POflflffUNA PLAČANA V GOTOVINI Leto XV. Štev. 21 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 In 28-67 TELEFON OOLASNEOA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Llubllana. FrančMkan. 6. tel. <6—91 Poslovalnica Celie. Prešernova 3. telefon 280 Maribor, ponedeljek 27. januarja 1941 NAROČNINA NA MESEC Preleman v ooravl aU po ooštf 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din. postni Čekovni račun- u.4o<> Cena din 1»— V Italiji ni namirov Na uradnem mestu so odločno zavrnili kot popolnoma izmišljene vse vesti neke ameriške agencije, da so v Milanu in Turinu v Italiji nastali nemiri RIM, 27. jan. Ass. Press. Vesti, ki so se v nedelo razširite o nemirih in niih Posledicah v Italiji, posebno v Milanu inv Turinu, ne odgovarjajo resnici. Italijanska oblastva so vsa takšna poročila označila kot neresnična in brez vsake podlage. Neresnične vesti o nemirih LONDON, 27. jan. Ass. Press. Dopis-1 bili pri nemirih v Milanu, Turinu in še nik Columbia Broadcasting Corp. sporo- nekaterih mestih v dolini Pada ubiti tri-ča v soboto ponoči iz Beograda vest, ki je generali, več sto oseb pa ranjenih. Od jo je potrdilo tudi več diplomatov, da so * uglednih diplomatskih osebnosti v Beo- gradu je Burditt izvedel, da so bili častniki ubiti od tujih intervencijskih čet, ki so prevzele vodstvo akcije proti nemirom. Neka ugledna osebnost je v nedeljo sporočila: V Italijo je dospelo precejšnje število Nemcev in štab nemških zračnih sil, ki ima namen pomagati fašističnemu režimu. LONDON, 27. jan. Reuter. Gornje vesti je potrdila mimo navedenega dopisnika še nekatera druga osebnost. Razvoj angleške ofenzive v Afriki Vesti o zavzetju Derne še niso uradno potrjene — Angleške čete se približujejo Bengha-tiju, kjer se bo bil najbrž odločilni boj za nadaljnjo usodo ofenzive — Ofenziva se nadaljuje tudi v Eritreji, Abesiniji in Somaliji BOJI PRI DERNI KAHIRA, 27. jan. Unp. Britske oborožene sile so z vso močjo napadle Italijane pri Demi. V Eritreji so angleške čete napredovale že 20 milj vzhodno od Bis-cije ter napadle letališče pri Agirdatu. Velik pritisk čet je tudi na abesinskih tleh, zahodno od Tanskega jezera. POLOŽAJ V CIRENAJK1 KAHIRA, 27. jan. ZPV. Vesti, da so Italijani sami izpraznili Demo in druge, da so jo angleške čete že z naskokom zavzele, do tega trenutka uradno še niso niti potrjene niti zanikane. Iz uradnih poročil je pa mogoče razvideli, da so predrle angleške čete ponekod že zahodno od Derne in da je Dema sama ali že odrezana od zaledja ali osvojena. Nadalje napredujejo angleške motorizirane čete tudi od Meke-lija dalje na zahod proti Benghasiju in so se baje že približale železnici, ki veže Renghasi na severu z Barko, na jugu pa s Solukom. Zdi se pa po vseh poročilih, da se italijanske čete ne nameravajo resno spustiti v boj pred Benghasijcm. šele pred tem važnim obmorskim mestom in središčem Cirenajke se bodo najbrže vneli odločilni boji za nadaljnje napredovanje ali nenapredovanje angleških čet v Tripolita-nijo. OPERACIJE V VZHODNI AFRIKI KAHIRA, 27. jan. ZPV. Po sem dospelih vesteh se nadaljtije pohod Angležev ,v Eritreji še vedno in stoje sedaj angleške Čete tik pred Agordatom, od koder vodi železniška proga v Massauo ob Rdečem morju. Iz Kenije nadaljujejo južnoafriške čete pohod na eni strani v italijansko Somalijo, na drugi pa v samo Abesinijo. Tudi operacije abesinskih čet od Sudana v pokrajini Tanskega jezera se razvijajo ugodno. V notranjosti Abesinije se bijejo dalje gverilski boji med Italijani in Abe-sinci. KAHIRA, 27. jan. Unp. Italijansko letališče pri Bisciji, 30 km zahodno od Agor-v Eritreji, je padlo v angleške roke. ITALIJANSKO POROČILO IZ AFRIKE '. RIM, 27. jan. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče voj. uo poročilo iz Afrike: V Cbenaikl se bor. b*' nadaljujejo ob sodelovanju našega le. talstva, ki uspešno bombardira sovražni, hove čete in motorizirane oddelke. V teku včerajšnjega dne so naša lovska letala se. strelila štiri sovražnikova letala dprt Gloucester. V Vzhodni Afriki ni bilo nobenih važnih dogodkov. Naše letalske skupine so bombardirale sovra/n'kove čete. Se. R1 celjena so bila štiri britanska letala. Med nanadom, ki so ga nemška letala izvedla 24. januarja in o katerem je bilo govora v včerajšnjem poročilu, sta bila po dodatnih poročilih zadeti poleg križarke še dve drugi ladji, ena križarka in neka velika bojna ladja. Zadeti sta bili od bomb velikega kalibra. BOJI ZAHODNO OD TOBRUKA RIM, 27. jan. Ass. Press. V posebnem komunikeju italijanskega vrhovnega poveljstva se priznava, da se bijejo hudi boji z angleškimi kolonialnimi četami za hodno od Tobruka. Italijanska letala so z uspehom napadla britske položaje v Afriki ter one Grkov v Albaniji. Formacija italijanskih letal je napadla Solun, glavno grško postajo za dovOz nafte ter bombardirala postajo »n druge vojaške naprave. En bombnik je bil uničen. USPE HITALIJANSKIH LETAL OPERACIJSKA CONA, 27. jan. Po- NEW YORK, 27. jan. Reuter. Beograjski dopisnik »New York Timesov« javlja, da sta italijanska tajna policija in nemška Gestapo aretirali 20 do 30 oseb, vključno častnike italijanske vojske in fašistične milice v Turinu in Milanu. Isto vest, ki so jo prejeli od nekega diplomata, je oddala sinoči CBS, ki je še dodala, da se italijanski vojaki bijejo po nekaterih mestih z nezadovoljneži, nezadovoljni s sedanjim položajem Italije. sebni dopisnik agencije Stefani javlja: Italijanska letala so imela velik »speli. Sestrelila so štiri sovražna letala tipa Gloucester. Naša letala so jih opazila v trenutku, ko so hotela s strojnicami obstreljevati naše čete. Spustila so se z njimi v boj. Tri sovražna letala so bila zrušena, četrto je bilo prisiljeno, spustiti se, a je bilo med padcem razbito. Ves boj je trajal komaj dve minuti. Ta sijajen podvig je dokaz hrabrosti naših letalcev. NAPADI LETAL NA LADJE RIM, 27. jan. Unp. Kakor poročajo, so nemški bombniki napadli včeraj neko angleško vojno ladjo in rušilec. V Cire-najki so italijanska letala napadla prodirajoče britske mehanizirane kolone. Grof Csaky umrl BUDIMPEŠTA, 27. jan. DNB. V zadnjem zdravniškem poročilu je bik) sporočeno, da je grof Csaky v agoniji. No- r &(£ tranji organi ne funkcionirajo več v redu. Pri bolniku so bili vsi člani vlade s predsednikom Telekljem na čeki. BUDIMPEŠTA, 27. jan. Unp. Zunanji minister Madžarske, grof Csaky, je otv 2.30 uri umri. Star je bil 47 let. Bolehal je že več tednov za prehladom, ki ga je dobil ob zadnjem obisku Jugoslavije. BUDIMPEŠTA, 27. jan. MTI. S smrtjo grofa Csakyja jo izgubila Madžarska velikega državnika in neumornega delavca za pomirjemie v Podonavju in na Balkanu. V posebno velika meri je pripomogel k okrepitvi prijateljstva med Jugoslavijo in Madžarsko. V novembru 1940 je podpisal pristop Madžarske k trojnemu paktu, v decembru pa prijateljski pakt z Jugoslavijo. Kmalu po bivanju v Beogradu je Csaky zbolel in od tedaj ni več zapustil postelje. Po poreklu je bil grof Csaky iz Erdelja, potomec stare družine. Bil je član madžarske delegacije pri podpisu trianonskega miru. Kot diplomat je služil v Rimu, Madridu, Lisboni in Bukarešti. Leta 1935 je postal šef kabineta ministra Kanye, končno je nasledil kot zunanji minister lmredyiia. Napovedi odločilnih dogodkov STOCKHOLM, 27. jan. DNB. Kakor poroča »Dagens Nyhcter«, pričakujejo v Angliji na spomlad popolnoma novo fazo letalske vojne. Nemčija bo pričela proti Angliji največjo bombniško ofenzivo. Zlasti težavno bo stališče Anglije nasproti novim velikim nemškim bombnikom, ki so podobni amerišim »letečim trdnjavam«. Ti bombniki imajo silno velik akcijski radij in bodo posebno nevarni anglešim prevozom po morju. — Proti tem bombnikom nimajo Angleži Še nobenih uspešnih Iovsih letal. MONAKOVO, 27. jan. DNB. Državni minister Rudolf Hess je imel na zborovanju zveze visokošolcev govor, v katerem je dejal, da se približujejo veliki dogodki. Nihče rte more presoditi njihove veličine. Ti dogodki bodo zapustili sledove še dolga stoletja, po Hessovem trdnem prepričanju pa morda celo za tisočletja. LONDON, 27. jan. Reuter. Bivši an- gleški veleposlanik v Berlinu H e n d e r-son je imel na nekem sestanku v Londonu govor, v katerem je dejal med drugim: »Sovražnik izgublja vsak dan na svoji moči, vendar je verjetno, da bo v kratkem kljub temu nekaj pričel. Biti mo ramo pripravljeni ali na sovražiti napad na itas same ali pa na katero drugo področje. Po mojem mnenju pa se bo sovražna sila razbila ob čereh Velike Britanije.« MOSKVA, 27. jan. Unp. Sovjetski urad ni list »Krasnaja Zvjezda« je posvetil vče rajšnjo številko britski vojaški strategiji v Evropi in Afriki. A4ed drugim trdi da ima Nemčija zbrano kolosalno vojsko za fhvazijo v Veliko Britanijo. AMERIŠKI LETALSKI PROSTOVOLJCI \VASHINGTON, 27. jan. DNB. 16.500 prostovoljcev, ki so se prijavili za letalstvo, bodo v marcu , nastopili službo. Premirje v Indeksni LONDON, 27. jan. Reuter. Po večtedenskih spopadih je med siamsko vlado in francosko Indokino sklenjeno premirje. Po poročilih londonskega radia francoske čete še vedno preganjajo Siamce, ki so bili vdrli v pokrajino Laos in Kambodžo. Siam in Indoldna sta pristali na premirje na predlog japonske ylade. HITLERJEV ODGOVOR PETAINU STOCKHOLM, 27. jan. ZPV. »Aften. bladet« objavlja poročilo svojega berlin. skega dopisnika, v katerem pravi, da se mudi sedaj nemški poslanik v Parizu Abetz v Solnogradu, kjer bo od Hitlerja sprejel odgovor na pismo, ki ga je maršal Petain poslal vodji rajha. SOVJETSKA VOJSKA IMA ADMIRALE MOSKVA, 27. jan. DNB. Kakor poroča »Krasnij Flot«, so uvedene v sovjetski vojski uniforme za admirale in generale obalnih letalskih edinic. Uniforme bodo nosili ti 'admirali in generali od 1. februarja dalje. S tem so v sovjetski vojski uvedeni čini admiralov, ki jih doslej ni bilo. EVAKUACIJA ANGLEŠKIH MEST NFAV YORK, 27. jan. DNB. Po vesteh iz Londona je bilo iz posameznih angleških mest evakuiranih milijon in pol prebivalcev. Ti bivajo zdaj po raznih vaseh ,notranje Anglije. DIVIDENDE SUEŠKE DRUŽBE KAHIRA, 27. jan. Reuter. V pojasnilu, ki ga bo vseboval vojni dekret o izplačilu dividend Sueške prekopne družbe, je tudi določba, da glede na sedanje prilike družba ni v stanu zadostiti vsem obveznostim glede dividend. Tudi mešano sodišče ne more vplivati na to, da bi družba izplačevala dividende v zlatu. KURZI ITALIJANŠČINE V NEMČIJI HAMBURG, 27. jan. Stefani. Kurze italijanskega jezika je obiskovalo 1038 dija. kov Hitlerjeve mladine. Ti bodo še dalje ostali v stikih z italijansko kulturo in književnostjo. Dogodki na evropskih bojiščih T.aKaj m Ualco « so iszguJbili domovino Dne 11. maja je prišla na pomoč oklop- Pričetek nove italifanske ofenzive v Albaniji — Nad Anglijo |e potekla že šesta noč brez| nemških letalskih napadov ....... ^ .... i • : ... Ina francoska divizija. Dobila je ukaz, da re V bitkah s sovražnikovimi letal, sta: s« vrgfa bombe, k, pa n«so povzročile m zav ker bi drugače bila odprta 'nit spstrelipi!« savrazn; lCian. fcno na- ; čKnrfo . , . . . . .. pot nemškim mehaniziranim divizijam, ro POROČILA Z ALBANSaLGA BOJIŠČA OHRID, 27. jan. Ass. Press. .Italijanske čete So v nedeljo prešle v veliko ofeii-zfoo na grške položaje v severni in srednji Albaniji. Italijani so začeli z močnim artilerijskim obstreljevanjem sovražnih postojank pri Pogradcu in izvirih Skum-bc. Pri TepeJeniju so izvedli Italijani močan bajonetni naskok, ki so ga pa Orki zavrnili. ATBNE, 27. jan. At. Ag. Uradno poročilo grškega vrhovnega poveljstva št. 92 pravi, da so se bili včeraj le lokalni boji, ki so bili vsi kronani z uspehom. Ujetih fo nekaj sovražnikov. V notranjosti Grčije ni bilo zračnih napadov. RIM, 27. jan, Stefani. Italijansko povelj stvo je izdalo včeraj uradno poročilo sledeče vsebine: Grško bojišče: Boji krajevnega značaja. Naše letalske skupine so izvedle napadalne akcije ter metale bombe na sovražnikove kolone in zbirana čet. Naša bombniška skupina je napadla vojaške naprave v Solunu. Zadete so bile bili sestreljeni ove savražnj letali. Eno na- škode, še letalo se ni vrnilo. Naše pomorske edi- LONDON, 27. nice so bombardirale sovražnikove postojanke vzdolž grško-aibanske obale. POROČILA Z ZAHODNIH BOJIŠČ BERLIN, 27. jan. DNB. Nemško vrhovno vojno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno poročilo: Letalstvo je načrtno nadaljevalo z nasilnimi ogledni-škimi poleti. Pri tej priliki je neko borbeno letalo potopilo 500 km zahodno od irske obale trgovsko ladjo (4000 ton). Na vzhodni obali Anglije sta bili bombardirani dve trgovski ladji ter vržene bombe na važne vojaške cilje v pristaniščih. — Preteklo noč so bojna letala napadla letališča v jugozahodni Angliji. En bojni čoln je uspešno odbil napad nekega sovražnega torpednega letala. Sovražnik ni letel niti podnevi niti ponoči nad nemškim ozemljem in tudi nad zasedenim ozemljem ne. BERLIN. 27. jan. DNB. Ob lepem vre- ladjedelnice in skladišča bencina ter želez j menu so včeraj letela angleška letala nad niška postaja. Opaziti je bilo velike poža. isev. in srednjo Nemčijo. Na nekaj mest jan. Unp. London je imel že šesto noč popoln mir. Splošno vlada prepričanje, da pripravlja Nemčija močnejši letalski napad na Velikobritan-sko otočje. Tudi drugod ni bilo v teku včerajšnjega dne večjih zračnih napadov, z izjemo nekega »Junkersa 88«, ki je vrgel bombo na severovzhodno obalo Anglije. Posadka parnika »Galvania« je sestrelila neko nemško letalo blizu Norfolka. LONDON, 27. jan. Reuter. Zaradi slabih vremenskih prilik ni bilo ponoči zračnih narodov na Anglijo. Padla ni ponoči niti ena bomba. Eno a|j dve letali sta krožili nad vzhodno Anglijo na izvidrii-škem poletu. NAPAD NA DVA ANGLEŠKA PARNIKA BERLIN. 27. jan. Ass. Press. Nemške letalske sile so napadle dva britska parnika po 4000 ton nosilnosti. En napad je sledil kmalu potem, ko je angleški kon. voj zapustil luko Harwicka. Čiščenje v Ronraniji po zlomu vstaje General! Antonescu je z vojsko stri vstajo legionarjev, & se drže le še v Ploeštiju in ne* katerih manjših krajih — Številne aretacije voditeljev, med njimi tudi podpredsednika vtode Horije Sime — Pred sestavo nove vlade BUKAREŠTA, 27. jan. ZPV. Vstaja legionarjev v Romuniji je v glavnem že likvidirana. Čete generala Antonesca čistijo sedaj prestolnico in druga mesta, V Bukarešti sami, kjer je vojska popolnoma gospodar položaja, se vrše sedaj hišne preiskave, da bi odkrili in prijeli še one upornike, ki so se po porazu poskrili po zasebnih stanovanjih. Vse ulice so zastražene in vojaštvo patrulira še vedno po mestu. Drugod se zasledovanje upornikov tudi nadaljuje. Zdi se, da se drže uporniki samo še v Ploeštiju. General Antonescu pa je pozval upornike intervencijo nemško vojsko. Prav tako j teljih, zlasti pri Horiji Simi in pri bivšem se je obrnil tudi na delavstvo, ki je v mn° gih krajih pričelo stavkati in je uničilo tudi nekaj tovaren, naj se mirno vrne na delo. Obenem je bil izdan tudi poziv za vpoklic rezervistov, ki se morajo takoj javiti svojim edin bodo prišli padalci s strojnicami ter zasedli posamezne točke, jih branil' in čakali, da pridejo do rujih nemške mehanizirane divizije. Pripovedoval nam ic, kakor da bi držal predavanje na Sorbonnei. ,sK3?ig Georg© senzacija oklepnih velikanov 'Angleži so na tihem sp.©vtis v mer[e snega izmed petih novih JeJrerslh ©rjakov svo e vojne mornarje, ki ima najmodernejše baterije topov in debe.e cSdepe proti bombam nališani so že od jeseni sem iskali po Sedozemskem morju novo bojno ladjo angleške vojr.e mornarice, o kateri so vedeli, da je bila spuščena med drugimi vojnimi edinkami v morje. Njih letala so križarila sem in tja, niso pa mogla za. želene ladje najti. Zdaj je ta tajna odkrita. šlo je namreč za novo bojno ladjo »King George V.«, ki je pred dnevi po. peljala angleškega poslanika v Washing_ ton, lorda Iialifaxa v Amer ko... »King George V.« je bil porinjen v mor. je že 2. lebr. lani. Zdaj je stopil definitivno v vojno službo. Deset mesecev so ga iskali Italijani in Nemci, toda za. man. Velika Britanija je hotela s plovbo novega bojnega velikana v USA počastiti Američane baš v času, ko je potrebna njih pomoči, istočasno pa pokazati Ame ričanom najmodernejše pridobitve svojega ladjedelstva. Kajti, rekord gradnje »Kinga Georga V.« pomeni pravo revo. lucijo v ladjedelništvu in pomorski ob» orožitvi najmodernejšega st la, kakršnega svet še ni videl. Je to prvi velikan iz skupine petili novih bojnih ladij po 35.000 t, ki so jih začeli graditi 1939. V neverjetno kratkem času bodo sledili ostali angleški velikani iz ladjedelnice. Posebna tajnost je dovršena gradnja oklepov proti letalom. Ladja ima krov, skozi katerega ne more prodreti niti ena od dosedaj znan'h letalskih bomb. Novi 35.6 cm topovi so tudi velika tajna, ker je znano, da je njih dosegljivost pri stre*. Ijanju na daljavo mnogo večja od doslej i najmodernejših ladijskih topov. Ladja je (dolga 226 m, široka 31.4 ter ima posadko 1500 mož. Na krovu je 10 topov po 35.6 j eni kalibra, po štirje skupaj v dveh stol- j pih, dva pa skupaj v posebnem stolpu, j kar je tudi novost. Osem teh topov služi i tudi obrambi proti letalom, kar je tudi ; novost. Nadalje je v protiletalski obrambi j !6 topov, kalibra 13,2 cm, 32 topov kali, j bra 4 cm, tako zvane pom.pom baterije, kjer je osem cevi skupaj v eni celini. Nj’h granate morejo v najkrajšem času prere. šetati sovražnika pod nebom. Pravijo, da je v Irdio vgrajenega jeklenega oklepa za 14.000 ton! Podvodne jeklene stene so debele 460 mm, koliko debeline imajo jekleni oklepi na krovu, ve pa samo angleška admiraliteta... Vlada narodnega sporazuma je bila v! soboto izpopolnjena. Za ministra brez listnice je bil imenovan dr. Fran K u-lovec minister v pok. in senator, za presvet, ministra pa dr.- Miha Krek, dosedanji minister brez listnice, ki je po smrti dr. Korošca že opravljal posle prosvetnega ministra. Popolna rekonstrukcija vlade,' ki je bila napovedana, je pa odložena za kasnejše dni. Enajst brigad in mehanizirane čete so vrgli Italijani v Britsko Somalijo, ki jo je branilo pet angleških bataljonov. Naše posadke so bile spočetka tudi drugod zelo šibke, in je prav sreča, da ni so. vražnik začel z večjo ofenzivo, je izjavil vrhovni poveljnik britskih čet na Bližnjem vzhodu, general Wavell. Zahodno cd Mississippija postavljajo dve veliki tovarni za štirimotorne bombnike. Ob/začetku 1942 bosta samo ti dve tovarni postavili 36.000 štirimotornih velikanov. Uspehi v Lbiji so dokazali, da se Britancem' ni treba bati za'končni izid vojne.< Treba je le do časa oborožiti ogromne ljudske sile, s katerimi razpolaga imperij, pišejo, loriflonske »Times«. ., Kanada je postala ena sama ogromna tovarna. Trenutno gradimo 18 velikih trgovinskih parnikov za Anglijo. Skoro bo šla v Anglijo večja skupina novih, najmodernejših tankov. Proizvodnja topov, s kih granat je dosegla kapaciteto 2,000.000 komačlov na mesec, je dejal kanadski prometni minister Hovve. Wend@j VVellkie b© w -Anglil IS dni Bivši republikanski kandidat pri zadnjih predsedniških volitvah v USA, Wendel W i 11 k i c je dospel v London. V Lis-boni na Portugalskem je dal dopisniku Reuterja naslednjo izjavo: »Potujem v Veliko Britanijo, da se na licu mesta prepričam o možnosti povečanja naše pomoči AngllH. Imel bom priliko, da proučim angleško proizvodnjo, da se prepričam o njeni sposobnosti, da vidim, kako se bo lahko vzkladila s proizvodnjo v Ameriki. Stopil bom v stike z velikim ševilom činiteljev, tako tudi z onimi iz javnega življenja, da dobim pravo sliko javnega mnenja v Veliki Britaniji. Angini in njenemu narodu hočem izkazati vse spoštovanje in prijateljstvo. Ostal bom tu najina.1?: 15 dni, po vrnitvi v USA bom poročal o svojih vtisih In napisa! več člankov.« Na izrecno vprašanje, če bo šel tudi v Nemčijo, jc W:llkie dejal: »Ne, nočem obiskati Nemčije.« S svoje strani bom storil vse, da bo dobila Veli-’ k a Britanija čim večjo podporo v USA. Bu'lstt o francoski v©!ni mornarici Kakor poroča agencija Havas iz Ly-ona, je v ameriškem predstavniškem domu bivši poslanik USA v Franciji, Wil-liam Buli i 11 potrdil svoje absolutno prepričanje, da so francoske vojno ladje dobile ukaz, da se branijo in npro vsakemu poizkusu, ki bi bil naperjen proti i njim od katere koli strani v cilju, da se j Franciji vzame njena vojna mornarica za : nefrancoske cilje. Ameriški krogi srna-’ trajo, da je ta vset resni udarec vseni j onim, ki spuščajo v svet neresnična ugi-j banja o namenili Petainove vlade. Ansaldo: Italija in©ra napeti wse saSe Ravnatelj lista »Telegraffo« Ansaldo, piše v svojem tedenskem poročilu o vojnih dogodkih, da »£e ne sme podcenjevati padec Tobruka ter ga prikazati kol n&ko epizodo, brezpomembne važnosti. Tudi se ne sme pri tem nihče tolažiti, da bodo sovražne čete, ki se vedno bolj oddaljujejo od svojih egiptskih baz, naletele na vse večje težkoče. Tre- ba je odkrito priznati, da je postal s padcem Tobruka položaj vse Cirenajke zelo delikaten. Italija mora napeti vse sile, da izide iz tega‘položaja. Ima le eno pot, ta je, da nudi sovražniku ogorčen odpor in da nadaljuje vojno do kraja, ker bi v vsakem drugem primeru doživel italijanski narod strahovito razočaranje in bi padel pod anglosaški imperializem.« kultura Ksmsmnmmmm V-aiik' uspeh Mariborčanov v Lubljar.i Pretekli četrtek zvečer so, kakor smo poročali, gostovali člani mariborskega Narodnega gledališča pod vodstvom upravnika g. dr. Radovana Brenčiča in režiserja g. Jožeta K o v i č a v ljubljanskem dramskem gledališču z Gorkega dramo »Na dnu«. Kakor poročajo ljubljanski listi, jih je občinstvo, ki ie do zadnjega prostora napolnilo hišo, že ob prvem nastopu navdušeno pozdravilo, to navdušenje se je pa potem, med predstavo, še bolj stopnjevalo. Prav tako je sprejela tudi ljubljanska kritika z velikim priznanjem igro našega, ansambla, poudarila višino in enotnost režije ter /lasti še posamezne kreacije, na-gbšujoč pa vendarle pri tem' soglasno, da v mariborskem ansamblu ni grde razvade vzpenjanja posameznih ..zvezdnikov« nad osta'e igralce. Izredno navdušeno oceno je objavil stari ■ strokovnjak Fr. G o v e k a r v všloven-sbem Narodu«, kjer pravi, da je dosegla marjtborska drama višino resnične, stvarjalne umetnosti. Posebno hvali Kovičevo režijo, ki1 se rie spušča v eksperimentiranje, ampak skrbi za dognano celoto, uglašenost ansambla in ugotavlja, da razpolaga mariborska drama t vrsto resničnih umetnikov. V »Slov en -8Te6m' Dom ii- je izšlo isti dan anonimno poročilo o gostovanju, ki pravi, med drugim-Pri mariborskem .gledališču je najlepša poteza tisto; kar že dojgo tako lepo celo vrsto k-t. mi časa'do časa prihaja' i/ štajerske nte-tropolč. v našo narodno sredino. Med igralci m tistiis značilnih posebnosti kakšnega vodilnega alv pa od vsoli strani popolnoma zava-li; .--i..-Ualališča V njem ni tistih vrhov •'!H pa ljudi s posebnimi zamislimi in nalogami. V :> i(i <«i(iinii}p veže. neka lepa enotnost v _iHikaV.ni sv.ifc.ko igralsko družino, ki e; trdno ".l iia v ".a. kar jo veže skupaj: že 1pr\ J rili in m^ameznih nastopih i" mki < ■; . jjj to ' id ovito soglasje in veliki d«. H'; .!!';-.;vch mir nv.-i /borom osebja, ki y n,':'to ■' pravi. da ie vsa zasedba vlog V ib iko nrepričliiv. da je m i bili ii!:h >ii"voče opaziti, da ima skupina sijajnih igralcev, bi z lahkoto prepri- čujejo in zmagujejo v najtežjih prizorih. Delo gledališča se predstavlja kot silna sinteza in ljubezen do vsega, kar naj povsod in na vseh mestih dosega naša slovenska skupnost. »Iz Maribora se je že često zdravilno širilo med nami tako enovito in optimistično gledanje na vse naše probleme. V silno zadoščenje nam mora biti ob teh časih, da se je do tega spoznanja dokopalo mariborsko Narodno gledališče, ki se mora samo otepati takih silnih težav in ovir.« V sobotnem »J u t r u« je v obširni oceni ugotovil B. B o r k o, da je gostovanje poteklo pod srečno zvezdo. »Razprodana hiša, takojšnji kontakt med občinstvom in odrom, stopnjevano navdušenje občinstva, očiten in kar izreden uspeh mariborskih gostov, to so bili prvi razveseljivi znaki tega gledališkega dogodka Od prvih vrst tik pred rampo, ki so jih zasedli domači igralci, tja do zadnjih galerijskih sedežev si je igra mariborskih gostov osvojila toliko pozicij, da se ne bomo preveč zmotili, če zapišemo, da so Mariborčani^. Gorkega »Na dnu« prvič in nepreklicno osvojili gledališko Ljubljano.« Dalje pravi: »Z Gorkega »Na dnu« so Mariborčani dosegli več (kakor svoječasno): vzbudili so presenečenje.« Izredno pohvalno govori o Kovičevi režiji in pravi, da je Kovič dal s svojim delom vsemu gledališču svoj pečat. Kovič je maksimalno izkoristil dane možnosti in zato dosegel tak uspeh. Močno naglasa zlasti kreacijo g. Pavla Koviča (Luka): »Pavle Kovič je dal Luki toliko umetniške sile, da se nam zdi, kakor da z njo obseva vse, ki so na odru in jih igralski stimulira.« Dalje omenja enako pohvalno \rsto naših igralcev in igralk: Košiča, Starčevo, Rasbergerjevo, Crnoborija, Ko-šuto, Gorinškovo. Kraljevo, Zabrajškovo, Gorinška, Nakrsta. Blaža in vse ostale. Celotni vtis je zabrisal vse neenakosti in dal vsakemu pravico do zadoščenja.« V S 1 o v e n e u« pravi I' r. V o d -n i k, ki se je sicer potrudil napisati najbolj obsežno in najbolj kritično analizo, da jc režiser poudaril predvsem tematiko dela in pokazal svet izkoreninjencev v otipljivi natura- listični podobi. Nato analizira posamezna de-; janja in pravi, da je najbolj uspelo tretje dejanje v začetnem delu. Po njegovi sodbi ima moški ansambl premoč nad ženskim Največji uspeh je dosegel Pavle Kovič, katerega igra je bila po Vodnikovi sodbi resnično igralska umetnina in dela čast mariborskemu : ansamblu. Poudarjajoč uspeh Nakrsta pravi, i da je presenetil in ga primerja s pokojnim Železnikom. Kot tretjega omenja Košiča, čeprav je bil ponekod morda preostro poudarjen. Med ženskami je najčistejši igralski talent Kraljeva, takoj za njo uvršča Zakrajško-vo, a simpatično omenja tudi Rasbergerjevo. Med ostalimi omenja Gorinška, ki se je posebno dvignil v četrtem dejanju. Potem govori še o ostalih in sklepa, da 'je mariborski ansambl, čeprav se mora boriti z velikimi težavami, dovolj izpričal svoje resne napore in uspehe. Naj bi naša Ljubljana po tem priznanju pomagala tudi na odločujočem mestu, da bi mariborsko Narodno gledališče končno nehalo biti največja sirota med vsemi v Jugoslaviji, kadar se določajo državne subvencije. —r. O NALOGAH SODOBNE KNJIŽEVNOSTI je predaval na Ljudskem vseučilišču v Celju pisatelj Miško Kranjec. V svojih izvajanjih je poudaril in s citati podprl one temelje, na katerih sloni in mora sloneti sodobna umetnost, pismenstvo, ki mora biti izraz onega sloja in družbenega razreda, ki postaja danes odločujoči činitelj vsega javnega življenja. Vsa ostala literatura je neživljenjska in za občestvo, kateremu je namenjena, mrtva. Ob tem je predavatelj žgoče glosiral one naše slovenski' ljudi, ki tega ne vidijo in tega nočejo priznati in živijo v veri, da se sodobni tokovi ne sinejo dotakniti našo literature. Ob koncu je predavatelj dalje očrtal, v koliko je teni zahtevani ugodila in odgovarja slovenska literatura. Podčrtal je tu Cankarja in od sodobnikov Prežihovega Voranca. Izvajanja našega odličnega sodobnega pisatelja so bila sprejeta s splošnim odobravanjem. Predavalnica je bila polno zasedena. Miško Kranjec je po predavanju zapustil svojo ožjo domovino in odšel na — orožne vaje za nedoločeni čas. SveM Sava K današnjemu prazniku srbskega preroditelja Zgodovinski podatki, legende in pričo kažejo sv. Savo človeka krepkega telesa, ker bi bil drugače ne mogel prenesti napore, kakršne je terjal od svojega telesa od 17. leta dalje, ko je zapustil roditeljsko hišo in se podal v tuji svet. V teni zdravem telesu je bil zdrav duh, jaka duševna sila. Sv. Sava se je naglo znašel v vsakem položaju. Hitro mu je bilo vse jasno, vsako stvar je ume! oceniti po njeni vrednosti. \/.-nenadenja ni poznal in glave ni izgubljal. Bil ni človek trenutka. Preden se je lotil česa, je o stvari razmišljal. Ko pa se je odločil glede nje, jo je izvedel odločno. Svojih načel ni menjal, svojih načrtov ni puščal neizvršenih. Posebno dobro je ocenjeval sposobnosti ljudi in je po tej oceni uravnal svoje zadržanje do okolice. Vobče je bil nezaupljive narave. Teoretskega razmofrivanja ni ljubil. Vsako zadevo je gledal prosto in jasno. Po svoji naravi ie bil konservativec, v praksi pa se je pokazal večkrat revolucionarja in je izvajal radikalne reforme. Bil je v duši nasprotnik kompromisov, v praksi jih je. pa izvajal. Zavoljo zvez svojega brata kralja Stevana z Rimom, je zapustil Srbijo. Ko pa se je vrnil kot pravoslavni arhiepiskop in je organiziral srbsko pravoslavno cerkev, je na lihem priznal Stevanovo kronanje za- kralja, ki ga je bil izvršil v njegovi odsotnosti papežev legat. Bil je pobožen, a ne bogomolec. Zaveda! se je svojih dolžnosti in svoje odgovornosti za svoja dela. Imel je mnogo praktičnega smisla »n velik organizatorski dar, kar je podedoval po svojem očetu v toliki meri, da mu v tem pogledu ni škodovalo dolgoletno življenje med samostanskim zidovjem, kjer ni mnogo prilike za praktično udejstvovanje. Njegovo politično spretnost in državniško modrost dokazuje zla sti delo za priznanje bolgarske patriarhije. Da je imela njegova cerkvena organizacija toliko uspeha in vpliva na razvoj srbskega narodnega življenja, je vzrok v tem, da je postavil cerkveno organizacijo na narodno osnovo. Tako se je Savina cerkev stopila s srbskim narodom v eno celoto in je postala glavna moralna šola, ki je stoletja reševala srbski narod. Sv. Sava je bil v pravem smislu učitelj svojega naroda. Stalno je potoval in poučeval narod v vsakem pogledu, posebno je gledal na njegovo etično povzdigo. Dobro je vedel, kolike važnosti je, da sta država in cerkev v dobrih odnošajih. Zelo se jc trudil, da bi dosegel soglasje v delu države in cerkve. Skrbel je za avtoriteto vladarja in posvetnih oblasti ter je pomagal državi pri mnogih diplomatskih akcijah. Skrbel je tudi za gospodarski napredek naroda. Domentijan priča, kako je sv. Sava zasadil mnogo vinogradov. Sv. Sava je ustanovitelj srbske srednjeveške književnosti. Sam je napisal mimo drugih del življenjepis svojega očeta. Savino delo ni preživelo samo njega in njegov rod, ampak tudi državo, kateri je služilo, in je tvorilo kri, ki je zopet oživela srbski narod. Ni ga življenjepisca, ki bi ne ooudarjal njegove ljubezni in požrtvovalnosti do naroda. Kot dečko je doživel prehod križarske voj* ske nemškega cesarja Friderika L skozi državo svojega očeta Stevana Nemanje (1189) in skoro nato veliki srbski poraz na Moravi (1190), zaradi česar je moral odstopiti Nemanja na jugu velik del zemlje Bizantincem. Dorasel je videl, kako je bolgarski dinast Strez nehvaležno zapusti! njegovega brata Stevana in se naslonil na Latince. Sava mu je zastonj skušal dopovedati, da je taka zveza tudi za Streza pogubna. Dosegel je le to, da je del Sirez.ove okolice uvidel, da jih vodi njegova politika v nesrečo, na kar je bil Strez od svojih lastnih ljudi ubit, ko je bil Sava brez uspeha odšel domov. Po svojih močeh je nato pomagal bratu pri urejevanju razmer z Ogri in Bizantinci in dosegel, da je Stevan opusti! naslanjanje r.a zahod. Zato je razumljiva velika žalost srbskega naroda, ko je Sava v Trnovu 14. januarj. 1235 nenadoma umrl. Njegova smrt je pretresla Srbe kot že davno noben dogodek prej. Dokler je živel Sava, so se čutili varne, živeli so v prepričanju, da jih ne more doleteti nobena nesreča, ker jih varuje on s svojo ljubeznijo, požrtvovalnostjo in modrostjo. Vsi so videli v sv. Savi pravega prijatelja naroda in zemlje, čigar delo je bilo vedno preudarno in nesebično. Takšnih mož bi potrebovali zdaj bolj kot kdaj koli prej! Kopitar, Ižosliej in Vuk Med osebnostmi, hi so vplivale na razvoj srbske kulture v začetku mini lega stoletja, zavzema slovenski filolog Jernej 1< opit ar brez dvoma eno glavnih mast, S svojini'delom je storil mnogo za popularizacijo srbske kulture v Evropi. Posebno živahen interes je pokazal za Dositeja Obradoviča in Vuka Karadžica. Leto 1913. predstavlja obratno točko v Kopitarjevem zanimanju za veliki osebnosti v srbski književnosti in kulturi. Vojvodinec Dositej se jc polagoma umaknil, zato je pa tembolj .stopil r ospredje stik Kopitarja z Vukom. (Luka Smodlaka v beograjskem »Napredu«.) '^t&s&otiarske vesii I Drobne n ovite 31 avodila pri Izdajanju kart za moko, kruh in testenine mi ir ud je z krušnih kart imajo predvsem družine klamacije kart brez zemlje ali le s toliko zemlje, da ne kolf-ina živil plačujejd zemljiškega davka. Kdor ima I daljše* oojas. sani dovolj pšenice ali moke za pripada, opa proti ne. jočo mesečno količino, nima pravice do .irte ter pravi, karte. Kot posestva, ki naj bi rodila do-• moke točno volj za prehrano doma, so navedena v 1 da povečati. najrodovitnejšihV dolinah za 5 člansko po občinah družino taka z obsegom 2 ha orne zenitu ali tam j Ije, v manj rodovitnih z 2.25 ali 2.50, v tvu v naši Okraskih predelih pa z 3.50 ha. Upošte lovim bo treba znižati potrošnjo na i vati je treba velikost družine in specialne ovico normalne potrošnje. Pravico dol kulture. Občinski uradi naj izdajajo karte Banovinski prehroe ozirom' na iiajruzličnclš tei' pritožbe, da predvi: na karte ne zadostuje, izdal d nlio, v katerem ostro r.uslop upravičenemu navalu na kart da je razpoložljiva količina odmerjena ter se nikakor ne ( Opozarja preskrbovalne urade na različne goljufije, ki so se pojavile. Pri vsem prebival- le rodbinam, ki nimajo niti ene mesečne zaloge, šeie na podlagi po predpisih iz polnjene prijave družinskega poglavarja, odloča obč. preskrbovalni urad, če in kdaj prejme prosilec karto. Moka, kruh in testenine se dobijo praviloma le v obrani ki ga je stranka v vprašalni poli navedla. 1 kg testenin je enak pri nakupu 1 kg moke ali zdroba. Kruh in žemlje se lahko kupujejo v pekarni ali gostilni po želji odjemalca. Za žemljo se odda kupon 75 gr moke. Prezračevalni fond za siromake Pri ravnateljstvu za preučevanje m organizacijo gospodarstva za prehrano se no posebnem pravilniku kmetijskega ministrstva ustanovi fond za prehrano si. romakov. V tem fondu se bo zbirala'moka, pridelana proti predpisom uredbe o ukrepih »a preskrbo prebivalstva in voj. ske s kruhom, prav tako pa tudi deri ir, dobljen pri prodaji take moke. Ravnatelj ravnateljstva lahko odredi prodajo moke- dobljeni denar se bo vlagal v PAD v »Fond Disporisa«. Z denarjem tega fonda razpolaga kmetijski minister, ki lahko to pravico preda ravnatelju ravnateljstva. Minister odnosno ravnatelj dodeljujeta moko in denarna sredstva iz fonda ljudskim kuhinjam, dijaškim kuhinjam, društvom in drugim organizacijam, ki skrbno za prehrano prebivalstva. (■% g&sgsoJarskeaa tiska ,.Gozdarski vestnik" stopa v 4. lete izšla je nova ši.-vilka ..(iozdarskega vestnika" strokovnega mesečnika za pospeševanje in napredek slovenskega gozdarstva. .Jiozdarski vestnik" slopa s lo šle-vilko v celrlo lelo svojega plodoliosnega dela in pod spretnim uredništvom znanega gozdarskega strokovnjaka inž. Solo š k a. Y uredniškem uvodu, ki prinaša kratek pregled na dosedanje delo in uspehe ..fiozda-rskega vestnika", je razvidno zdravo in vztrajno hotenje strokovnjakov, ki s;> glasilo zasnovali ler izvedli še preti njegovim rojstvom temeljito organizacijo, ki je pozneje omogočila nemoteno izhajanje meseenika ter združila okrog njega delovno skupino strokovnjakov, med njimi posebno . ■! i ko mla jših Konzorcij mesečnika je bil ustanovljen i. 1938.. ima pa revico vsi. i.a tudi danes vsakdo. ..ki mu j j>ri srcu napredek našega gozdarstva1', teot je. zapisano v uvodnih besedah. Predstavništvo konzorcija je še pred izhajanjem prevzelo Slovensko gozdarsko dru-šivo. M d pestro in bogato vsebino januarski' številke, naj omenimo le nekaj prispevkov. Urednik inž. Sol o.še k je objavil daljšo razprav« „0 varstvu gozdov pred mre. som ", ki je aktualna in zanimiva er bomo o njej še izčrpneje i/.pregovorili. ' eM n i • eazpravlja o preprečevanju / i naiiovijenja' naših gozdov ler svetuje trajno dobro zarast. Tudi mah ne prenaša /.asenčeiije. zalo torej tudi tu ne sme biti preveč. izsek. V rubrikah ..Dopisna gozd. posvetovalnica", ..Zakoniti predpisi in okrožnice . Dopisi . Lesna' trgovina' je l-.akor vedno, tudi sedaj mnogo pestrega in aktualnega za \se naše gozdarje. Opozarjamo tudi na gradivo za slovenski go- deloma objavljeno nas ni bil še up. zdarski slovar, ki je na način .ki doslej pri rabljen in ki bo vsem slovenskim gozdar jem lahko koristno služil! (iozdarski vestnik je uspeh nesebičnega dela in prizadevanj. zalo po pravici pričakuje razumevanja in podpore vseli, ki hočejo napredek slovenskega gozdarstva. g Italijanskega stalnega gospodarskega zastopnika v rangu opolnomočeuega ministra dobimo kmalu v Beogradu. To je baron Schmidt, ki je bil doslej v vodstvu eksportnega oddelka koncerna ,.Hat" ter istočasno tudi prisilne cksportne skupnosti italijanske vojne industrije. Slična go-sjKidarska poslaništva bodo začela z delom tudi v prestolicah drugih balkanskih držav: Bila naj bi glavni kontrolni organi za delo italijanskega gospodarstva na balkanskem trgu. g. Zahteve mesarjev. V Celju so zborovali mesarji iz okrajev Celje, Gornjigrad, Laško, Slovenske. Konjice, Sloveli, jgradec in Šmarje pri Jelšah. Odobreni so bili računi za preteklo in sprejel preračun za bodočo poslovno dobo. Učna doba za mesarske \ayence bo odslej 3 iu ne več 4 leta Sklenili so. da ukrenejo vse potrebno. da banska uprava izvrši v Ljubljani poskusno klanje goved ,lelet in svinj in na podlagi rezultata poskusnega klanja določi mesne cene in cene za slanino za celo banovino. Želja mesarjev je, da se uradno ugotovi zaslužek mesarjev .da se jim ne bi očitalo, da imajo prevelik dobiček. \ preteklem letu je odpovedalo obrt 10 mesarjev, na novo pa je obrt dobilo M mesarjev. g Resolucija Kmečke zveze se ob o letnici le organizacije, zavzema med drugim za ostre ukrepe proti prehajanju kmečke zemlje v nekmečke roke. za odpravo dednih tfiks pri prevzemu manjših kmečkih po-seslev in znižanje pri večjih, za obnovitev in končno izvedbo agrarne reforme, uvedbo kmečkega socialnega, starostnega in onemogioslnega ter bolezenskega in nezgodnega zavarovanja, odpravo trošarine za cement, namenjen kmetijski asanaeiji, elektrifikacijo podeželja, asanaeijo podeželja in melioracijo za kmetijstvo sposobne zemlje, za javno podporo kmečki samopomoči, zlasti še blagovnemu zadružništvu. za spremembo lovskega zakona ler zakona o ljudskih šolah itd. Resolucija poudarja, tla kmetje niso zainteresirani na draginji ter so tudi oni močno prizadeli z visokimi cenami žila ler špecerije. g' Za brezplačno repatriranje hrvatskih izseljencev v Ameriki bi bilo potrebnih 700.000 din in to toliko samo za starejše izseljence. Za mnoge med njimi je nevarnost, da jih zagrne val potujčevanja, toda denarja ni na razpolago. Izseljenci so od 1. 1918 poslali na področje današnje banovine Hrvatske 7 milijard prispevkov. Problem torej, ki tudi v ostali državi ni rešen. g Glede povišanja cen pivu za 20%, o katerem je obvestila Gostilničarska pivovarna d. d. Laško bansko upravo, je prejela sporočilo, da pivo ni bilo stavljeno na seznam predmetov, ki so podvrženi uredbi o kontroli cen ter da s povišanjem primeren dobiček ni prekoračen. g Kazni naitoinrslkf za kavo žitni, sadni. eifcorijski itd'.' se smejo razpečavali v ban. Ifrvalski in lo vsak posebej ali kol mešanica ali tudi z dodatkom, slad kor ja. Imeli morajo najmanj .'50 odst. vod nega ekstrakta in največ 5 Načelno je dovoljeno razpe* korja z duhom po vaniliji' metu" ild., ki sinejo bili It skoraj i raiVii ,ami z •-, “od si n fiiu je poneveril sluga ..P tla" .losip brlela. Prijeli so ga v L J vlaka med Zagrel/Om in Nušakooi z govo prijateljico. Pri obeh so našli sk še ves denar. Preti aretacijo je težko i policijskega agenta n 5 km ceste so zgradili kineij brezplačno delovno silo ler dali na polago brezplačno polrebno zenilji.se Šest inskega dola do Zagreba. \ del vloženih čez 100.000 din. n Srnjaček so sprehaja p« prom: Daruvara. Njegov lastnik, upokojeni ("•inski tajnik .ga je v ti. mesecih tako mačji, tla ga ne moti uiti najživahu jsi promet. n Džamijo v modernem slogu so zgr+idiu preti kratkim v Rogalici. V Bosni je že kaj džamij v modernem slogu, pri rili edino minaret še vedno na dokazuje njihovo svrho. n Ovčje kožuhe in telovnike ler hlače iz ovčje kože. nosijo knieije mu pozimi, da bi se zaščitili pred mraz n Pravo poletno vreme imajo v Dj. v-« djeliji. Temperatura v senci je bila I• >, na soncu pa 2S stopinj. n Promet v zešski banovin! je ;l vzpostavljen po vseli cestah. Bil ee je -kinjen tlva dni zaradi zadnjih nalivov. n’ Pelletko za izboljšanje prometa so zasnovali tudi v Beogradu n Novorojenčka so našli v zabojčku na progi pri Zemunu. n Oko mu Je izkljuva! petelin, katerega je' dresiral, kmet .Milan .Vnovič v Revnih. \ n Desellelko za zgraditev ulic. vodovoda, kanalizacije, tržnic in predvidova novi regulacijski načr iia. Po tem načrlu bo središč! metropole j>opolnotna Prenovilo ude kale- unaj celo Sre- zom. parkov, igrališč Zagre-hrvaisku svojo Zli* bi zavz odsl. pepela, "avanjc ,,slad-ali po „ci-iz sladkorja m neškodljivih dišav vanilin, elcr. olja itd . g Balueološki svet, posvetovalni organ liana Hrvatske v vprašanjih ureditve in izkoriščanja mineralnih vod, kopališč in klimatskih' krajev, je ustanovljen kot stalen organ, sesloječ iz. 10 članov, ki jih imenuje ban g Tovarna letal Caproni v Peru je prodana pemanski državi za pol milijonov dolarjev. Ustanovila jo je istoimenska italijanska tovarna I. 1935. po znanih prekomorskih poletih maršala Balba. nanjost. Izprchajališča iu. pari mali 70.000ni-. n SJogatejši od maharadže je po svoji:’ lastnih besedah pirotski' čevljar liadisav Golubovič. Ima namreč nelo zapiske o skritih zakladih popa Mariina in njegov* skupine hajdukov iz turških časov. n Padel je na svojem pragu in izgubil dar govora ter ima mrtvoudno desno stran telese. mladi delavec Branko Karan iz Novega Sada. Tudi čitati ne more. Zdravniki mu priporočajo umetno obsevanje — toda denarja nima. Radio Torek, 2N. januarja: Ljubljana: 7.15 plošče; 12. plošče: 13.02 Ro: 17.30 dekliški zbor . Vigred‘ in l!e; 10.10 plošče: 19.50 gospodarski prt ul'tl; 20 .veseloigra; 21.15 samospevi Štefanije. Vuk-brankovske. Beograd: 12 .voj; -.ka godba; 13 narodne pesmi: i (.20 iz Verdijevih tlel. 17.25 lahka gl.: 22. ,)0 pl, ee. gl! Bratislava: 15.30 slovaška pl isn 20.10 klavirski koncert: 20.15 večerni koncert. Praga: 15 lahka gl.; 10.30 valčki Čajkovskega; 17.10 lahka gl.: 21.15 pK ra, gl.: 22 .češka gl. Sofija: II lahka el.-; 12.50 lahka in plesna gl.; 19.50 lahka gl.; 21.30 lahka gl.; 22. plesna gl. Anglija 12. zabavni spored: 19.20 zabavna in /plesna gl.: 20. večerni spored; 21.15 pisan koncert: 23.15 plesna gl. Beroiniin: 't: 17. HO: 19.45 orkestralni koncert. Budimpešta: 15.20 ciganski ork.; 17.15 ple-.ea gl.; 22 .Ro; -23.25 ciganski orkester. Francija I.: 17. zabavna gl. Stailja 16.15 lahka gl.; 18.40 zab. g!.: 21. orle. koncerl Nemške ppsla.jc: 11.15 zabavni koncert: 15. Ro; 10.20 pisan konecrl; IN.20 zabavna gl.; 21.15 zabavna gl.; 23,15 pi* san koncerl. \\. E. B VKTHELL: ZENA V DŽUNGLI Eksotični roman Spredaj, niylady, vedno v ognjeni iz INDIJE n i j i. ■ Ile-cKla Je možu naprej v džungelsko goščavo. Nenadoma preneha gozd. in razprostre se svetel palmov gaj. Tla so hib. trdnejša, niohovita. Orhideje so se zibale v vetru, in tam spodaj zopet ne-prodorna džungla, ki, je pač še nikoli ni prestopila človeška noga. S trudom, sklonjeno se jo rinila Beata naprej. Sredi najgostejšega, najbolj močvirnatega pragozda, polnega mrčesa, si je utiral lien-ry Forrest s svojimi ljudmi pot naprej. Sekire in žage so se bleščale. Vtissis VVilgard!-' Vzravnal se je; potile kaplje so se lesketale na njegovem visokem čelu. .•Prosim vas, obrnite se rajši spet na- V za j.« • Dovolite mi rajši ostati, tu ne bom vas molila,- jc prosila Beata. Žal mi je, da ste prišli sem v pra- nrče.s vas bo opikal -■ lahko se i . mrzlice! — Halo, dečki — po- ka ite tam drevo, da bo imela lady se-iObljubili ste namreč, missis VVilgard, e; na- ne boste motili - ■ l>a. je rekla Beata in stopila na .iti. Z op-.• e pričelo udarjanje, sekir, ... atije ve-... Zopet so doneli klici sk-j- je prihajal se oglašal 32! močvirju in vlagi, in noge so se ji lovile | v trnastih ovijalkah. Meliki, hladni cveti so sc ji dotikali rok in lic. Pajčevina jo je dražila in spotikajoč se je prodirala naprej. Tedaj se pojavi pred njo odposlanec Forresta: »Prišli smo d-o brezna. Mister lrorrest prosi mylady, da si ga ogleda.« Naglo hiti Beata za lovcem. Kolikor delj sta prihajala, toliko svet-! leje je bilo. Potem je bilo gozda hipoma jek... daljni zi gozd in od nekod skrivnostno, kakor bi duh ... Sredi pragozda je sedela Beata na posekanem drevesu. Okoli ušes ji je uepre- j konec in nenadoma sta se znašla na str- stano zvenelo brenčanje žuželk. Le tež-jmeiTU ostrem robu: pred njima je ležal ko je dihal zatohel, vlažen zrak. Trudno j Rol prepad v bleščavi opoldanskega so:i-se je ozirala po rastlinjaku, po listih ti-1 ca_ sočerih oblik. Orhideje so kimale okoli Možje so počivali na robu gozda in nje. kelihi vseh mogočih rož so se skla- j zajtrkovali. njali... Iu vedno zopet'klici, znamenja. Poznate ta prepad. mylady?<. je po- udarci sekir... | zdravil Henrv Forrest Beato. Čudno otrpla je sedela Beata. Skriv-1 :>Ne, mister Forrest.« nostno jc padala.luč skozi ozko odprtino, Forrestove sive oči so se ozirale med vejami. Polagoma so ji izginjale i (>koli. misli; velika, vznemirjajoča •lenost se jel Naravna meja te džungle. Preostaja je polastila. Vonjala je duh vanilij Pred storiti le še eno njenimi očmi so krožile rdeče in rume- ne luči. Nenadoma jo zdrami glasen klic iz daljave. Kako dolgo je sedela tako zatopljena, ni vedela. Mogoče so bile minute, mogoče ure, meseci, leta. Tako globoko sd je pogreznila v brezprostorje in brezčasje. In zopet zategel klic... Tedaj se zdrzne. Roke položi na usta: 'Prihajam...!« Brez obotavljanja se je spustila v temo nove steze, tipala, se spotikala po Počasi se dvignejo trepalnice na bledem ženskem obrazu. Plave oči so široko razprte in zaskrbljene motrile Forresta. Še eno... storiti...« je -dahnila. In si mislila: in potem ničesar več... • Spustili se bomo po vrvi na dno prepada in preiskali steno na tej strani.« Cesar ni izpregovorit. to je slutila: mogoče, da najdejo na dnu že davno preperelo trupelce njenega otroka... Beata sc zgrudi na kamenje. •Pogum,' zamrmra Forrest. Skrivala je obraz v dlani, ne da bi sc zganila. ■Počenega groša jc vreden, kdor sc boji te trohice poldanskega sonca!« .zakliče Dick Santer in se požene kvišku. »Na delo, dečki! Napravimo začetek ukazujte, gospod Forrest: kje naj iščemo?« Beata razkrije obraz. Hvaležno po.g.joda Američana. Kratko in ostro je zvenel Forrestov glas. Gruča sc je razdelila. Orodje se' le zopet zableščalo v soncu. Beata je stopila k brezdnu. Skoro navpično se je rezal prepad v kamenje. Pokleknila je, se oprla z rokami in zrla v globino. V bližini je uzrla razpoko med ostrimi kamni. Ko se je sklonila globiie in poprijela z roko, je začutila, da nekaj leži na dnu razpoke. Previdno je potipala in prijela. Opraskala si je roko. Ž muko je izvlekla ranjeno roko kvišku. Kri je kapljala čez skrčene prste prste, v katerih je držala Beata nežno, zamazano zlato verižico... raztrgana, tenka zapestnica... Kako! začarani so se vsesali njeni pogledi v tenko zlato verižico. Omotica jo je popadla brezdno in gozd sla krožila okoli nje nič več ni čutila žgočega sonca nad svojo glavo. Hotela je zakričati.. j njeno grlo je bi!') kakor izsušeno .. hotela 'se je zga* niti.. njeni udje* so bili ohromeli... ž velikim naporom se je brani* la... toda videla ni ničusar drugega ka- kor nežne žice, ki jo Menke zlate je nosila A; ver; ■ mes na veri- roki Novice Ho¥a določila o policijski uri Ban dravske banovine je izdal novo uaredbo o odpiranju in zapiranju gostinskih podjetij. Naredba je stopila v veljavo z objavo v »Službenem listu« in spreminja dosedanje policijske ure v nekaterih bistvenih točkah. Tako smejo biti gostinski obrati odprti: 1. Na območju uprave policije v Ljubljani, predstojništev mestnih policij v Mariboru, Celju in Kranju, policijskega komisarijata na Jesenicah in mestnega kapetanata v Ptuju ter v krajih, kjer so sedeži okrajnih načelstev, in sicer kavarne do 1, restavracije in gostilne do ■24. krčme in pivnice do 23. 2. V vseh ostalih mestih 'iti trgih smejo biti kavarne odprte do 24. restavracije in gostilne do 23. krčme in pivnice do 22. 3. V podeželskih občinah smejo biti odprte kavarne do 23, restavracije in gostilne do 22. krčme in pivnice do 21. 4. V krajih (ne občinah) turističnega značaja v ožjem pomenu, dalje v krajih klimatskega (planinskega) in kopališkega značaja, ki so uradno priznani, vetja v času glavne sezone takšen predpis policijske ure, kakršen je predpisan za Ljubljano, ob drugih letnih časih pa veljajo predpisi pod točkama 2. in 3. glede na to, v katero kategorijo kraji spadajo. Na pustni torek iti Silvestrov večer smejo v krajih pod 1. in pod 2. ostati kavarne odprte do 2, drugi • pogostinski obrati pa do 1. V vseh drugih krajih pa smejo kavarne in drugi pogostinski obrati na ta dva dneva biti odprti do 1. — Kavarne se ne smejo odpirati pred 5, Eksplozija mine povzročila 4 miiifone din škode že v sdbotni številki smo poročali, da so v naše morje priplavale številne mine, ki so se odtrgale od albanske obale. Ena mina je eksplodirala tudi ob obali v Budvi in povzročila ogromno škodo. Ena vila in en hotel sta močno poškodovana, deloma pa so porušene tudi sosedne hiše. Več oseb je bilo pri eksploziji laže ranjenih. Površna ocenitev je dognala, da znaša škoda okoli 4 milijone din. ** po''co 10.ooo- ika“ s pa , . .. ljubljanska univerza počastila g. Ivana Hribarja Senat ljubljanske univerze je soglasno potrdil sloicp fakultetnega sveta juridične fakultete, da se podeli g. Ivanu Hribarju, bivšemu ljubljanskemu županu, izrednemu poslaniku, pooblaščenemu ministru in biv_ šemu pokrajinskemu namestniku častni doktorat prava za izredne zasluge pri ustanovitvi slovenske univerze. Svečana promocija Ho prihodnji mesec. ČLOVEKOLJUBNO DELO V PODČETRTKU Društvo RK v Podčetrtku je imelo nedavno občni zbor. Udeležba je bila povodna in so bili zastopani tudi Hrvati, ki so v pretečenem poslovnem letu pokazali mnogo zanimanja za to humano društvo ter ga v vsakem oziru in vsestransko podpirali. Tudi kot redni člani so pristopih v precejšnjem številu. Pri volitvah novega odbora, je bila predlaga na lista sprejeta. Novi odbor je volil ■/ svoje srede kot predsednika tuk, ban. zdravnika g. Dr. Eugena Jager a. podpredsednika trgovca Ivana Veršea, tunika učiteljico gdč. Milko Kifkovičiče-vo in blagajnika, šol. upr. v p. g. ,Franca Lovreca. Pod glasbenim vodstvom slednjega in režijo podpredsednika se nripravlja tudi prireditev »Kovačevega študenta , za kar vlada že danes veliko zanimanje, saj je Podčetrtek v zadnjih k:lih popolnoma mrtvil. NEDOGRAJENA .HISA .'»L JE /RUŠILA v. Zagrebu. To je že Tug i nesreča te - : -te. Ker e je štirinadstropna niša zru-■ D ponoči, ko ni nii.> delavce g tokrat n: 1 dl" 'lovošeU) žrtev. Gradbeniki pravijo, T: je mraz povzroči’ nesrečo, škode je drug milijon din. L 01.0 S M UK JE IZNAŠEL ki . Tu. i: v Splitu. Na navadno kolo Tuli! neke naprave, da se lahko si.m o prometino Sredstvo zbuja i 1 d ■ a mi vehko zanimanj . Izumi. K g -". j j., p,, kolosmuk se izpopolnil. 1';i’> novo voz.Mo doseg! i hitrost ivi urn. >'•; gi način bo kolo tudi v suecni uro abno Cefte c \a Ljudskem vseučilišču drevi ne bo predavanja, ker je predavatelj zadržan. c Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Celju, ima Jctno skupščino v nedeljo, i). februarja ,ob t) .dop. v dvorani bolela ,,Evropa' v Celju. c Zvon dobi salezijanska kapela v Gaberju. Blagoslovljen bo na Svečnico ob i). dopoldne. c Nesreča v gozdu. 54 letni delavec .Malija Sclišnik iz Luč je podiral drevje*. Pri lem je padel na njega hlod. Poškodovanega so oddali v celjsko bolnišnico. c Pasja steklina sc je pojavila v Medlogu, Zavodni in Zagradu v celjski okolici. Zaradi lega je proglašen strogi pasji kon-lumae. Banska uprava je izdala veterinarjem dovoljenje, da zatirajo steklino tudi s preventivnim cepljenjem psov. .Natančnejša navodila glede zaščitnega cepljenja se dobijo pri mestnem veterinarju v klavnici. Vse natančnejše glede pasjega koniu-ma'ca pa je razvidno I/. razglasa na uradnih deskah mestnega poglavarstva. Oni, ki se po navodilih ne bi ravnali, bodo strogo kaznovani. e Male oglas:' oddajte v upravi ..Vet ernika v Celju. Prešernova lil. •'!. MTAJTI ..MALI. OGLASE'* * ,,Družina" razpisuje nagrade. V soboto je izšla v Celju prva številka novega ilustriranega tedniku ,,Družina". Ze na prvi pogled je lisi prikupen po lepi obliki. V prvi številki razpisuje velike denarne nagrade. ki j ib bo uprava lista razdelila med naročnike, ki bodo lisi naročili in plačali do 10 .februarja. Prve tri nagrado so [jo 10(XI din. šest nagrad po 500 din. Kazen lega pa je še 30 manjših nagrad. Lepe nagrade so že zbudile zanimanje javnosti. Letna naročnina lista je samo 50 din Treba jo priznali, da je lisi izredno poceni K podrobnejši oceni novega lista se še o priliki povrnemo. Uprava pošilja prvo številko s položnico na ugled , I* sine. btm Novo cene mesa. Glasom odločbe me-ga poglavarstva mora biti I. vrstno in II vrstno goveje meso ločeno in tudi vidno označeno s cenami Za I vrstno meso je določena cena od 15 17 din in za II. vrslno enotna cena II r-dingha. Toda ta je še pravočasno potegnil samokres in žival pri priči ustrelil. Ženo in hčer so nemudoma odpeljali v vse njegove štiri žene. Tu so se prvič videle in se kaj zaprepaščeno spogledale. Samega policijskega prefekta pa je močno presenetilo, ko so mu izjavile, da so bile v zakonu izredno srečne. Dr. Bell je bil — saj mu kaj drugega niso mogli očitati — obtožen mnogoženstva in obsojen na nekaj letno ječo. Vse štiri žene pa so mu, predno s^ se za njim za nekaj let zaprla jetniška vrata, izjavile, da ga bodo čakale ter mu ostaie zveste, dokler se ne vrn na svobodo. bolnišnico. Mladi Anny je gorila povsem zdrobila spodnji del desne noge, d očim je debila njena mati težke poškodbe po glavi in grudih. Nekaj dni po razburljivem dogodku je zidar Ferdingh vložil na sodišču odškodninsko tožbo, v kateri navaja kot največjo poškodbo hčerine desne noge. Hčerka je namreč imela na svoji desni nogi šest prstov, kar je prinašalo družini velike dnevne dohodke. Anny je namreč po cirkusih in varietejih kazala publiki svojih šest prsov na nogi. Ker je zidar Ferdingh sar. precej bolan, je bila dejansko mala Anny hranilec vse družine, in vprav radi tega je poškodba njene noge tem večji udarec. Ferdingh zahteva v tožbi 40.000 dolarjev odškodnine za uničeno nogo hčere, za prestani strah pa skupno za vse tri 10.000 dolarjev. Sodišče je na /azpravi, zu katero je vladalo v New-Yorku .ogromno'zanimanje, v celoti ugodilo prizadetemu zidarju. Pazile tisa vejice Do marsikatere zmešnjave je že prišlo radi tega, ker navadno ljudje vejicam in podobnim ločilom ne posvečajo zadostne pozornosti. Mnogi ločila enostavno kar spuščajo. Preberite si naslednji slučaj, pa boste videli, kako važna so ločila. V neki evropski državi so se odločili nezadovoljni častniki, da bodo vrgli s prestola svojega vladarja. V ta namen so skovali celo zaroto En sam človek jim je še manjkal, m ta je bil vprav dvorni maršal, ki je ostal zvest svojemu vladarju. Krčevito je odbijal zarotnike ter jih svaril. Na noben način ni hotel podpisati izjave, da se priključuje zaroti. Slednjič so ga zarotniki pregovorili ter ga izvabili na neko skrivno mesto, kjer so :mi zagrozili s smrtjo, če ne bi podpisal izjave. Maršal se je slednjič vdal in na kos papirja napisal izjavo: »Vreči vladarja s prestola dobro je bati se nikar ako vi pristanete jaz ne protivim se « Zarotniki so se, ne da bi izjavo natančno prebrali, z njo zadovoljili ter maršala izpustili. Izjavo so si prebrali po svoje, ne da bi kaj upoštevali eventualna ločila. Po njihovem se je izjava glasila: »Vreči vladarja s prestola! Dobro je! Bati se nikar! Ako vi pristanete, jaz ne protivim se!« Toda kako so bili presenečeni, ko jim .i’-zvesti maršal poslal sporočilo in kopijo izjave s pravilno postavljenimi ločili. Tedaj so brali naslednje: »Vreči vladarja s prestola? Dobro je, bati se! Nikar! Ako vi pristanete, jaz ne, Protivim se!« Ples pripomore k vrtki liniji Z ozirom na to, da porabi plesalec oziroma plesalka pri plesu več telesnih moči kakor drugod, lahko prištevamo ples med najboljša sredstva za pridobitev vitke linije. Doslej smo samo vedeli, da je ples dobra gimnastika za telo, da pa obenem lahko deluje tudi kot shujševalna kura, tega nismo vedeli. Čim boljša je plesalka, tem več energije in telesnih moči porabi. To dejstvo bo gotovo razveselilo vse one pripadnice ženskega spola, ki jih narava ni preveč obdarila s takozvano vitko linijo in bi se rade na najenostavnejši način iznebile vsaj par kilogramov. Enostavnejše poti do vitke linije, nego je ples, si ne moremo misliti, kajti ples nam je istočasno tudi razvedrilo. Vendar tudi pri tem ne smerno pretiravati, kakor ne smerno pretiravati pri raznih shujševalnih kurah z limonami, stradanjem itd. Pretirano plesanje, slabi srce. Plešite zmerno, a z veseljem, in to bo veliko pripomoglo k izboljšanju vaše linije. Mecen Stari Kukavec je bil na smrtni postelji ter je dal poklicati notarja. — No, vsakemu dobrodelnemu društvu volim deset tisoč, gasilcem dvajset tisoč, vsem svojim vnukom pa po petdeset tisoč. Od kdaj pa imate tako premoženje? -se je začudil notar. — No. premoženje resda nimam, toda le naj izvedo, da sem imel dobro voljo! Najbolj čudovita zabloda na svetu ]e v tein, ko si nekaterniki predstavljajo, da ie človekova sreča v tem, če ničesar ne dela. — (Tolstoj) Zvestia prijatelja „.;j Ivan Albreht: V beznici pri morski ribi' šumi kakor v osjem gnezdu. Izgubljenci, zgarani delavci, sluge in mali uradniki, vmes pa ljudje raznih odtenkov, ki jim na oko ni mogoče prepoznati poklica. Tu v zakajenem kletnem prostoru so prav za prav vsi enaki, demokracija, ki ji dajeta soparica in tobakov dim čisto svojski nadilf. Vedno utrujena’in zlovoljna natakarica se preriva irted mizami, za njo pa kakor senca lazi skoraj pritlikav človek z majhnim blokom in svinčnikom v roki ter pazljivo posluša, kaj naročajo gostje pri tej ali oni mizi. Nekoliko plešast je, malce zabuhel v obraz, oči so skrite za velikimi naočniki, obleka pa zgovorno priča, da možak prenočuje po šupah in hlevih, v bolj milih letnih časih pa kje v praproti ali pa kar v . božjem naročju« sredi zelene trate. Daj no ljudem mir, mora nadležna, ga tu in tam nahruli natakarica, :saj vidiš, da se nihče ne zmeni za tvojo modrost!« Kdo pa je ta človek?- vpraša ljubko dekle, ki sedi z malce starejšo tovarišico za iiialo mizico v skrajnem ievem kotu nračne-ga prostora. Že po vedenju se obema pozna, da nista iz kroga stalnih obiskovalcev morske ribe- Natakarica sc samo brezizrazno nasmehne, podjetni možak pa ujame vprašanje in hiti s pojasnilom- Ce dovolite, lepa gospodiču:., trenutek pomenka, vam ne bo nikoli žal. Sem namreč grafolog. Živel sem dolgo v Pragi, Parizu, v Londonu in tudi v Afriki. Po ln»1'ji sem potoval in poznani več ko nol ••'.vet;;. * 1 Jeki. od začudenja 've more zapreti ust, grafolog ra kiti dalje: .Samo ih.k?.] vrstic vaše ;;i '.ve n., ta li- stek, pa vam takoj povem preteklost, sedanjost in bodočnost. To ni cigansko prerokovanje, gospodična, temveč znanstveno delo.« Preden se dekle prav zave, ji že sedi grafolog nasproti in položi prednjo svinčnik in blok. »Je čisto vseeno,. kaj napišete. Saj lahko napravimo najprej poskusuio, da se prepričate. Na podlagi pisave vam bom povedal, kakšnega stanu ste, kaj je \uš poklic in če ste iz mesta ali z dežele,« Ob tem zatrdilu se zg.me tudi dekletova starejša spremljevalka. Ali naj poskusim?-. >. praša končno mlajša, ko grafolog le .govori, starejša pa: Kakor veš, Minka.-.* Naglas je tak, da zvem kakor: »Seveda. Kaj sploh še čakaš! ..Si boš dala potlej tudi ti povedati, Marijana,: se še .malo obotavlja Minka, nakar vzame blok in svinčnik, češ: . Kaj pa naj napišem?-Kar želite, gospodična,-; se uslužno nasmehne grafolog. »Za mojo -znanost je vsebina čisto brez pomena.« Minka malo pomisli in nato začne: - Draga Ema! Prosim, pošlji mi nekaj metrov dc-lena, če ga dobiš kaj prida vredno tam doli •••je že dovolj,« jo prekine grafolog, l;i je z očmi vestno spremljal njeno pišočo roko. Previdno odtrga listek iz bloka in ga nekaj časa molče ogleduje. Nato polagoma začne: -Gospodična, vi ste doma z dežele. Pisava, pravi, da ste z Gorenjskega - \li vidiš, Marijana, da je r- -. : • ;'’ prekriža /‘.'i"1 a roke v naročju- in t nato obrisa s p.-2'eeo^i : jr. ' Iv. i l-v.'..or . ču- dodelniku. Tudi starejša je presunjena, grafolog pa kakor slep in gluh za vse okrog sebe: Po poklicu ste obrtnica, vendar še ne izvršujete samostojno svojega obrta, razen za dom in kako prijateljico. Izvežbali pa ste se v poklicu v mestu, v Kranju ali pa v Ljubljani.-j Minka si niti dihati ne upa, grafolog pa' ii Šamo pogleda v strmeče oči in sklepa dalje: »V Ljubljani, gospodična, pri nekih sorodnikih. Vidite, tale poteza tukaj pa pove, da ste šivilja. Pa recite, da ni res!« zmagovito dvigne grafolog glavo in prodorno motri strmeče deklp. Kako naj, ko ste pa vse tako natanko zadeli. Pri očetovi sestri sem se učila šivanja, pa pnjvi ata, da naj bom rajši kar doma. Kolikor je treba za dom, pravi, da že znam.c Grafolog sedi kakor imperator po dobljeni bitki, medtem ko Minka skoraj plaho vpraša, koliko je sedaj dolžna. Malenkost, gospodična. Recimo deset dinarjev, če vam ni preveč. Saj je bil samo poskus, se smehlja grafolog, medtem ko položi Minka denar predenj. Soba je polna tistega nerazločnega šuma, ki ga povzroča istočasno govorjenje večjega števila ljudi v zaprtem prostoru. Grafolog si hitro naroči pijače in bujno govori o svojem življenju. Beseda mu teče kakor na olju, nakar se tudi ženskama razvozlja jezik. Mimogrede mu povesta, da sta sestričini. Marijana dela v tovarni, Minka na je doma pri starših. Oče je železničar na Gorenjskem, mati je pa že dolgo h.-.Mma. Zato mora Minki voditi gospodinjstvo Suveda b' rajši živela v Ljubljani, toda ' - 'a.i si ne more p-s ti. Morda se ma- t .i i/b< I . a zdravje, pot;.in bo že drugače. (Sledi konec.) Protiletalska baterija na‘Norveškem Odmev dogodka v zverinjaku Mar bor tl Likvidacija stavbne zadruge »Naš dom Ustanoviielji so osnovali na likvidacijskem občnem zboru že drugo - produktivno zadrugo Včeraj dopoldne je bil v Pohodnikovi -sejni dvorani občni zbor stavbne zadru-Kč »Naš dom«, ki je bila šele lani ustanovljena. Zborovanje, na katerega so bili pripuščeni samo tisti zadružniki, ki % izpolnili svoje obveznosti, je vodil predsednik zadruge g. K a c. Ta je v svojem poročilu izjavil, da je mariborsko registrsko sodišje odredil likvidacijo stavbne zadruge »Naš dom», ker je Zadružna zveza ni hotela sprejeti v članstvo. Izjavil je tudi, da so dali razni vplivni ljudje v Mariboru o zadrugi slabe informacije, češ, da v odboru ni ugled ni'h osebnosti in da so v njej zadofženci itd. Zaradi tega da je Zadružna zveza odklonila »Naš dom«, sodišče pa odredilo likvidacijo. Tajniško poročilo g. Korošca je ugotovilo, da je imela zadruga til vpisanih članov, od katerih je 48 delež izplačalo. 10 jih ie izstopilo, 50 članov pa je plačalo samo vpisnino. Ker celo dva odbornika nista plačala deležev, je Zadružna zveza izrekla zadrugi »Naš dom« nezaupnico. G. Korošec je poročal, da je bilo v zadružni opekarni zaposlenih 13 delavcev, ki so izdelali lani 313.000 kosov opeke. Iz blagajniškega poročila g. Lavrenčiča posnemamo, da je imela zadruga v preteklem letu din 465.560 denarnega prometa, in sicer din 237.433 prejemkov ter 228.127 din izdatkov. Opekarna je dala 124.324 din prejemkov in 130.500 din izdatkov. Vrednost še neprodane opeke znaša 78.500 din, dolga na opekarni pa je še 35.117 din. — Bilanca izkazuje 4.100 din dobička. Naj zanimivejše je bilo poročilo nadzornega odbora, 'ki ga je dal namesto odsto-pivšega Frana Novaka skupinovodja g. Ivan Krajnc. Kritiziral je poslovanje uprave, češ, da ni bilo reda, kakršnega zahteva gospodarska zadruga. Gosp. Krajnc je navedel, da je dobil predsednik g. Kac na račun nagrade v obrokih skupno 5.500 din, poleg tega pa je zadruga plačevala polovico najemnine predsednikovega krojaškega lokala. Trdil je, da je bila opekarna nepotrebna, ker 'bi se lahko namesto te nakupile parcele in gradile hišice, kar je bil glavni in edini namen zadruge. Na njegovo poročilo je navezal tudi član nadzornega odbora g. Močivnik nekaj besede in predlagal, da se upravi ne podali razrešnica. Nato je predsednik g. Kac obrazložii zadevo glede nagrad, ki da mu jih je dovolil upravni odbor. S tem denarjem pa da je kril resnične izdatke, ki jih je imel za delo pri zadrugi. Res je, da je predsednik žrtvoval ves svoj prosti in tudi delovni čas v korist zadruge. Po daljši in burni debati je bilo ugotovljeno, da se proti odloku sodišča ne da nič storiti. Staro zadrugo je treba likvidirati. Takoj nato so ustanovitelji prve zadruge zbrali 18 podpisov in ustanovili novo zadrugo »Naš dom«, stavbna in produktivna zadruga, ki bo včlanjena v Zvezi slovenskih zadrug. V upravni odbor so bili izvoljeni: Korošec, Lavrenčič, Černesel, Krajnc Ivan, .Turšič in Križman, v nadzorni odbor pa prejšnji predsednik Kac, Otto in Močivnik. Odbor se bo konstituiral na prvi seji. Pričetek dela v Tezenski ulici Konec preteklega tedna je bil v Tezenski ulici na Pobrežju drugi komisijski ogled na licu mesta, h kateremu so bili povabljeni vsi’ posestniki zemljišč ob cesti, zlasti oni, ki doslej še niso dali svojega pristanka za brezplačno odstopitev potrebnega pasu zemljišča, da bi se mogla ulica, ki predstavlja najvažnejšo prometno zvezo s Teznim, primerno razširiti in poglobiti. Pri drugem ogledu je bil dosežen z vsemi posestniki sporazum, tako da se danes pričnejo dela, ki bodo pripomogla občanom do ceste, posebej pa še nezaposlenim do skromnega zaslužka. Cesta bo razširjen:* na 5—6 m, istočasno pa bo tudi zmanjšan vzpon preko klanca v Stražunskem gozdu, ki ga bodo deloma odnesli. Delo je omogočila Borza dela, ki je dala v ta namen din 10.000.—, toda z omejitvijo, da se denar ne sme razdeliti kot podpora, temveč ga je treba uporabiti za javna dela, ki niso predvidena v proračunu. Tudi pobreška občina ima mnogo nezaposlenih,- deloma domačinov, de- loma tujcev, večinoma takih, ki jih je pritegnila industrija, kjer pa so pozneje izgubili zaslužek. Da se razpoložljivi denar enakomerno razdeli med potreb- ni, Učiteljski diplomski izpiti na državni učiteljski šoli v Mariboru so bili od 13. do 24. t. m. Kot ministrski odposlanec jim je predsedoval upok. prosvetni inšpektor dr. L. Poljanec. Izpit je uspešno napravilo il pripravnikov in 7 pripravnic in sicer: Fabiani Melita, Hanžurej Danilo, Herščak Helena, Klemenčič Vladimir, Knez ivan, Kovačič Franc, Radi velikega povpraševanja po Moserjevem filmu » Moja hčerka živi na Dunaju« predvajamo istega še v torek 28. in sredo 29. januarja 1941. Grajski kino, Maribor ne, je občinska uprava sklenila, zaposlovati dnevno po 10 delavcev, ki se bodo tedensko menjavali, dokler ne pridajo vsi na vrsto. Najprej bodo upoštevani domačini, nato pa drugi, ki niso pristojni v pobreško občino. Na ta način je zagotovljeno delo za dobo 5 tednov. Da bi se pa tudi pozneje lahko nadaljevalo, je občinska uprava vložila prošnje na razne naslove, predvsem pa na banovino, da bi priskočili z izdatnimi podporami na pomoč. KOMISIJA PREGLEDUJE JADRALNA LETALA Danes se mudi v Mariboru zastopnik Sre-dišnje uprave »Aerokluba« iz Beograda, ki pregleduje v prisotnosti šefa modelarske sekcije v Mariboru g. Vodopivca in g. Moravca mariborska jadralna letala. Včeraj je bila komisija v Ljutomeru. in Viktor Goli f. V Dravogradu je Umrl v 72. letu starosti nidustrijee Viktor Goli, oče mariborskega podjetnika Gustava Golla in .soproge mariborskega zdravnika dr. Bedjaniča. m. Poslovilna predstava Vladimira Skrbinška. Sinoči je bila v gledališču pred nabito dvorano zadnja predstava »Lepe Vide«, s katero se je za letošnjo sezono poslovil od mariborskega občinstva igralec in režiser Vladimir Skrbinšek, ki bo drugo polovico leta deloval v Skoplju, v jeseni pa ga bomo lahko zopet pozdravili v svoji sredini. Tudi včerajšnja predstava »Lepe Vide« je dosegla popoln uspeh ter je bil zlasti poslavljajoči se umetnik deležen toplega priznanja. m Mariborsko trgovstvo opozarjamo, da Je zadnji rok za vlaganje pridobninskih napovedi 5. februar. Do tega termina posluje tudi v pisarni Združenja davčni strokovnjak, ki na željo pomaga odnosno izdeluje le napovedi dnevno od 15. dalje. Ne zamudile torej zgoraj navedenega roka, da ne bo neprijetnih posledic. — Združenje trgovcev za mesto Maribor. Stenka Rasein m. Nove učiteljice. Zaradi pomanjkanja učnega osebja za ljudske šole je ministrstvo prosvete odredilo, da se v tekočem šolskem ■etn kandidati petega lelnika učiteljišč pripustijo predčasno, že v januarju, k diplomskim izpitom, tako da morejo med letom natopiti učiteljsko službo. — Na zasebnem učiteljišču Šolskih sester v Mariboru so »e ti izpiti vršili od 13. do 23. t. m.; predsedoval jim je kot ministrski odposlanec dr. l°s. Tominšek. Kandidatinj je bilo 14; 'sem se je priznala usposobljenost za učitclj-pi poklic Te sor Brečko Gabrijela, Drevenšek Lucija, ligo Sonja, Kobal Marija, Kovačič Na-Y‘i, Mladovan Danica. Nemec Verena, Oblak Julijana. Perovec Zora, Puhar Helena, Reich-JJann Rozalija, Seničar Ana, Kkribc Marija, Rajnko Margareta. m Ljudska univerza v Studencih. V četrtek, 30. jan., ob 19. lx> predavanje g. profesorja Šiliha Gustava o lemi „Kdaj je otrok goden za srednjo šolo". Pred predavanjem zanimive tedenske slike. MALE OGLASE« lovski pes, nemški pli-I. Dobi sc pri zdravniku dr. Branku Aleksiču ,Jurčičeva 6-1 f. ČITAJTi: m Sivo-belkasl čar. sc je zaleke Lesjak Tatjana, Mesarič Alojzij, Nekrep Alojzija, Plevnik Rudolf, Plevnik Vera, Podhost-nik Karol, Rebernik Marija, Remec Sava, Simončič Alojzij, šurkalovič Miroslav, Verlič Cvetko in Zagornik Anton. Pet pripravnikov in ena pripravnica imajo popravni izpit v marcu t. I. Stenica Hazin Sokolsko društvo Vuhred - Marrabenj priredi v soboto 1. februarja običajno pustno prireditev s plešem na katero so tudi maske dobrodošle. Prevozna in odvozna sredstva bodo na razpolago Narodni Maribor vabljen! m. Kovčeg z vsemi šolskimi knjigami, plaščem, čevlji ter perilom je nekdo izmaknil v vlaku neki 16letni mariborski dijakinji, ko se je vračala z vlakom domov na počitnice. Njen oče je trenutno brez zaslužka. Zaradi tega prosi dobra srca, da bi ji darovali stare čevlje, plašč ali kaj drugega, da bi se lahko oblekla. Eventualna darila naj se oddajo pri šolskem slugi na I. dekliški meščanski šoli. m. Požar je izbruhnil v noči na nedeljo v Studencih v gospodarskem poslopju posestnice Petkove na Kralja Petra cesti. Studenški gasilci so bili takoj na licu mesta in v kratkem času preprečili večjo nesrečo. Domneva se, da je bil ogenj podtaknjen. Prav dobro je služil gasilcem ob tej priliki vodni bazen v Kalohovi ulici. Sličen bazen bi bil potreben tudi v Gregorčičevi, ker je v tem delu Studencev precejšnje pomanjkanje vode. m Pogojno je bilo odpuščenih iz kaznilnice v Mariboru 12 kaznjencev. Med njimi je tudi bivši ]>olie. stražnik Anton Meblin, ki je dobil predlani tri leta robijo, ker jc ustrelil svojo ljubico, samega sebe pa obstrelil v glavo. Sedaj se vrača v svobodo kot popoln slepec, ker je oslepel na obe očesi. m. Razbojniški napad na beračico. Neznani moški, baje gre za nekega E. T., je na Aleksandrovi cesti napadel revno ženico Marijo Hauptmanovo iz Košakov, ki se preživlja z milodari dobrih srce. Ko mu ni takoj izročila denarja, jo je sam preiskal, moral pa se je zadovoljiti z drobižem v znesku 40 din, ki ga je imela v cekarju. Po dejanju je neznano kam pobegnil. * Poročila sla sc g. dr. DušanPipen-bacher .sodnik v Ormožu in gospodična Danica Lasič iz ugledne mariborske rodbine. * PLANINSKI PLES, 1. februar, začetek ob pni ‘20. CITAJTE »MALE OGLASE* * Ob 7. zjutraj, v torek 28. I. m. v stativi. ci maša za pokojnega notarja g. Olona Ploja- * Nameščenci in delavci ,>tariborske tovarne svile v Radvanju se ponovno najlepše zahvaljujejo vodstvu tovarne za izkazano pomoč v živilih in povišanju mezd. m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 25. do vključno 31. januarja Kraljeva dvorna lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05 ter Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. m. Zveza upokojenih oficirjev, vojaških uradnikov, njihovih vdov in sirot je na svojem občnem zboru razpravljala o predlogu mestne uprave mariborske podružnice sUdru-ženja upokojenih oficirjev in vojaških uradnikov kraljevine Jugoslavije« s sedežem v Beogradu glede razpusta zveze in pristopa članov k združenju. Predlog je bil odklonjen ter bo ostala zveza tudi v bodoče. Po volitvah je bila po večini izvoljena dosedanja uprava. ni Moško kolo ,znamke. »Alfa“, je nekdo ukradel tkalcu Ivanu Artcnjaku od Sv. Miklavža izpred neke gostilne na Ptujski cesti. Kolo ima štev. 2-132303 in 771298. BULMAJKA prekosila vse rekorde ! Zaradi ogromnega zanimanja, se predvaja film še do vključno srede 29. januarja v „KIMO ESPLANADE” Narodno gledališče Ponedeljek, 27. jan.: zaprto. Torek, 28. jan., ob 20. .JlabakMk^. KedtB Sreda ,29. jan.: zaprlo. („Lepa Vida ". 6fo- stovanjc v Murski Soboti.) Za predpustni čas. Ker je mariborska drama dozdaj dajala po večini seriozne komade ,hočc za dobo pred pusta ustreči tudi željam po posebno šaljivi veseloigri Tej želji pa najbolj ustreza Nušiče-va izredno duhovita in zabavna komedija »Sumljiva oseba", katere premiera bo ta leden. Kino' * Esplanade kino. Radi ogromnega saaj nimanja predvajamo .,Balalajko" do vključno srede. Največji glasbeni film Eddy Nelson, llona Massey. Grajski kino. Danes izborna veseloigra „Moja hčerka živi na Dunaju“. Smeh. Zabava. Hans Moser, * Union kino. Od danes naprej »Tundra" puslolovui film z znamenitim Del Cambre v glavni vlogi. Kje se bodo razdeljevale živilske karte spodnjo razdelitev mesta v rajone za razdelitev živilskih izkaznic. Hišni lastniki oz. upravitelji naj dvigajo karte točno po sledečem razporedu: V poslopju dekliške ljudske šole I., Miklo- šičeva cesta 2, pritličje, desno. V torek, 28. januarja: Barvarska ulica, Dravska, Glavni trg, Gledališka, Gospejna in Gosposka ulica. V sredo, 29. januarja: Gregorčičeva ulica, Jenkova, Jurčičeva, Ključavničarska, Krekova, Lekarniška, Livada, Mesarski prehod, Minoritski prehod. Miklošičeva, Ob jarku, Orožnova ulica, Pri parku, Pristan. V četrtek, 30. jan.: Rotovški trg, Slomškov trg, Slovenska ulica, Splavarski prehod, Stolna ulica, Tkalski prehod in Trubarjeva ulica. V petek, 31. jan.: Tyrševa ulica, Ulica 10. okt., Vojašniška ulica, Vojašniški trg, Volk-merjev prehod, Žički prehod in židovska ulica. Usnjarska ulica. V poslopju dekliške ljudske šole IV., (Cankarjeva šola), vhod iz Razlagove ulice v kletnih prostorih. V torek, 28. jan.: Aškerčeva ulica, Cankarjeva ulica, Ciril-Metodova in Cvetlična ulica. V sredo, 29. jan.: Frančiškanska ulica, Loška, Marijina, Mlinska in Prečna ulica. V četrtek, 30. jan.: Prešernova ulica, Sodna, Tomšičeva, J. Vošnjakova, NVildenreiner-jeva, Zagata in j Apostolova ulica, Berne-kerjeva, Bezcnškova, Čopova, Gajeva, Glaser-jeva, Ilirska, Ipavčeva, Kamniška c., Koroščeva, Kosarjeva, Kralj Matjaževa in Medvedova ulica. V sredo, 29. jat*: Gosposvetska in Koroška cesta. V četrtek, 30. jan.: Na poljani, Nekrepova, Ob bregu, Pipuševa, Pristaniška, Ribiška, Ro-sinova, Sernčeva, Stegenškova, Strma, Tomanova in Thurnerjeva ulica. nikov trg,' Vrbanska in Vrtna ulica. V poslopju dekliške ljudske šole II. (Magdalenska šola-nova) podpritličje, vhod iz žolgcr- jeve ulice. V torek, 28. jan.: Beograjska ul., Betnavska c. in Aljaževa ul. V sredo, 29. jan. Bolfenška, Celjska, Čolnikova, črtomirova, Dalmatinska, Delavska, Dušanova, Dvorakova, Endlicherjeva, Ferkova in Fochova ulica. V četrtek, 30. jan.: Frankopanova, Ghego-va, Gozdna, Hlebova, Jadranska, Jelačičeva, Jezdarska in Kettejeva. V petek, 31. jan.f' Jerovškova in Tržaška cesta, V telovadnici deške ljudske šole III na Ruški cesti. V torek, 28. jan.: Kolarjeva ulica, Komenskega ul., Komenskega trg, Korytkova ulipa, Koseskega, Kostanjčeva, Kralja Petra trg, Kratka ulica, Kurilniška, Levstikova, Linhartova, Hočka, Magdalenski trg, Malgajeva ulica, Marmontova, Železničarska in žitna ulica. V sredo, 29. jan.: Ljubljanska ulica, Masa-rykova, Mejna, Metelkova, Murkova, Ob železnici, Parmova, Valvazorjeva, Verstovškova in Wolfova. V četrtek, 30. jan.: Pobreška c., Pohorska, Popovičeva, Pregljeva, Preradovičeva, Primorska, Puškinova, Radvanska, Žolgarjeva ul. V petek, 31. jan.: Raičeva ulica, Rapočeva, Resljeva, Ruška, Smoletova, Sokolska, Stefen- V petek, 31. jan.: Smetanova ulica, Stross- sonova, Stritarjeva, Studenška, Taborska, Te-majerjeva, Vegova, Vilharjeva, Vinarska, Vod- slova, Tvorniška, Poštelska in Wattova ulica- POHIŠTVO-OPREM A MALI OGLASI ŽENSKI KOTIČEK SLUŽBO DOBI SLUŽBO IŠČE VAJENCI.(KE) STANOVANJE SOBO ODDA Občni zbor Sokola Maribor III \'W 1'rizerski saion „PAVLA“ naznanja cenjenim strankam da imajo abonenti v pred’ olačilu 20c/0 popusta poleg že priznano nizkih cen in prvorazredne postrežbe. Salon „Pavla“ Koroška 9 SPOMNITE SE CM D! neodvisno revijo realističnega mladega rodu, ki se bori za pravični red, za svobodo človeka in s tem za boljšo slovensko bodočnost. — Naročnina za vse leto samo din 80.—, za dijake popust. — Ljubljana, poštni predal 103. Posamezna številka se prodaja po din 10.—. TISKOVNA DRU2BA Maribor, Cankarjeva 1 m.K igri na karte je pregovoril neki Alfonz Lang ključavničarja Antona Tašnerja, češ da gre za pošteno igro. čim sta prišla v neko gostilno v Dravski ulici ter je Tašner položil nekaj kovačev na mizo, jih je Lang pograbil in zbežal. Tašner ga je zasledoval ter dobil od Langa pri vratih močan udarec, tako da je poškodovan. Lang je zbežal. m ,V prepiru je udaril neki neznanec 21 letnega .delavca Jožeta Ambroža iz Maribora s kolom po glavi in čelu. lako da je moral v bolnišnico. ■ —t—BM—- - do 20 besed stanejo r. davkom vred 15.— din. Vsaka nadaljnla beseda 1.— din. Kdor ISčc službo, plača za lak oulas namesto 15.— din samo 12.— din. Mali oglasi za ženitve, dopise, posest, trgovsko In obrtno reklamo pa stanejo namesto 15.— din 20.—. din. Vsaka nadaljiiia beseda v teh oglasih stane 2.— din. Za piftnene odgovore glede naslovov v malih oglasih znaša posebna pristojbina 3.— din, kateri znesek |e treba priložiti v znamkah. Male oglase ie treba plačati tako] pri naročilu. Pri pisnenih naročilih so lahko plača v znamkah. Za vse male oglase, če so debelo tiskani, velja dvoina tarifa. Globoko užaloščeni sporočamo tužno vest, da nas je v nedeljo dne 26. januarja 1941 po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 72. letu za vedno zapustil gospod lo 20 besed 12 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din MESTO KLETARJA skladiščnika, inkasanta ali karkoli iščem. .Razpolagam z gotovino kot kavcijo din 10.000. Ponudbe pod »Vesten:; na poslovalnico »Večer nika«. Ljubljana. 22294-3 do 20 besed to din. vsaka nadaljnja beseda din NATAKARICO mlajšo moč. sprejme v službo s 20. 11. 19-11 gostilna Pri kolodvoru. Potrebna kavči« din 20UIJ.- - v gotovini. Ponudbe s sliko poslati pod -Samostojna« na oglasni oddelek »Večernika«. 22123-2 lo 20 besed 15 din. vsnka nadaljnja beseda 1 din Prodam PLESNE OBLEKE masive, čevlje, spomladanske kostume, gugalnik in drugo rabljeno pohištvo.’ Rabim več dvo in 3 sobnih stanovanj. Starinarnica in posredovalnica za stanovanja Ria Josek, Celje, Gosposka 26. 22291-13 industrijaiec Sprejme še BLAGAJNIČARKA s kavcijo od 7000 do 10.000 din. Nasi. v oglasu, oddelku »Večernika«. 22288-2 STROKOVNJAKA za gozdno produkcijo iti vod sivo lesne industrije iščemo za takoj. Ponudbe na »Slov-les«. Ljubljana, Tyrševa 15. 22292-2 POMOČNICE sprejme takoj dam. mod. salon. Gregorčičeva ul. 12? 22289-2 POSTREŽNIC A se .sprejme. Naslov v og|. odd. »Večemika«. 22217-2 KORESPONDfcNTINJO perfektno tudi v srbolirvat-ski korespondenci in steno-graiiji, sprejme tovarna. Ponudbe pod »Večletna« praksa« na ogl. odd- »Večernika« • 22179-2 INKASANTA proti plači- ki bi ob enem akviriral, išče domača zavarovalnica Ponudbe pod »Domača zavarovalnica« na ogl. oddelek »Večernika«. 22136-2 lo 20 besed 15 dih, vsaka padallnja beseda 1 din VAJENCA-KO sprejmem. Krojaški salon Av beriiek, Rotovški trg, Maribor. 22287-4 Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v torek, dne 28. jan. 1941 ob pol 3. uri iz hiše žalosti na pokopališče v št. Janžu pri Dravogradu. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo dne 29. ja. nuarja 1941 ob 8. uri v Dravogradu. Po želji pokojnika prosimo, da namesto vencev darujete za reveže. M lo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Dvosobno SONČNO STANOVANJE se odda s 1. marcem. Povpra šati \Vildenrainerieva 13-11. 22283-5 — -- - < O A* KANC Dravograd, dne 26. januarja 1941 Prodam črno ZIMSKO SUKNJO m hubertus. Zamenjam tudi za mizarsko orodje alj harmoniko. Mlinska 22, dvorišče 22041-18 jo ?u besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Odda se prazna ali OPREMLJENA SOBA gosHOdičui. Kejžarjeva 4. _________________ _ 22295-8 SOBA s štedilnikom in opremljena soba Se odda takoj ali 1. februarja v novi stavbi poleg Ljubljanske ulice. Naslov v oglesnem oddelku »Večernika«. 22281-8 Žalujoči ostali ASTROLOŠKA SPECIALISTKA Mme. FELICITAS daje na podlagi točnih rojstnih podatkov zanesljive nasvete ob torkih in petkih. Sodna ul- 26-111. 22249-18 do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnja heseda ? din PAVILJON s trgovino in trafiko se takoj odda v najem v Mariboru, Ribniško selo 1 Informacije: Marija Orovič. Celje, Cesta na grad št. 2. 22174-11 HIŠA z zemljiščem naprodaj ob prometni cesti tik avtobusne postaje blizu mesta Naslov oglasnem oddelku »Večerni-nika«. 32285-U OBVESTILO! Sporočam vsem prijateljem in znancem, dahom ir «a “ slaščičarsko obrt ook. Emana !! vodila naprej. Priporočam se torej vsem cenj. odjemalcema vljudno prošnjo, da v bodoče ostanejo tudi meni naklonjeni. Vdova Mati da 11» C^J-ova Maribor, Slovenska ul. 6 — Meljska cesta 2. Večernik • Uglasi |>o ceniku - Itokopis; »<. Poštni čekovni račun štev 11 >109