti : dualizem življenja v politiki in gospodarstvu, kar smatra Sturzo za izključeno, je nemogoče, da bi bodisi ruski boljševizem ali italijanski fašizem vztrajal trajno kot izjema v evropski strukturi. Zlasti italijanski fašizem, pravi, je mogoče razumeti samo kot povojni pojav. Sturzo 1 navaja, da se je po nastopu Wilsona nagibala Evropa k izraziti demokraciji, a mirovna konferenca je bila snidenje nacionalističnih in kapitalističnih elementov, demokrarija se je spremenila v demagogijo. Konflikt je bil neizogiben. Nastopile so gospodarske krize, draginja. knpiUllatična reakcija je posegla na politično polje, in tako sta si stali nasproti mednarodna pacifistična demokracija in mednarodna nacionalistična konservativna reak- cija. V Angliji je zastavil pot Labour Party konservalivizeni, v Franciji, Belgiji, Nemčiji in drugod se je razvnel boj med levico in desnico, Španija je padlu v roke generalu, nad mrtvim liberalizmom v Italiji, ki se je z zadnjimi močmi upiral, odstopiti mesto popo-larom in socialistom in kjer je že od leta 1900, 0 vseh važnih problemih odločevala ulica iz-ven parlamenta, se je reakcija spremenila v nasilje. A razvoj gre nemoteno naprej! I plu-tokracija rabi ravnotežja, a to je nemogoče v dlkfaiuri; nacionalno zaključeno, diktirano gospodarstvo je nesmisel. Industrija, poljedelstvo, delo, streme za kontinuiteto, stabili-teto, ravnotežjem, a to je izključeno v diktaturi. eRakcija se je v mnogih državah morala vsled sile razvoja udati ali iz resignacije ali iz previdnosti. V Evropi so glasna tudi mednarodna moralična gibanja, čuvstva pravičnosti, miru, bratstva med stanovi in narodi, čuvstva pacifizma, Locarna, razorožitve, združenja Evrope. Srednjeveški meščan se je v 19 stoletju razvil v državljana in prehaja v 20 stoletju v morje medsebojnosti. Specialna vloga Italije, če naj odgovarja zgodovinske, mu, geografskemu položaju, pa je: da vedno misli na to, da je država nujnega izseljevanja svojih stotisočev, da je veljala v mednarodnem svetu kot domovina 8 tisočletne kulture, da velja kot središče katolicizma s sedežem papeštva. To vlogo pa more igrati le kot miroljubna. demokratična država. Nasprotje med fašizmom in naravnimi ter zgodovinskimi nalogami Italije je nespravljivo. Med priprav. 1 jate!ji novega risorgimenta, ki bo rešil v Italiji ustavni problem vprašanje krone, samouprave, vobče krščanske demokracije, se vkljub sili nahaja in se bo nahajala, pravi Sturzo — partito popolare. To in ono STRAHOTE BODOĆ'K VOJNE. Angleški brigadni geueral Hartley, ki j® v svetovni vojui vodil oddelek za vojevanje s kemičnimi sredstvi, je te dni v Londonu predaval o bodoči voini s keaničn mi sredstvi, tieneral je predaval o strahotah bodoče vojne s plini z neverjetno hladnokrvnostjo. Velesile, katerih zastopniki so v Washmgtonu podpisali pogodbo o prepovedi uporabe plina, se nadalje bavijo s pr učevanjem problema bojevanja d plini. Svoje čete oborožuiejo z varovalnimi sredstvi. Splošno je mnenje, da se bo v novi vojni kl-ub WDshinTtonski pogodbi plin na ( vsak način uporabi al. Predavatelj je zavrnil očiiek, da bi bil nlin groznejši kakor so druga orožja. V zadnjili šestnajstih mesecih svetovne v>ne je bilo med angleškimi četami vsled plina le 2.6% smrtnih žrtev, iz ostalih vzrokov pa 25%. Predavalelj pa pri tem pozablja, da I se je v svetovni vojni plin kot bojno sredstvo zelo malo uporu! Ijal. V primeri z drugimi vojnimi sredstvi je bil odstotek uporabe nekaj manjši kot je bil odstotek žrtev. General je poudarjal, da se je s plinom nicgoče lir.riti le v getovih mejah, kakor je to pri dragem on ž-ju. Vsak рГп mora biti primerno zgoščen, sicer se ne dosežejo 7, njim zaželjeni uspehi. Strokovnjaki so preračunali, da hi bilo treba za uničenje Pariza £00 ton plina phosgen. To množino bi moglo zmetati na Pariz 1000 letal, ako bi v eni noči dvakrat priletela nad Pariz. Takšen plin pa bi veier kmalu ra/pihal. Zato je Hartley mnenja, da bi bilo treba uporabljati težji plin. Plin je mogoče razredčiti /. eksplozivnimi sredstvi. Po Ilartleyjevem mnenju i bo v bodoči vojni napadajoča država stremela, da takoj v 7a:;elku z letali onemogoči priprave nasprotni!.a. V te svrhe bo uporabila plin. Uporabo plinov bedo znatno pospeševali tan-, ki. Na.-prutnikove čete bodo morale biti za-i dostuo zavarovane proti plinu. Hartley je za-, kij učil svoje predavanje z opomljo, da je b lo I potrebno javnost obvestiti o vojni s plinom, da I si bo o njej ustvarila »idravo« sodbo. ŽENSKA S TENORSKIM GLASOM. Dunajski zdravniki so 'se le dni pečali n zanimivim slučajem, da je 20 letna dama pela tenor. Kot otrok je bila eperirpna na golši. Vsled te operacije se je en del glasovnega j organa prcgibal počasneje kot drugi. Grlo te , ženske je sicer, kakor je to pokazala Iîônt-I gen-sli'ka, popolnoma pravilno: nežno, vitko , in brez lakozvanega Adamovega jabolka, j Ženska ima pravzaprav kontra-all, ki pa ima i močno tenorsko barvo. Sedaj se je pričela uči-{ ti petja, in sicer se izobražuje v moškem tenorju, čeprav bi si lahko sčasoma pridobila pravilni pevski glas. Zdravniki so bili mnenja, da dobe ženske moški glas vsled različnih bo* le ni. Ra:'.enlega pa so nekateri zelo redk! moški in ženske, ki so tako srečni, da lahke povsem naravno proizvajajo visoke moške in jasne visoke ženske glasove in narobe. 9 * * -j- Koliko jo žiilov v Rusiji? Med 145 ml-lijeni prebivalcev Rusije je tri milijone Židov. Od teh jih živi 1.900.000, pol milijona jih je v Beli Rusiji. 10% Židov je bogatih, 50% je delavcev, uradn\ov in malih trgovcev, med tem j ko se ima 40% boriti s težkimi gospodarskimi I razmerami. Okrog 150.000 Židov je poljedelcev. -f Telefon čne žalitve. Posedaj so avstrijska sodišča oproščala obtožence radi žalitev po telefonu, ker uiso imele značaja javnosti. Te dni pa je dunajsko sodišče v neki razpravi radi telefonične žalitve obsodilo toženca na kazen 50 šilingov, kljub temu da je tajil. Kot priča sta fungirali tožitelj in njegova žena. ki je toženca spoznala 00 glasu. Hafa bodoča oblastna samouprava. Uboštveno skrbstvo in oblastna samouprava. Važna naloga oblastnih samouprav bo skrb /.a uboštvo. — Kakor so starejši zakoni, Inko je tudi zakon o oblastni samoupravi, naložil skrbstvo za uboštvo samoupravnim oblnslvom. — Naloga tega članka ni govorili n tibošlveui politiki sploh, ."o manj pa govorili o programu oblastnih samouprav v tem pogledu, nego samo ugotoviti, kaj se je v zadnjem času, zla^'i v povojnem času, pokazalo kot najbolj nujno v tej panogi socijalne-ga skrbstva. — Poudarjali hočemo samo onu, kar je v sedanjih razmerah doseg'jivo in odkloniti moramo vse predloge, ki bi šli za tem, da se ustvari nekaj, knr je za naše razmere nevzdržno in nepovoljuo. — Kepotrebrto soci-jalno. zlasti ubožno skrb; Ivo, ni nobeno skrbstvo. nego poguba za one, ki jih ščiti. Po nepotrel........ ščileni i/gube suiisel in voljo ■ za delo in borbo za obstanek. Z nepotrebno socijaltio zaščito, zlas;i uboštveno zaščito, ustvarja se mnogo samorakrh 1 jenega uboštva, ki ga statistika ccni na tO odstot. vsega uboštva. To e oprža zlasti v mestih, k,;sr se nudi prilika za razne podpore in kjer je radi obilice ljudi dana možnost česlega izrab'janja uboštvene zaščite. Znnn je pregovor praških ubožcev: Mi ne živimo od dela nego od magistrata « — Tocia to nas ne sme ovirati, da se ne bi resno zavzeli za pravo uboštvo, o v časopisju in v dirkaških krogih veliko o tem govorili, previdno sicer, a temeljito. Vsega skupaj so pridirkali kraljevi konji dirkači ha m o 442 funtov in znaša primanjkljaj okoli 20.000 funtov. Kralj je dobil v vsej seziji samo dve dirki. Dohodki kraljeve konjušnice se nam vidijo tem bolj skromni, če jih primerjamo z dohodki vodilne angleške konjušnice, ki so znašali 47.216 funtov. Razumemo, da zgubi slednjič tudi bogat kralj korajžo, če so uspehi lako klavrni. 20.000 funtov je 5,500.000 dinarjev. Določen je nov jockey, ki naj bo v bodoči seziji rešilni angel. Ne morejo se sprijazniti z mislijo, da so lepi dnevi kraljeve konjušnice v Sandrihhamu pri kraju in da zamore prinest zboljšanje le temeljila sprememba v načrtu reje. treninga itd. GIMNASTIKA PO RADIO. V več državah so že vpeljati radlopovelja po pur minut telesneih vaj. Ob določeni dnevni uri naznanja aparat posamezne vaje v pravem časovnem merilu. Samo napak pri telovadbi nam aparat ne more popravili. A, saj zadostuje povelje; marši kdo, ki bi mu telovadba sicer prav nič na misel )» prila, se vzdrami in zamahne parkrat naokrog. OLIMPIADA GLUHONEMIH. V Športnem tednu smo omenili olimpiado gluhonemih v Amsterdamu. Vršila se bo v avgustu 1928, po veliki olimpiadi. Govorili so prvič o tem na zadnjem kongresu gluhonemih, v Bruslju. Ze je osnovna v Amsterdamu pripravljalni odbor. Nizozemski olimpijski odbor je obljubil, da bo dal po zaključku olimpiade svojo organizacijo in svoje sporthe naprave gluhonemim na razpolago. Olimpijske igre se zaključijo 19. avgusta, in nato se vrši prireditev gluhonemih. Udeležence bodo nastanili v olimpijski koloniji. Nizozemska vlada bo Sin prireditvi kar moč na rok«. Bruseljsko zborovanje je sprejelo tud nemški predlog, da se olimpiada gluhonemih leta 1932 vrši v Berlinu, in italijanski predlog za prireditev v Rimu 1. 1936. Pro-trram je skoraj natančno isti kol pri splošni olimpiadi: teki na 100, 200, 400. 1500, 5000 in 10.000 m, lese 100 in 400, skok v višino, na daljavo in ob palici, met krogle in kopja, vrstni teki, kolesarsko dirkanje na 1 km in na 50 km ter po cesti na .150 km, razne vrste plavanja, telovadba, nogomet, te. ti is, streljanje. Torej kaj raznovrstno! Zakaj ne bi tudi ti reveži imeli svoje zabave! Bo/ sa Éresnost Knjižnica >Svete vojske« se je preuredila ter je odslej vsakomur na razpolago. Spričo pogostih tožb. da se živo občuti pomanjkanje pro'ialko-holnega čtiva, upamo, da bomo mogli vsaj v skromni meri ustreči vsem tistim, ki kažejo zanimanje za treznostni pokret, pa nimajo gradiva, iz kalerega bi črpali nove moči in vztrajnosti na poti, gradiva, ki bi jim znanje poglobilo in razširilo obzorje. Vsakdo bo našel v knjižnici čtivo, ki Ik> ustrezalo njegovemu okusu in željam: niz zgodovinskih podatkov o razvoju protialkoholnega gibanja; s:atistične ugotovitve raznih znans'veni-kov o kvarnem vplivu pijančevanja na ljudsko zdravje; slike iz družinskega življenja, ki mu izpod jed a korenine zavralni krvoses — alkohol; preizkušena navodila za brezalkoholno gospodarstvo; brošure, ki obravnavajo pereča vprašanja nravnosti, pravilne in nepravilne vzgoje otrok, ter končno vso polrebno tvarino za razno protialkohol-ne prireditve: predajanja, deklamaciije, dramat-ske prizore itd. Knjižnica vsebuje slovenske, srbohrvat&ke, nemške in angleške knjige ter je urejena po raznih oddelkih, ki jih navajamo: 1. Strokovno slovstvo o alkoholu. 2. Brezalkoholno gospodarstvo. 3. Zgodovina protialkoholnega gibanja. 4. Pripovedni spisi in igre. 5. Nravnost, 6. Pro'i alkoholne in vzgojne revije. 7. Nikotin. 8, Razno. Ker knjižnica nima samo lokalnega pomena, temveč je kot sredstvo za čim uspešnejšo propagando, poglobitev in porast ireznostne ideje med vse sloje, posebno pa še med našo irteligenco — neprecenljive važnosti, je sveta dolžnost prijateljev našega pokreia. da gredo z največjo agilnost-,io in idealizmom na delo za njen razvoj in po-vzdig.' Pogoji za izposojevanje knjig so tako ugodni. da jih zmore vsakdo. Knjige se izposojujejo dnevno nnjd uradnimi urami t. j. od 8. do 12. in od 14, do 18. ure v pisarni ./Svete vojske • na Poljanskem nasipu 10. Јжргес1 sodišča Potepuhi med seboj. Tiste dni je završalo med ljubljanskimi potepuhi. Zaplotnikov Jurij je v goslilni zabodel svojega najboljšega prijatelja Jako z nožem! Vsi so nestrpno pričakovali drugega dne, ko bodo čitoli v časopisih, da se jc Jaka v bolnišnici težko ranjen preselil s tega sveta. Pa se ni, kajti Jaka je dobil le malo resnejšo sicer, toda nenevarno poškodbo. Jurij je bil aretiran, Jaka pa mu je med tem menda že odpustil, kajti na sodišče, kjer bi mora! nastopiti kot glavna priča, ga ni bilo in jc moralo sodišče sedaj naročiti policiji, da Jakp privede k sodišču. Njegov naslov pa je kozolec desno od Šlepanje vasij kdor kaj vc o njem, naj policiji j to sporoči. MAŠČEVANJE V~PUSTINJI." Neki angleški list prinaša vest o maščevanju leva nad medvedko, katera se glasi sicer precej lovsko :. Medvedka se je potikala po geri Pangus v Traciji 1er naletela na brlog, v katerem so se nahajali mladiči levinje. Ker so bili še preslabotni, da bi se postavili v bran, jih je medvedka vse pedavila. Ko sta se lev in levinja vrnila v brlog, sta našla le še razmesarjene mladiče. Takoj sta se odpravila za sledom medvedke ter jo po dolgem iskanju tudi našla. Ko ju je medvedka opazila, je v strahu splezala na drevo, da bi se tako umaknila morebitni osveti. Levinja je ostala pod drevesom kot straža, lev pa je šel iskat človeka, da bi mu pomagal. Ono stran hr ba je naletel na nekega gozdnega delavca. Mož se ga je seveda prestrašil, a na veliko čudo lev ni kazal nikake sovražnosti napram njemu, pač pa mu dajal nekaka znamenja, tako da ga je drvar končno razumel, vzel sekiro ter šel /. njim. Ko sta prišla do drevesa, je videl levi-njo, kako je venomer gledala na drevo in ko je še opazil, da je na drevesu medvedka, je spoznal, da je ta morala storiti kaj napačnega. Videl je, kaj lev hoče in posekal drevo. Lev in levinja pa sta nato medvedko raztrgala na kosce. Gospodarstvo TroSarina na sladkor In 2san]e. V Zagrebški Zbornici za trgovino in industrijo sta se 31. decembra vršili dve važni anketi. Prva je obravnavala vprašanje visokih cen sladkorju truga pa vprašanje trošarine na žganje in alkohoL Vzroki visokih cen sladkorju. Anketo, kateri je prisostvovalo 14 oeeb, in sicer zastopnikov sladkorne industrije, grosistov in rtetajlistov, je smatrati kot predkonferenco, k širši anketi, ki se bo v kratkem sklicala in kateri bodo prisostvovali tudi zastopniki poljedelcev in ostalih gospodarskih krogov. ?.e la predkonferenca je ugotovila dvoje dejstev, ki stoje izven vsakega dvoma: 1. da je vprašanje visokih cen sladkorja zelo težek problem, ker si tu stojijo interesi sladkorne industrije in interesi konzumentov v ostrem na-sprotstvu in 2. da je driaoa oni faktor, ki nori nujveljo krivdo na današnjih \visokih cenah. Kakor znano je sladkor v naši državi dražji kot v vseh drugih državah. Temu pa je kriva predvsem država, ki pobira od vsakega kilograma 5 Din trošarine. Povrh téga pa računa pri uvozu inozemskega sladkorja visoko carino, ki znaša pri kristal-tiem sladkorju 3JiO Din, pri sladkorju v kockah 4.40 dinarjev carine. Domači sladkor obremenjuje torej driava « 5 Din pri kilogramu, inozemski pa z 8.80 dinarjev odnosnn f). 10 Din pi i kilogramu. Zastopniki trgovcev so izjavili, da niso proti temu, da se domači industriji proži primerna zaščita, vendar bi bilo treba zaščitili tudi trgovce, ki vsled današnjih razmer pri prodaji sladkorja nimajo nikakega dobička. Vsekakor pa je treba znižati previsoko carino, kakor tudi neznosno trošarino. Onemogočiti bi bilo treba tudi nesolidno konkurenco s strani gotovih trgovcev, ki prodajajo sladkor pod lastno ceno. Zastopnik grosistov je izjavil, d« grosistom vsled visoke carine v svrho izenačenja cen ni mogoče uvažati inozemski sladkor, čeprav slane isti n. pr. franko Bratislava le 3.20—5.40 Kč, torej približno 5 Oin. Ce bi se znižala previsoka carina, bi bilo mogoče v slučaju pi-evlsokih lumnskih cen, uvažati inozemski sladkor. Zastopnik sladkornih tovarn je skušal utemeljiti potrebo visokih carin, v vseli evropskih državah, ker bi drugače konkurenca sladkorja iz sladkornega trstja uničila domačo Industrijo. Nasprotno pa je treba obsodili dejsivo. da noša država pobira lako visoko trošarino, kakorSne ne pobira nobena druga država. Še Ogrska, ki ima za našo državo največjo trošarino na sladkor, pobira le 3.10 Din pri kilogramu. Po obširni debati je zbornični predsednik Arko ugotovil, upravičeno željo trgovskih krogov, ki gre џ tem, ••da se trošarina kakor tudi carina na sladkor inahio гџИн1а. Vprašanje trošarine na žganje in alkohol. Na anketi, kaleri so prisostvovali zastopniki industrijskih in polje lelskih proizvajalcev žganja in alkoholnih pijač se je ugotovilo težko sianje tozadevne industrije in obiti, ki tvpi v glavnem vsled neenakosti glede plačanja Irešarine v Srbiji oziroma v prečanskih krajih. Pri trošarini, ki znaša 26 Din je nemogoče konkurirati srbskemu žganju, ki se bre/, trošarine tihotapi iz Srbije v nrečanske kraje. Tvornice obratujejo vsled toga le 80 dni v letu, istočasno pa ima škodo tudi državna blagajna, ki izgubi vsled tihotapstva več sto milijonov dinarjev letno. Čeprav so vzdolž meje postavljeni financerai, vendar se tihotapstvo vrši v velikem stilu. Pred kratkim je bila v bližini Sabaca ustavljena ladja naložena s sodi polnimi žganja, ki se je nameravala ulihotapiti. Ta neenakost glede plačevanja trošarine ima sledeči vzrok. Če vprašaš srbskega kmeta kakšna Jo bila letina, ti bo le tedaj odgovoril, da je bila dobra, ako so slive dobro obrodile, pa če je bila v drugih ozirih letina še tako slaba, nasprotno pa bo izjavil, da je bila letina slaba če je razen sliv vse dobro obrodilo. Ce bi kak srbski poslanec v očigled takim razmeram predlagal v parlamentu, Borxa Dne 31. decembra 1920. de se mora tudi v Srbiji plačati trošarina na žganje, potem mora vedeti, da ne sme več pred narod. Toda navzlic terau se mora takim nevzdržnim i razmeram napraviti konec. 7,ato je anketa odločila, da apelira na nierodajne faktorjo in zahteva, da se j izenači troiarina za celo državo. Ker pa praktično i no bo mogoče uvesti tako visoke trošarine tudi v Srbiji, se predlaga, da se najpreje zniža trošarina od 25 na 10 Din (s tem bi se več ali manj omejilo tihotapstvo), potom pa razširi na celo državo. Drž. dohodki od trošarine na žganje bi se potem, navzlic nižji trošarini zvišali za 100%. Poleg drugih zahtev podrejene važnosti se zahteva tudi ukinjenje carine na melaso. Z ozirom na zaključke ankete, bo zagrebška zbornica predložila finančnemu ministru obširno predstavko. Isto bosta storili zbornici v Osjeku In Sarajevu. Valoriracij» bilance Trboveljske premogo-kopno druibe. 28. decembra se je vršil izrc'ni občni zbor Trboveljske premogokopne družbe pod predsedstvom g. predsednika Arlolfa Mtlncha, vele-industrijca iz Belgrade. Na občnem zboru se je sklenilo, da se družba posluži pravic, ki ji daje zakon o valorizaciji bilančnih vrednosti, s tem, da poviša bilančno vrednost investicij za 142 milij. Din. Ta znesek se bo uporabil 1. za zvišanje delniške glavnice od 50 milij. Din na 150 milij. Din, 2. za osnovanje posebne, ažijorezerve v znesku 35.5 i milij. Din in 3. za osnovani« nadaljnje rezerve v znesku 6.5 milij. Din. Občni zbor je tudi pooblastil j upravni svet družbo, da v primernem času izloči iz. ! ažijorezerve znesek 50 milij. Din in ga prenese na ; (račun glavnice. S to transakcijo se bo družbena ] glavnica povišala na 200 milij. Din. raz/1 el j enih na 1,000.000 delnic z nominalom 200 Din. Ti-zaključki se bodo izvedli, čim jih potrdi minister za trgovino in industrijo. Vpisi v trr> vinski register Vpisale so se nastopne tvrdke: Ing. G. Tonios, trgovina z avtomobili in stroji v Ljubljani, Ivan MuSič, usniarstvo v Malto'ali, Jos. Putre, lesna trgovina v Spita1 iču in rane Babnik, strojarstvo in trgovina z usnjem v Zgornjem Kašlju. Stanje Narodne banke t dne 22. decembra 1028. (Vse v milij. Din; v oklepaiu razlika napram stanju z dne 15. decembra.) Aktiva 435.8 (+ 2.5), posojila 1.300.0 (— 14.3), saldo raznih račurov 050.2 C— 30.7); pasiva: bankovci v obtoku 5.6117 (— 119.0), državne terjatve po raznih računih 215.6 (+ 60.3), razno obveznosti 610.8 (— 30.8), ostale postavke so ostale neizpremenjene. Službeni kurzi rn mesec januar 1927 Finančni minister je za mesec januar določil sledeče uradne kurze: 1 napoleondor 218.80, 1 turška lira 247.30, 1 angl. funt 274.80, 1 dolar 56.60, 1 kanadski dolar 56.30 1 nemška marka 13.47, t poljski zlat 6.80, 1 avstrijski šiling 8, 100 frnn. frar.kov 223, 100 šv. frankov 1.005, io italijanskih Ur 255, 100 belg. 787, 100 hol. goldinarjev 2233, 100 romunskih lejev 29, 100 bulg. levov 41, 100 danskih kron 1.508. 100 švedskih kron 1512, 100 norv. kron 1423. 100 španskih pesetov 863, 100 drahm 70, 100 čcškosl. kron 168, 1 milij. madžarskih kron 792. Kontrola nri izvozn vina. Poljcd lsnko ministrstvo je izdalo določbo, glasim katere morejo kontrolne postaje v mcecu i.nnva iu glasom ob-s'oječega pravilnika o kontroli pijač izvršiti pie-gled in ana'izo vseh vrst vin, ki se bodo uvozila ali pa izvozila. Načrt »a smortizai-ijo obveznic vojse odškodnine. Generalno ravnateljstvo državnih dolgov je izdelalo načrt za tretjo amortizacijo obveznic vo.'ne odškodnine. Glasom tega načrta se bo letos amortiziralo potom žrebanja 28 milij. Din nonr'n-la teh obveznic. 11.811.000 Din nominale se je v le n 1926 amortiziralo na ta način da je uprava državnih do'gov prejela odgovarjajočo vsoto obveznic krt plačilo za reparaciisko blago, oziroma za povračilo predujmov s strani oškodovancev. Celo'na amortizacija za 1. 1926-27 znaša nom. 40,0"° 000 Din (1925-26 37.377.000 Din, 1924-25 47.700 000 P;n). 31. dec. 1926 je bilo v prometu za 4.242,635.000 Din nom. obveznic. Znatno povečanje nemške trgovske mornnrice. Severonemški Lloyd je pravkar oddal gradnjo dveh potniških pamikov velikanov, od katerih bo vsaki meril 55.000 ton kakor tudi pe:ih braih tovornih pranikov po 12.000 ton. Lloyd* bo torej povečal svojo tonažo kar za 170.000 ton. Rekordni Izvoz Češkoslovaške v novembru. V novembru je Češkoslovaška izvozila za 2.103 mil. ČK (za 295 milij. več kakor v nov. 1925) uvozila pa za 1312 milij. čK (za 487 mHij. manj kakor v n v. 1925) tako, da znaša presežek izvoza 761 milij. čK (nov. 1925 — 20 milij.). Aktivnost zunanje trgovine za prvih 11 mesecev t. 1. znaša 2249 proti 1233 milij. čK v istem razdobju 1. 1925. DENAR. Zagreb. Berlin 18.475-13.505 (13.470-18.529), Italija 253.68—255.68 (255—256), London 274.85 do 275.65 (274.85-275.05), Newyork 56.55-50.73 (56.55— 56.75), Pariz 226.75—227.25 ( 224.29 do 226.29), Praga 167.70-168.50 (167.70—168.50), Dunaj 7.985-8.015 (7.085-8.015). Čarih. Belgrad 9.125 (0.10), Budimpešta 72.55 (72.40), Berlin 123.15 (128.12), Italija 23.15 (2&.80), London 25.12 (25.12), Newyork 517.50 (517.375), Pariz 20.47 (20.17), Praga 15.325 (15.325), Dunaj 73 (73.05), Bukarešt 2.72 (2.70), Varšava 57.5 (57), Amsterdam 205 (207), Bruselj 72 (72.05). Kopen-hagen 138.10 (138), Oslo 131.50 (130.70), Stokholm 188.80 (138 25). Dunaj. Don.-savska-jadr. 82.5, Živno —, Alpine 40.95, Kranjska Industrijska ,17.75, Trbovlje 46.60, Hrv. esk. 14.90, Hip. banka 30.00, Avstrijske tvornice za dušik 27.80, Mundus 12C.00, Slavonija 4.05. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 odstot. Invcst. posoj. 82—85, vojna odškodnina 350 bl„ zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—19S, Ljublj. kreditna 150— (len., Merkantilna 98—100. I'rnšte-diona 89« den., Kred. zavod 170—180, Stroine 114 den., Trbovlje 350 den., Vevče 120 rien., Stavbna 55-65, Sešir 104. Zagreb. 7 ods'ot. invect. posoj. 38.25—8350, vojna odškodnina 353—854, Hrv. esk. 101—102, Tlipobank'' 59 den., PraStediona 8Г.0—805. Ljublj. kredi na 150 den., Šečerana 435 —440 Slavonija 32—33, Trbovlje 365—370, Vevče 120 den. Dunaj. Devize: Re'trrad 1249. Ko^ni 189.60, London 34.575, MPan 31.70. Nevvork 707.95, Pariz 27.99, Varšava 78.33. — Valu'«: dolarji 7C6.10, ararleSki funt 34.315 francoski frank '.'8 04, lira 31.6*2, dinar 12.45. češkoslovaška krona 20.95. Praga. Devize: lira 150.80, Zagreb 59.35, Pariz 183.275, London 163.25, Newyork 33.615. Aspirinove tablete 'fôageb' se mnogokrat ponarejajo. Da м otb varujete pred ponarejenimi i zde f Ki, zahtevajte vedno le originalni tavq (plosinati kartoni s 6 ali 20 tab etamt) » modro• belo-rd'io varstveno znamko. Odklanjajte vse druge zavoje. Navadno mislijo radio-amaterji, da je izmed najmanj važnih delov pri prejemnem aparatu tako-zvani reostat, ali priprava, ki regulira električno energijo, katera je napeljana iz akumulatorja v katodo elektronke.. Pravimo jI tudi žarilni upor, sliša'i je relo kurilni upor, kar pa jo dobesedno prestavljeno iz nemškega lleizwiders.und. Re,ostal sicer pomeni na splošno upor, torej tudi inrežični ali kak drug upor, vendar se to besedo rabi kot terminus za spremenljiv žarilni upor. V zmoti je, kdor misli, da Je ta del manj važen in da ga je brez škode zamenja'i. Nele, da je kakovost, po-sebuo pa še jakoet prejema v veliki meri odvisna od pravilnega žarenja elek'ronk, predvsem je pa namreč važno za dolgost življenja žarnice, da ne žari premočno. Omenili smo že na tem mestu, da je žarilna ni ka le na svojem površju prevlečena s snovjo, ki emitira negativne delce, e'ektrone, proti mrežici in anodi. Ob preiakem žarenju se pač (a snov (torij in oksidi) izrabi, žarnica še sveti, toda postala je gluha in za prejemaire nesposobna; kvečjemu, da io rabimo kot nivndno volframovo elektronko, ki pa bo požrla nekako desetkrat več toka, kot ga je prej. Iz ekeromskih ozirov' nam je torej gledati, da gre elek rični tek iz akumulatorja, čigar napetost je navadno 4 volte, skozi primeren upor, da ga dobi katoda loliko, kot ga brez škode prenese, oziromn, kolikor ga potrebuje za pravilno emisijo. Poznati nain je pri leni štiri faktorje: nape ost toka iz akumulatorja, napetost in množino toka, ki ga potrebuje elektronka in pa najvišji upor recteta'a. Pivo, to je akumulatorjevo napetost ime-rimo z voitme rotil in znaša 4 volte (če ima 2 celici). lakoj po regeneraciji je nape est nekaj višja, ko pa pade nit 3.6 volta in sicer med uporabo, tedaj je pa akumulator izčrpan, porebne podatke koliko napetost in množino električnega toka rabi žarnica pa zvemo iz lis ka, ki je navadilo pridelan zavitku, v katerem jc zadelana nova žarnica. Ne-kaere žarniee. pa imajo te date kar natisnjene na steklu. 7,a primero vzemimo dvomrežno elektronko znamke Tungsram MR 51. ki konzumira H volte in 0.06 ampera elektr. toka. Ako bi napeljali kar v=e 4 volte iz akumulatorja v žarnično katodo, te-'aj bi ni ka sicer ne pregorela, toda vsak prejem bi bil nemogoč in elektronka bi v nekaj urah bila povsem nerabna. Nastane vprašanje, kako velik mora bili upor, ki pripusti le gori označeno en legijo do žarnice. Račun je čisto preprost Od aku-mulatorjevih voltov odštejemo žarnično \ ;lte in Io razliko delimo z žarničnimi amperi. Rezultat je ševilo oniov, ki jih mora imeti re istat. V našem slučaju 4 vol'e — 3 volte = 1 :0.06 (amp.) — 17. Upor, skozd kalerega mora iti tok iz akumulatorja v žarnico mora znašati 17 oniov. Ako rabimo stalno take elektronke, ki rabijo 3 volte in 0.06 amp. toka iu pa, ako znaša električen vir s'al no 4 volte, potem si sestavimo lahko sami reoslat, ki bo odmerjen pravilno in bo znašal njegov upor ravno 17 oinov. Kupiti nam je le nikelinaso žico in jo naviti krog kakega predmeta, ki se ne bo spremenil, če se žica nekoliko segj-eje. Ako dobimo nikelihasto žico, debelo 0.2 nun, jo je treba 127 cm, ker znaša upor v 1 m nikellnaste žice, debele 0.2 mm 13.4 omov. Če je žica debela 0.1 mm znaša upor v 1 ifi 58.2 uma. če je pa debela 0.3 mm pa le 5.95 orna. Ker pa rabimo v svojih prejemnih radio-apara'ih različne žarnice, ki zahtevajo večjo ali manjšo napetost, ali več ali manj loka, zato bi morali tudi za vsako žarnico napraviti poseben reoslat. Da je pa stvar poenostavljena, kupimo reosat, na ka.erera se da upor spreminjati. Kroginkrog zakrivljene podlage je navila nikelinasla žica, v katere začetek je napeljan tek iz akumulatorja. Po žici drše pero, ki ima kontakt z vijakom, ki je zvezan s ka'odo. Čim bližje je [>ero začetku žice, tem manj upora dobi tek in tem svitleje žari elektronka. Cim bolj proti koncu žice zavrtimo pero, tem inedleje sve i žarnica. Najpreprosteje je, da elek rično napetost, ki jo propusti reostat merimo /. voltnietrom, ki je sklenjen z obema vtikaloma za katodo. Ker pa preprosti aparati navadno nimajo vdelanega lega vaincya instrumen'a. si pomagamo s svojimi čuti, to je •/, očmi in ušesi. f'o jakosti žarenja vemo, ali ima katoda dovolj toka uli ne, če smo namreč do-tične žarnice že vajeni. Vendar je to silno nesi-gurno, in ni navadno nikdar v prid elektronki. Sigurni je presodimo pravilen upor, ko poslušamo prejem. Strego se je držali lega, da pustimo elektronke žareli le toliko, da dobimo še jasen in primerilo jak prejem. Preiskušajmo torej prejemanje, ko privijamo upor do skrajne meje. Na tem mestu pustimo za ploščice, ki jih stiska skiipaj vijak. Prednost teli novih reosiatnv (sisicni Lissen) je ta. c'a se upor spreminja od 2 do 100 omov popolnoma enakomerno in polagoma oi mili- in milivolla. Rabijo te, prcu'j drage uro e predvsem pri onih aparatih, kjer sc reakcijski efekt regulira z aparatom. Pri normalnih aparatih, k er stremimo po pcenostvljenju, teh ainerikan rv ne rrbimo, pač pn neke druge, tudi prvotno iz Amerike došle upore. Ti se imenujejo amperiniosti in ne regulirajo napetosti toka, Io je voltov, ampek moč toka, ampere. So to steklene puščice, ki jih vstavimo v podstavke kot za silite. Nedoj'atek oimperitov je. da je treba za vsake vi-t. žai niče posebnega in pa, da prvi trenolek prepustijo nekaj več toka, kot bi ga smeti. potrebščin v največji Izbiri siainovxalogi pri FRAI4TC BAÏ?, Ljubljana, Cankarjevo nabr.5 Telel. 407 Sir H. Rider Haggard: 78 Hči cesarja Hontezume. Zgodovinska povest. Ц angleščine prevel Jos. P o 1 j a li o c »Veliki duhoven je mi tev, njegovi bogovi so padli,« je klical. »Tezl.atlipoka je zavrgel svojo žrtev in je padel. Pogubljeni so bogovi analutašiki! Križ kristjanov je zmagal! < Tako je jadikoval, naenkrat pa sem slišal glas udarcev z mečem in -oni vedel, da je bil tudi ta duhoven mrlev. Krepka roka je polegnila umirajočega velikega duhovna z naju, opolekel se jo nazaj in se zgrudil na ollar, na katerem je gorel večni ogenj, in ga pogasil s svojo krvjo in truplom, listi čgeuj, ki je bil gorel nepretrgano izza davnih rodov; neki nož je prereza! vrvice, s katerimi sva bila zvezana. Vsedel sem so pokonci in se preplašen oziral Okrog sel;e; nad menoj je govoril neki glas v španskem jeziku, seveda ne meni, temveč svojemu tovarišu. >Za las je manjkalo, in lale dva revežu bi bila mrlva, je rekel. Ca bi bil samo eno sekundo pozneje udaril z mečem, in divjak bi mu bil naredil v prsih luknjo, veliko kot mojn glavi). Pri vseh svetnikih! Tole dekle je krasno, ali vsaj bi bilo, čc bi bila umila. Prosil bom Kortcza, da mi jo da kot nagrado.': Tako je govoril gla« i» jaz Kaj pa je to, Sarceda? Ali si znorel vsled sle po krvi, da hočeš žrtvovati žrtve kot indijanstki duhovnik? Pusti ubogega zlodia pri miru!': >Saj ni Indijanec, amjiak angleški vohun,« je zavpil de Garda iu se zopet požuril. da bi prišel do mene. »Naš prijatelj je v resnici blazen, je rekel Kortez in pozorno moiril mene; »po vsej sili trdi, da je nesrečnež Anglež. Pojdita vsak svojo, pot, drugače šibo še kdo drugi tako molil. In zamahnil nam je z roko v znamenje, da naj gremo svojo pot, misleč, da nisem razumel njegovih besedi. Ko pa so me je de Garcia ves togoten še enkrat hotel lotiti, je dejal: »Za Boga! Tega pa ne trpini. Kristjani smo in smo prišli žrtve reše\at, ne pobijat. Hej, tovariši, pri-mite tega bedaka, ki si hoče z umorom omadeževati dušo.« Španci so prijeli de Gareio za roke, on pa je divjal in jih preklinjal; njegova besnost je biia zverinska, ne človeška, kakor sem že dejal. Osupel sem stal, kjer sem se bil ustavil in nisem vedel, kam bi bežal. Na srečo je zraven mene sfala oseba, Ici sicer ni razumela španskega jezika, a je imela tem bolj bister um. Ko sem namreč nekoliko ča a stal tamkaj, me je Otomi prijela za roko in šepnila: Beži. urno beži! In peljala me je proč ml žrtvenika. »Kam naj vendar greva? sem rekel če/ nekaj časa. »Ali ne bi bilo bolje, da bi se zaupala Špancem? :>Tistemu hudiču v človeški podobi, ki te je hotel z mečem?« je odgovorila. Le tiho, Tjule, in pojdi za menoj.« Peljala me je naprej; Španci so naju pustili pri miru, govorili so celo sočutno, ko sva stopala mimo njih; vedeli so, da sva bila oni žrtvi, kateri rešili snirli na žrtveniku. In ko je neki divjaški Tlaskala-nec planil nad naju, da bi naju pobil z gorjačo, ga je eden Špancev prodrl skozi ramo, da se je ranjen zgrudil na tlak. S S f > C N ^ ? O O *■*" 5' ? o N ? < a ra O D" g1 O -•a n o e t 5 % O o. C (O p-tr W 0 h p 0> CM O r- '0 s; o •o « s z — v ~ K- a> Ž' O _ 3 o O -T» s 2 E £ _ o. O cn m a — i = n 5 — И 3 T) o o _ o < a ». 3 » ГГ c u P S* g--3-o C c• 5 2 ï » I « ? 3 S - I p 3 3 PROGRAMI. Breslau 822.6, Praga 348.9, Leipzig 365.8, Frankfurt a. M. 4C8.6, Brno 441.2, Rim 451.5, Berlin -183.9, Dunaj 517.2 Torek, 4. januarja: Breslau 22.15 nebo v januarju . — Praga. 12.15, 1G.30, £0 korcert. — Leipzig 18.05 iz novili knjig. 20.15 Gcorg Kaiser:* »Gas. (drama). — Riin. 21 uenos iz gledališča. — Berlin. 16 iz knjig. 19X0 0 fizični geografiji. — Dunaj 11, 16.15 koncert. 19.10 esperanto. -0.05 kellske nar. pesmi. Sreda, 5. januarja: Bresiau. 18 iz sodobnih knjig. 19 o iznajdb ih 1n odkritjih 19.У5 iz zgodovine zemlje in življenja. 20.15 Emil Rosenov: »Kater Lampe* (komedija). — Praga. 12.15, 16.30, 20.02 koncert. — Leipzig. 19.15 prenos iz berlin ko drž. opere: Veru jeva opera >Masl:era 2 vagona, 1 Strt» 2.S0 m dolge, 53 mm debele, za tnko.Snii prejem iščemo, — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod ši:ro: »PODNICF, •< šlev. 14. Xa uciielj'sîv® Občili 7b >r Posavske podružnire Slomškove ïvczo se bo vriil v soboto dne 8. jan. 1927 ob pol 10 dopoldne v (jsnovni šoli v Krškem. Ako bi ia občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se bo vršil- pol ure pozneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drug občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na ševilo navzočih čhnov. Orel Vsi in krožki v ljubljanskem orlov- skem ekrožjit, l;i so prejeli okro : - z,i ml: tinsko akwlc.mijo, naj 'se po zastopniki; i. nesljivo ude. leže iozao- vnega sestanka, ki se I o vršil na svetili Treh kraljev, dne 6. januarja ob 0. dop. v okrožni sobi Ljudskega doma v Ljubljani. Ht (»«t|»HM» »»«M»»*»*«« »«f Žepni koledarček 1927 z notesom, vezan v platno, Din 10-— JUGOSLOV. KNJIGAENA v Ljublani. I^oisveđovanfa Andrej Logar, rojen 29. 11. 1907 v Idriji, sedaj bivajoč v o! čini Trebeljevo, želi izvedeti za svojce. V 6. letu starosti je bil oddan menda v vzgojeva-liče Loka pri Idriji, od tam po preteku t letn v ljubljansko Marijan išče, kjer je bil 4 in pol leta, na kar ga je vzela neka poseeinica iz tukajšnje ob. fine za "pastirja. Dczdeva se mu, da je imel brata Viktorja in setro Pavlo, ki sla oba starejša od njega. Nič mu ni zn: o ime očetovo in materino in ne ve, ali sta še živa ali ne. Kdor bi vedel kaj o usedi njegovih etarišev, brata in sestre, blagovoli sporočiti na občinski urad Trebeljevo, p. Lilija. Najden denar. Našel sem nekaj denarja. Kdor ça jeizgubil, naj se zglasi v Učiteljski tiskarni pri Udruženju jugoslovanskega učiteljstva — poverje-ništvo Ljubljana. - NOTAR tir. IVO ŠORU - Maribor (doslej Slovenrka ulica št. 11) — uraduje od Novega leta dalje NA ALEKSADROVI CESTI štev. 12 (hiša Wieslhaler). VESELO IN SREČNO NOVO LETO 1927 želi vsem svojim veleccnj. odjemalcem in sc priporoča za naklonjenost in obisk tudi v novem letu MARIJA GROZNIK, trgovka v Višnji gori (zraven tole). ТШК0-Р]ЕШЕ,0 zn moihe, žene In otroke, volna v raznih barvah, rokavice, nogavice. doke- I»n ce. nahrbtniki za šolarje in lovce, dežniki, kloti. Sifoni žepni robci, palice, vilice, noži, škarje, puticbščtne za šivilje, krojače, čevifarie, brivce in t. d. edino le pri tvrdirf josip petel LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika Nainižie ccnet Na veliko in malo! Stroje za čevljar, obrt potrebujemo, in sicer: 2 kom. ŠTANC - STROJA in 1 kom. za KOVANJE. — Ponudbe z opisom in z označeno ceno naj se pošljejo KOSTI PETROVIČU, Balkanska 25, Beograd. 9048 Vsaka drobna vrstica l-SO Din aH vnaka beseda SO par. Nalmani&l 0(7 .4» 3 ali S i: In. Oglasi nac, devet vrstic nc računajo vile. Zu »idfjovcr гпатло Na vprašanja brci znamke ne cilg,uar|nmo : ашввЕга&шааивавамвааззавшаввв Foto M. Japelj Maribor Aleksandrova c. št. 25/Ш. nudi lepe slike in_ zelo ЈРЧР- poceni "ЧЧ; 2 nemeMir. solil se oddasta v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 2, I. nadstr. (poseben vhod, prosta kurjava in raz-svetljava, ev. souporaba telefona). Vprašali je pri dr. J. Benkovič, Miklošičeva cesta št. 6. 9085 ment družba /o.z. LJUBLJANA ÏOVû.ilû: SSomSheva UliCft 19 Prođagaina: Dunaliha cesto 14 (hiša g. M thian, poleg trgovine Schneider & Verov:.ek) Oljnate, sutie ln unietoIShe Dfirve. firnez, ?as;j, sžeHSersfcl m aiUorshi ч J. PJcsharshi. 7№ers!«i ter copias zu urncl-nHie. TfcrftesîHn, ls®rholine|, Snlrltđenaf. Prašno- ln strojno oîie ?.lovec 1.1 đ. Dekoracija za zabave in olepSanje dvoran, kakor tudi strokovno čiščenje, rezanj», sojenje sadnih dreves, izvršilo novih ssdnih nasadov in vrtov, prevzame po najnižjih dnevnih cenah. — Nudi cenj, strarkam za vrtove in parke tepotično grmičje, visoke in nizke vrt-nicc ter srebrne smreke. - STANKO MEJOVŠEK, Mcribor, Cvetlična 12. ABSOLVENTKA trgov, šole išče službenega mesta v Mariboru ali bliž. okolici, najraje kot stroje- ali stenotipi-s'ta. Zmožna je slovenskega, srbohrv. in deloma tudi nem. jezika. Par mesecev bi službovala tudi brezplačno kot prakti-kantka. N:tstopi s 1. jan. ali pozneje. — Ponudbe na upravo »SloVencat v Mariboru pod: Slovenka. \9rosiesiu3be\ Čevljar, vajenca najraje z dežele, sprejmem takoj. Joško Sedlar, Ljublj., Hrvatski trg 4/p. >u Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je naša teta ozir. stara teta, gospa iarija Шпмi včeraj ob 4 popoldne, v 77, letu starosti, v miru preminula. — Pogreb se vrši iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu dne 4. t. m. ob pol 4 popoldne. Ljubljana, 3. januarja 1927. Žalujoči ostali. F0T0 aparati in potrebščine po nizkih cenah v zalogi drogerlja Anton Kane sinova LJubljana, Židovska ulica 1 Aparati v trgovini na ogled — Zahtevajte cenik za ostale potrebščine. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je ljubljeni soprog in dobri oče, gospod Smersu Rudolf višji revident drž. žel. v Ljubljani previden s sv. zakramenti, dne 2. januarja t. t. mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v lortk 4. januarja ob 3 popoldne iz deželne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljane, dne 3. januarja 1927. VIKTORIJA, soproga. RUDOLF, MILA, EMA, otroci. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 8. januarja 1927. Višina barometra 308*8 m Opazovanja Ljubljana (dvorec) Maribor Zagreb Beigrad Sarajevo Skopife Dubrovnik Split Praga Baro- lopio.. ,^; meter ' i , q„ ! Veler In brîlna v m Oblačnost 0-1(1 Vrsta padavin nh opegovanju v mm itd }•■ 771-8 771-5 769-6 766-7 769-4 770-6 771-6 770-1 7754 770-1 771-5 767 4 -3-0 92 NE 1 10 megla 5-0 -5-3 -2-8 91 mirno 10 megla 0-2 86 mirno 10 megleno 4-4 82 N 0-5 10 megla -4-0 99 NW 5 0 5 -4 -2-0 97 mirno 10 mog la 6 -3 3-0 76 S 1-5 3 8 1 -5-0 96 E 1-5 0 3 -7 -1-0 S6 mirno 0 8 -3 6-0 63 mirno 1 16 5 7-0 81 NE 0-5 2 j ( ni. lahko 14 6 3-0 miruo 10 7 3 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer uad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajsko vremensko poročilo za torek, dne 4. jan. 1927: V višinah jasno in toplo; v nižavah mestoma megla in majhna sprememba temperature. Povpr. barom, nižji kol včeraj za mm 2.2. Trgovskega sopotnika kateri bi šel okrog 15. januarja tega leta za kake tn tedne z avtom v Dalmacijo, Iščem! Ponudbe z navedbo stroke na upravništvo »Slovenca« pod šifro «Dalmacija« št. 8952. učenec s primer, šolsko izoht/ in MLAJŠI HLAPEC pošlen, sc sprejmeta v trgovini z železnino v Ljubljani. Hrana in stanovanje v hiši. - Naslov v upravi lista pod: 9047. Višjegimnazijec bi poučeval nižjegimnaz, ali učenca mešč. šolo. -Ponudbe upravi lista pod šifro »Zanesljiv«. 32 •в)т;ј)5!Звш ijojdssu 'tjjtj -Bj) wi3[9 a juaood a;iqop aianmis 3d3i Čevljarsko prodam po zelo ugodni ccni. - Poizve se v Ga-berieh št. 125 pri Celju. zimska "jabolka od 30 kg naprej, franko Loče, brutto za netto, kg 2.50 Din, razpošilja D. RIBIZEL Sv. Jernej, pošta Loče. 8764 Osem konjskih oprem komatov, popolnoma novih, se proda po zelo nizki ceni. Kdor se za to zanima, naj vpraša na: POSTNI PREDAL št. 73 LJUBLJANA. 9093 $ido proda? Kupim motor s priklopnim vozom. — Ponudbe na Karel Jeršin, Nunska ul. 3, Ljubljana. Elektro motor 10 HP, na vrtilni tok, dobro ohranjen, se kupi. -Ponudbe pod «Ljubljana«. otomane, žimnice, žične vložke in garniture v največji izberi in v najcenejšem nakupu dobite pri tvrdki RUDOLF SEVER, Ljubljana - Marijin trg 2 (nasproti franč. cerkve). Kurja pSoa I najizdatnejša hrana za kokoši vafeljni v odrez-kih po zelo nizki ceni v pekarni VILJEM BIZJAK — Ljubljana, Gosposvet-ska cesta št. 7. 9023 Naznanilo. Čast mi jc naznaniti ceni. damam, da sem odpotoval na Dunaj v dvamc-sečni »Damenfrizerski tečaj«. Z odi. spoštovanjem Janko Meznarič, frizer -Jcsenicc. 35 SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1927 želi vsem svojim cen' odjemalcem in se še na dalje priporoča andrej grčar čevljar — Rakek št. 43, SREČNO NOVO LETO! želita ANTON IN ALOJZIJA keber mesarija — Ljubljana Bohoričeva ulica štev. 4> SREČNO NOVO LETO! veličan bešter atelje »Helios«, Ljubljana Aleksandrova cesta. Prostovoljna javna dražba spalne sobe, raznih omari perila, slik in dr. predmetov se vrši dne 9. januarja 1927 ob 9. uri dopoldne na Karlovski cesti 18 Psa jazbečarja črnega, čistokrvnega, prodam. - Naslov pove uprava lista pod itev, 34, SREČNO NOVO LETO želi Ivrdlia 7 RINK <£ BERNIK mizarstvo LJUBLJANA, Linhartova ul. 8 TstfiišlOB Sres&B&a grsoiija frgosiceu o Celin posluje od 1. januarja 1927 dalje 13 " ki se nahajajo v pelaSi JEadranske^stfuiiatfske banke u Celju Kocenova ulica 2 v I. nadstropju. Načelstvo Sreskega gremija trgovcev Celje. ïllîtViS* poučuje uči-IMCmt teljica. Doma vsak dan od 11—4. Vila »Roža«, Bizovičar, Mirje. Stanovanja Meblov. SOBA z 2 posteljama se odda 2 gospodom ali zakon, paru brez otrok. - Naslov v upravi lista pod štev. 27. ZAHVALA. Za mnogobrojne dokaze sočustvovanja ostalim in ljubezni in udanosti do pokojnega prečastitega konz-storijalnega svetnika in provizorja v Žičah, gospoda meblov. soba se takoj odda. - Naslov v upravi lista pod št. 23. Emila šašelj Lepa zrač. soba z 2 posteljama se takoj odda 2 gospodoma, gospodičnama ali zakon, paru brez otrok v Šiški. lepa soba s pos. vhodom, se odda. Poizve sc v upravi št. 31. ob priliki njegove smrti in pogreba izrekamo najiskrcnejšo zalivalo. Iskrena zahvala prečastiti duhovščini za udeležbo, posebno mil. g. arhidijakonu Francu Hrastelj i?i župniku Markotu Žičk.ir za vodstvo pogreba, .g. župniku Pelru Pavlic za pogrebni govor, p. n. obitelji Laurich za blago naklonjenost in zdravnikoma gospodoma Lautner iz Loč in g. Hronowsky h Poljčan za požrtvovalne zdravniške obiske za časa bolezni, g. sreskemu poglavarju Karolu Trstenjaku in šolskemu vodstvu za udeležbo pri pogrebu, pevskemu zboru za ganljive žalcslinke, društvom: Marijini dr., Orlu, Požarni brambi, Bralnemu društvu za skupno udeležbo in vsem dragim prijateljem in znancem, ki so pokojniku lajšali bolezen ali ki so z molitvijo, liho žalostjo, darovanimi venci ali na kakršenkoli drugi način lajšali bol nad. Izgubo' blagopokojnika. Vsem bodi Vsemogočni obilen plačnik! Žiče, dne 28. decembra 1926. Žalujoči ostali. Žalostnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretresujočo vest da je naša nad vse ljubljena mamica, gospa in&s roj. obvdovijena Dobnig, Tdova lesnega industrijalca in lasfuiea lynlke A. PruaTner v Pf'ek 31. decembra 1926. ob 3. uri zjutraj, previden« s tolažili sv. vere v starosti 45 let Bogu vdano preminula. Pogreb se bodo vršil v nedeljo, dne 2. januarja 1927. ob 3. uri popoldne Iz hise žalosti na domače pokopališče v Zrečah. , .,&ive,a maša zadušnicu se bode darovala v župnijski cerkvi v ponedeljek, dne J. januarja Ш27 ob 8. uri zjutraj. Zreče, dne 31. decembra 1926. Hiku Dobnig. Bertn, Frida, Miei, Fani Orundner. otroci. Vsi globoko žalujoči sorodniki. T» Jugoslovansko tiskarno ? Ljubljani: Karol Слб. izdajatelj: tir. Fr. Knloveo. Urednik: Mihael Krek v LiublianL