Leto IX., it. 41.
PoStnfna plačana v gotovini.
V Uuhljani, 16. decembra 1922.
V organizaciji 1« mol, kolikor moči — toliko pravica!
Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokraj. odbor GDSJ.)
Samouprava.
(Misli k državnemu kovinarskemu kongresu.)
Na§ letošnji strokovni kongres nam Je naložil dolžnost pričeti s pripravami za zedinjenje strokovnih organizacij po celi državi, in sicer onih. ki sq v sestavu G. D. S. J. v Belgradu im ki delujejo po smernicah amsterdamske strokovne internacionale.
Ta dolžnost gotovo ni lahka, če pomislimo kako različen ie delavski pokret v Jugoslaviji in kako so deskriditirali idejo zedinjenja oni. ki so hoteli to vprašanje rešiti kar v 24 urah. Da se tega problema ne da prelomiti kar čez koleno.^ nam priznavalo sedal že tisti najbolj goreči so-drugi. ki so nas pred letom še proglašali za izdajalce.
Podlaga za vsako zedinjenje in sodelovanje je medseboino spoznanje in med-seboino zaupanje. Vsako zedinjevanje. ki ne temelji na tej podlagi bo ostalo le na
Pa-pfrjU in bo kvečjemu to veliko in Vipo idejo deskrldltiralo. Zato se ml zedinjeva-niu nismo proti vili. temveč smo priporočali. naj se organizacije predvsem med sebol spozi\a?o in potem naj se korakoma približuje:o druga drugi.
Federativnega zedinjenja mi nismo nikoli priporočali že z ozirom na to ne, ker tudi država ni federalistična, čeravno ima federaciia že sama po sebi toliko slabih strani, da jo delavske razredne orga-nizaciie po vsem svetu odklanjajo.
Kakor smo se po eni strani protivili federaciji tako smo istotako bojevali boj proti centralizmu, če ima federacija več slabih kot dobrih strani, potem je pri centralizmu ta slučai še v večji meri. Ne bomo na dolgo in široko razpravljali o napakah centralizma, navedli bomo samo eno. ki zadošča vsakemu socialistu, da se odloči proti njemu.
Centralizem, oa bodisi v državi ali organizaciji izmolze vsa sredstva iz posameznih edinic ter jih nakooičl v centrali. Na ta način se sicer centrale zelo okre-pe njihov aoarat postane velik, tako velik. da se nazadnie zbirokratizira in zvodeni Kar ie na najhulše. le na to. da ubija
v	posameznih podružnicah veselje do dela kaiti če ne ostane podružnici kmalu niti tol'ko sredstev, da bi si brez prošnje na centralo smela kupiti vsai pisemski paoir potem res n!ma podružnični odbor o čem sktenati in debatirati.
iz vseh teh razlogov le treba za zedl-nievanie strokovnih organlzacil najti platformo. na kateri se izognemo slabih strani. ki Vh prinaša federalizem In tudi onih. ki fh Ima centralizem. In taka platforma nam je nudena v samoupravi
Nedvomno je. da si moramo prel ali slej ustvariti enotne strokovne organizacije. ki bodo imele raztegnjeno fronto preko vse države. Te organizacije bodo morale imeti enotno vodstvo, enotna pravila in pravilnik in tudi enotne sklepe kongresov Vse akcije obsežnejšega značaja naj bodo centralizirane in naj jih vodi centrala. Za vse te stvari je centralizem na mestu in ni škodljiv.
Posameznim edinicam je pa treba pripustiti toliko samouprave, da svojim razmeram orimerno izvedejo sklepe kongresov v življenie. Imaio nai možnost in sredstva, da manjše lokalne akcije, tudi mani pomembna mezdna gibanja in manjše stavke izvedejo brez vodstva centrale, seveda pa morajo biti vsi ti koraki izvedeni v skladu z društvenimi pravili in sklepi in navodili kongresov in centrale. To na* bi veljalo za posamezne edinice. ki nai pa »inaio tudi pravico združiti več edinic v večjo (pokrajinsko) enoto.
Prav gotovo radi priznamo, da nikakor ne gre. da bi se v enotnih profesionalnih organizacijah ustanavljale še posebne skupine, ki nai bi delavce združevale še po plemenu ali narodnosti. Gotovo ie nedopustno. da bi ločili hrvaškega delavca od srbskega ali slovenskega.
Zavedamo se tega — vendar pa mislimo da je treba ustanoviti pokrajinske enote, ki naj imajo v glavnem nalogo zvezati posamezne podružnice s centralo. Smatramo da je treba nasloniti organizacijo na živo življenje, zato ne smemo prezreti. da se jugoslovanski delavski pokret dosedai ni razvijal v enotnih razmerah, temveč Ima slovenski svoie posebnosti, na Hrvaškem zopet duge. v Srbiji druge in v Bosni tudi druge posebnosti, ki izvi-raio iz tamošniih razmer, ali kakor pravijo Srbi — iz tamošnje mentalitete.
Se dolgo bo veljal Zagreb za hrvaške delavce kulturen center, kakor Ljubljana za slovenske in Belgrad za srbske. Prav nobenega razloga ni, da bi se teh centrov ne ooslužili in potom njih razširili enotno mišljenje in enotno delovanje vsega jugoslovanskega delavstva. Nasprotno potrebno ie. da imamo toliko uvidevnosti, da
Čevljarsko in usnfarsko
Med usnjarskim in črevljarskim delavstvom ie pričelo nekako živahno zanimanje. Tako prihajajo na naše Osrednje društvo usnjarjev in črevljarjev v Mariboru razna poročila in Statistike o usnjarskem in črevljarskem gibanju v inozem-
Izhaja vsako soboto.
Uredništvo in uprava:
Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 6/IL
Stane posamezna St. 75 p, mesečno 3 Din, celoletno 35 Din. — Za člane izvod po 60 p.
Oglasi: prostor 1X55 mm 1'50 Din.
Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste.
prepustimo Zagrebu, nai on organizira na Hrvaškem, Sarajevo v Bosni. Belgrad v Srbiji in Ljubljana v Sloveniji. Seveda je treba pri tei razdelitvi predvsem upoštevati kulturno enotnost, vendar tudi gospo* darska in prometna vprašanja ni zanemarjati. Da bi pokrajinski odbor (ali ka-* kor bi ga pač imenovali) upravljal podružnico v Zemunu, ki ga loči le savski most od Belgrada in to samo zato. ker je spadal nekdaj pod Hrvaško — bi bil nesmisel. Vendar pa s tem še ni rečeno, da bi podružnica v Šiški pri Ljubljani mora* la pisati šele v Belgrad, če bi bila tam centrala, nai odpošlje zastopnika centrale na kako mezdno gibanje ali kaj sličnega.
Taki pokrajinski odbori nai bi opravljali pač v glavnem kulturno delo in srednje velike akcije, oa tudi te seveda v skladu s pravili in v duhu kongresnih sklepov, vendar naj imajo tudi ti toliko akcijske svobode ali samouprave da bodo vse te akcije mogli prilagoditi razmeram^ ki v. oni pokrajini vladajo. Zato naj dobe tudi toliko sredstev, da jim bo to delo omogočeno.
Ce bi hoteli navesti kak konkreten primer, je treba, da si predočimo organizacijo. ki se je že zedinila po celi državi kakor n. pr. kovinarska. Ta bi morala imeti po našem predlogu pokrajinske od* bore v Ljubljani. Zagrebu. Belgradu in Sarajevu. Finančna sredstva naj bi bila pa porazdeljena tako. da bi dobila od, skupnih dohodkov podružnica 15—20%, pokrajinski odbor od 30—50% in preostanek nai bi hranila centrala za stroške enotnih akcil itd.
Seveda smo te številke imenovali kar za primer, natančna kvota naj se določi po stvarnem orevdarku in po veliko* sti organizacije. Treba je seveda obenem izdelati tudi pravilnik, katere stroške nosi podružnica katere pokrajinski odbor in katere centrala.
Še eno vprašanje je pri zedin je vanju precej važno ker nam bo delalo še mnogo preglavic. In to je: »Kie nai bodo centrale?« O tem bomo napisali nekai misli v prihodnji številki.
S to razpravo smo hoteli povzročiti debato in razmišljanje tirdi o teh vprašanjih. ki po svoji važnosti ne zaostajajo za drugimi. Ce se ta debata sproži, smo dosegli naš namen.
delavstvo v inozemstvu.
stvu. Usnjarji in črevljarji Čehoslovaške nam poročajo, da se nahajajo v obupni krizi. Pišejo nam med drugim, da je na Češkem 300 tovaren za črevlje. ki so zad-< nia leta izdelavale do 30 milijonov parov črevljev. vsled krize ©a. ki ie v zadniitt
»teseciti nastala, je obratovanja zmožno le 40 tovaren in niti te ne obratujejo v normalnem teku. V Čehoslovaški je danes 10.000 črevljarskih delavcev brez posla. Njim izplačana brezposelna podpora presejra že 160.000 dinarjev. Crevlji, ki jih danes izdeluje Čehoslovaška. ne ostanejo na domačem trsu, marveč jih izvažajo v Dansko Švedsko. Italijo. Ogrsko in celo v Nemško Avstrijo. Usnjarski delavci se nahajajo v nekoliko boljšem položaju, ker imaio tovarne jako ugodno konjukturo.
Centrala usnjarjev in črevljarjev v Budimpešti poroča, da ima 40 podružnic s skupno 13.000 člani. Prispevke, katere plačujejo ti člani, so mnogo višji, kakor pri nas. Predvidevano je da se bodo s prvim januarjem zopet povišali, tako na pr bodo plačevali člani prvega razreda 102 K. v drugem razredu S6 K in v tretjem razredu 47 K tedensko.
Ce pogledamo našo usnjarsko organizacijo mora človek ostrmeti, kdaj bo trinajst tisoč organiziranih, kdaj pa šele se bodo zavedali sodrugi. da je edino z visokimi prispevki mogoča uspešna borba. Pri nas pa vkljub temu. da so organizacijski prispevki jako nizki, še vedno člani godejo in mrmrajo, da so previsoki.
V zadnji številki »Delavca« smo poročali. da je Zveza industrijcev in obrtništvo vložilo protest proti zakonu o zaščiti delavcev in zahtevalo, da se zakon popravi ali Pa nadomesti z novim. Povedali smo tudi kakšne namene ima pri tem Zveza industrijcev,
Ker se nikakor ne moremo strinjati s to akcijo Zveze industrijcev. ki hoče zakon poslabšati, jeSrokovna komisija protestirala proti tem zahtevam podjetni-Šva pri ministrstvu za socialno politiko z naslednjim dopisom:
»Uradni list pokrajinske upTave za Slovenijo« z dne 13. julija 1922 objavlja pod št. 211 zakona o zaščiti delavcev. Zakon je na eni strani delavstvo zadovoljil, medtem ko na drugi strani podjetništvo proti zakonu protestira, češ. da je »pro-švercan« in sprejet brez sodelovanja trgovske in obrtne zbornice ter Industrijske komore. Za delavstvo te izjave podjetništva za veljavnost zakona ne morejo biti merodajne, ker se naslanja na § 126„
Ministrstvo za socialno politiko je izdalo naredbo. s katero se ustanavlja fond za brezposelne v slučaju industrijske kri-
Zalcon o zaščiti delavcev z dne 14.^ itmlia 1922 predpisuje, da žene brez razlike starosti in mladeniči pod 18 leti nc smejo biti zaposleni pri nočnem delu. To velja za obrti, industrijo, trgovine, železnice in slična podjetja. Otroci pod 14 letom ne smejo biti zaposleni v pod:etjih, ki jih navaia zakon. Vkljub temu. da imamo zakon, pa se še dogaiaio slučaii. da podjetniki nesramno izkoriščajo žene kakor tudi deco pri nočnem delu. Delavstvo
Kar se tiče dela ali krize, nam ogrski sodrugi nič ne pišejo.
Unija usnjarskih in črevljarskih delavcev v Niirenbergu (Nemčija) se je tudi začela zanimati za naše gibanje. Potom ogrske centrale nam je poslala pozdrave ter tudi od nje pričakujemo poročila o gibanju usirarskega in črevljarskega delavstva v Nemčiji.
Kakor nam. tako tudi nemško-avstrij-skim usmarjem in črevljarjem prede jako huda. Zveza industrijcev na Dunaju je hotela 28. oktobra na vsak način znižati mezde, in to za celih 20%. Ali zavedno in dobro organizirano usnjarsko delavstvo ie ta naskok za enkrat z uspehom odbilo. Toda podjetniki niso ienjali. takoj so ponovno sklicali delavske zaupnike, da se pogovore o znižanju delavskih mezd. Kako je pogajanje izpadlo, nam še ni znano.
Ne bo dolgo, ko bodemo tudi mi jugoslovanski usivarji in črevljarji zvezani s celo Evropo. Zato sodrugi in sodružice, ojačite vaše organizacije, spodbujajte člane k razredni zavednosti, zdramite zaspance in zaslepljence in jih privedite v svojo organizacijo. Edino v močni organizaciji nam bo možnost dana upreti se reakciji in podjetmškemu nasilju ter pokazati. da smo tudi mi vredni stopiti v zvezo z bratskimi strokami v inozemstvu.
zadnji odstavek zakona. Ker se podjetništvo tudi sicer z zakonom ne strinja, protestira v celoti proti njemu ter zahteva potom Ministrstva za trgovino in industrijo da se zakon popravi oziroma nadomesti z novim. Zakon v nikaki točki ne ovira razvcra naše industrije, niti razvoja obrtništva, temveč ureja le socialne razmere delavstva.
Radi tega odločno protesframo proti zahtevam podjetništva, ki imajo tendenco. da se zakon o zaščiti delavcev popra-
vi	ali pa nadomesti z novim, če se pa iz
socialnih potreb mora spremeniti zakon, pa zahtevamo v imenu delavstva Slovenije. da se kakršnakoli točka zakona spremeni le sporazumno z Delavsk;mi zbornicami in strokovnimi organizacijami.
Nasprotno Da prosimo gospoda ministra. da čimoreie izda pravilnik in poslovnik volitev iz delokroga zaupnikov ter da predpiše čimpreje vzorec delavskih legi-timacii. ki nai nadomestijo staroveške delavske knjižice.«
ze. Upajmo, da stvar ne ostane na papirju kakor je to pri meščanskih vladah navada. marveč, da se tudi udejstvl
ki se nahaia v kakem takem obratu, kjer ne upoštevalo zakona o zaščiti delavcev, nai vse tozadevne kršitve nemudoma naznani svojim strokovnim organizacijam oziroma osrednjemu društvu, v katerem ie organizirano. Zakon o zaščiti delavcev. katerega smo sprejeli kot nekako miloščino, bo le tedai koristen, kadar bo delavstvo pazilo na njegovo točno izvršitev.
Iz organizacij.
IZ STROKOVNE KOMISIJE.
Potom Glavnega radničkega Saveza v Beogradu nas je obvestil Glavni radničkf Savez Bolgarije, da vlada v Bolgariji velikanska brezposelnost. Obenem nas prosi, da obvestimo naše delavstvo, da ne potuje tja, ker s tem povečava brezposelnost in poslabšuje že itak kritični gospodarski položaj Bolgarskega delavstva. Od brezposelnosti so najbolj prizadeti kovinarji, lesni delavci in viničarji.
Okrožna Strokovna komisija v Celju, je na
seji dne 2. decembra t. 1. sklenila, da se imajo po zakonu o zaščiti delavcev izvoljeni obratni zaupniki prijaviti imenoma tajništvu okrožne Strokovne komisije v Celju, Vodnikova ulica 3. Zaupniki se morajo voliti v vseh obratih in tovarnah povsod, ki je zaposleno delavstvo. (Olcj §§ 113. in 114. zakona o zaščiti delavcev »Uradni List« štev. 74 z dne 13. julija 1922.) Podjetniki (ravnatelji), ki bi se protivili volitvi obratnih zaupnikov, ali, da bi jih ne hoteli priznati, jih takoj naznanite na gori označeno tajništvo v svrho vložitve ovadbe, radi kratenja delavskih pravic, priznanih po citiranem zakonu. Oni delavci, ki so zaposleni v podjetjih, kjer ni strokovne organizacije, lahko naroče referenta od tainištva okrožne strokovne komisije v Celju v svrho izvršitve volitev obratnih zaupnikov in razložitve zakona. (V področje celjske okrožne Strokovne komisije spadajo vsa podjetja na območju okral-nega glavarstva Celje, Brežice, Konjice, Slov. Gradec, Mozirje in Rogatec.) — Tajništvo okrožne Strokovne komisije v Celju.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Ker se	niso	odzvali	našemu	pozivu, ki	smo
ga	priobčili	v 39.	številki	našega	lista, glede	po-
ravnave naročnine smo bili primorani ustaviti list sledečim naročnikom na polovico: Uniji stavbinskih delavcev v Celju, ter njenim podružnicam in podružnici Uniie slov. rudarjev v Hrastniku. Popolnoma ustavili smo podružnici Uniji slov. rudarjev v Velenju, ki nam dolguje 500 Dinarjev na naročnini.
One. ki smo jim za enkrat ustavili samo polovico naročenih izvodov opozarjamo, da ako do prihodnje številke ne poravnajo zaostalo naročnino jim bomo ustavili list popolnoma.
KOVINARSKA stroka.
II. DRŽAVNI KONORHS KOVINARJEV JUGOSLAVIJE.
Za II.	redni	državni	kongres	kovinarjev, ki
sc	bo vršil	v dneh 25., 26. in 27.	decembra	L l
v Zagrebu je določen naslednji dnevni red:
1. Otvoritev kongresa.
2. Volitev verifikacijskega odbora.
3. Konstituiranje kongresa.
4. Poročilo uprave o celokupnem delu, referent s. Bračlnac.
5. Edlnstvo Saveza, referent s. M. Obra-dovlč.
6. Projekt novih pravil, referent a. J. Goltu ajer.
7. Projekt novega pravilnika, referent a. K. Jankovič.
8. Stavkovna ln tarifna politika, referent a. F. Svetek.
9. Volitev predsedstva ln kontrole.
10. Socialna zakonodaja, referent ». M. Obradovlč.
11. Savezno glasilo, referet A. Kunšlč.
12. Volitev delegatov za splošni strokovni kongres.
13. Penzllskl fond, referent s. J• Keleman.
14. Razno.
Opozarjamo vse podružnične odbore, da izročijo osnutke pravil in pravilnika, ki smo jih že razposlali ln pa rcsoluclii, ki jih bomo še razposlali izvoljenim delegatom, da jih prinesejo s seboj na kongres. Seveda je treba^ to še vse preje prcdebatlratl na odborovih sejah In članskih sestankih.
Pravico do delegatov bodo Imele podružnice, ki štejejo nad 50 članov In sicer za prvih 100 enega in za vsakih nadaljnlh 200 zopet po enega.
Razpredclba sc vrši na podlagi obračunov zadnjih treh mesecev ln sicer Imajo pravico:
Podružnice: Jesenice 4 delegate; Litibllana 2 del.: Celje 2 del.- Javornik 2 del.: Dobrava 1 del.: Store I del.: Guštnnj l del.; Tezno 2 de!.; Kamnik 2 del.; Muta 1 del.; Litija 1 del.; Lesce l delegata.
Vse te delegate naj se voli na članskih sestankih. imena izvoljenih delegatov naj se sporoči do 20. t. m. na podpisano tajništvo. Priloži naj se tudi pooblastilo, podpisano od predsednika In tajnika podružnice.
Podružnice, ki svoje predloge k pravilom in pravilniku še niso poslale naj to takoj store.
Centralno tajništvo ODK,
Socialna politika.
Zakon o zaščiti delavcev.
Fond za brezposelne.
Zaščita dece in žena.
KEMIČNA STROKA.
Osrednje društvo kemičnih delavcev je
priredilo prošli teden več shodov in predavanj.
Med njiini naj bo omenjeno predavanje v Rušah, ki se je vršilo 3. t. m. v restavraciji Novak. Predavanja se je polnoštevilno udeležilo delavstvo zaposleno v tovarni dušika. Predaval je sodr, Petejan iz Maribora o važnosti socialne zakonodaje. Istega dne se je tudi vršil strokovni shod papirniških delavcev v Prevaljah. Poročal Je sodr. Rejc o važnosti organizacije in v splošnem položaju delavstva Jugoslavije. Nadalje se je izvedlo v tovarni papirja mezdno gibanje pri katerim |e doseglo tamošnje delavstvo 35% povišanja na dosedanje mezde. Da se je mezdno Kibanje izvedlo z uspehom se je zahvaliti edino vstrajnosti organiziranega delavstva.
Da se poslovanje organizacije izpopolni in ojači je sk!eni'a podružnica kem. delavcev v Mariboru dne 4. t. m. naslednje:	Vse organizirano
delavstvo zaposleno pri tvrdki Svaty ter tvornici mila in mestne plinarne poživljamo: 1. Da vsaki član plačuje redno svoje tedenske prispevke in sicer za vsaki mesec od 1 do tretjega tozadevno izvoljenim oziroma pooblaščenim podblagajni-kom. 2. Da podblagajniki točno obračunavajo glavnemu blagajniku podružnice in to do šestega vsakega meseca. 3. Da vsakega člana, ki bi se ne ravnal po tem sklepu ozir. da bi namenoma zaostajal s svojimi obveznimi prispevki, kaznuje ozir. ukini članske pravice kakor to predvideva pravilnik osrednjega društva. Izvzeti so samo slučaii bolezni, brezposelnosti in bedno stanje, ki sa pa more ugotoviti podružnični odbor. 4. V bodoče se bodo na vsakem mesečnem zborovanju javno prečita!! oni, ki redno plačujejo svoje prispevke, ter ožigosalo one, ki zaostajajo ali hočejo namenoma škodovati podružnici.
Ker je v Interesu članstva samega upamo, da se ne bodo našli ljudje nad katerimi se bo moralo po zgorajšnji točki postopati
USNJARSKA STROKA.
Usnjarsko In Čevljarsko delavstvo Slovenije
preživlja zadnje mesece vsled krize, v kateri se nahaja rsniarska in čevljarska industrija jako kritične čase. Ko je pred enim mesecem pomočnik finančnega ministra gospod Plavčič na umeten nač'n začel dvigati našo valuto, so začele v splošnem cene padati. Kapitalistično časopisje je na dolgo in široko pisalo kaj nas vse čaka, kake Ci.se bomo Sc preživljali. Marsikdo je živel v nadi, da mu bodo sedaj začeli leteti pečeni golobi v usta, vsaj posnemalo se je tako iz bur-žuazniii listov. AH zmota ni izostala. Namesto golobov pa smo dobili industrPsko krizo. Posebno prizadeta je bila v tej krizi usnjarska in čcvliarska Industrija posledico te krize niso nosili le industrijalci. naivečji del nosi seveda ubo-oelavna para Delo v usnjarski stroki se ie skrčilo na 3 do 4 ure dnevno, mnogo delavstva Je tudi odpuščenega. Poleg Itak nizkih plač pa še ta ndaiec fr lahko si vsakdo predstavlja v kakem gospodarskem položaju se nahaja usnjarsko in čevljarsko delavstvo. Z vsem tem pa tovarnarji in podjetniki omemene industrije nikakor niso 7ad,»voljni z bedo v kateri se to delavstvo nahaja oni hočeio še več. Nameravali so s pomočjo vlade pritisniti na delavstvo, da pristane še na znižanie mezd. Mnogo je takih, ki so celo s silo odfgal! Itak bore krajcarje.
Kakor lečeno, ni to umetno dviganje naše valute popolnoma nič koilstilo delavnemu ljudstvu marveč ga Je na mnogih krajih jako oškodovalo. Danes naša valuta pada in cene se dvl-*aio ali kriza sc n' polegla. Da se kriza še nekoliko poslabša je :iaš vrli socialni minister gospod 2eriav ;rivo!li podjetnikom podališanie delavnega £aSa na drvtt, da celo na 10 ur. Na eni str>ni brezposelnost na drugi strani podalj-šanle delavnega čas3 'z teKa ie iasno razvidno kako nesmiselno sc vod' resort ministrstva za socialno politiko. N n mo io da bi minister socialne politike gledal ubii 7iti brezposelnost je le še podpira z raznimi {retidelavskimi odredbami.
Naloga naša je, da odločno stopimo v obrambo proti tej brezvestni gonji. Ce pa hočemo vse to dobro Izvesti moramo vzlic kri/l in težkočami v katerih Se nahajamo, popustiti vso mržnlo napram svoji strokovni organizaciji. Treba bo iztrebiti vse demagoge kateri se po eni strani podietnlkom prdizulejo, po drugi pa vede ali nevedč podiralo organizacijo in nie voditelje. Da s tem škodujeio edino delavstvu In njegovi organlzacPI je samo ob sebi umlilvo. Ti ljudje se radi ponašalo kaj so za organizacijo vse storili, pa niti prispevkov ne plačiiieln. vrhu tega pa še druge pregovarjalo, da naj bi ne plačali. Treba je previdnosti, da se takim demagogom ne nasede. Ne bo dolgo l<0 se bodo ljudje sami sebe raikrinkalL V boj za resnico In pravica
FIT/TPFA r!TfTA.
Kolektivna pogodba. Na podlagi delavskih zahtev vloženih po Uniji rudarjev v Zagorju, se je vršila dne 6. decembra t. 1. mezdna razprava ozir. mezna regulacija med rudarji in lastniki svinčenih rudnikov v Mežici, ki je končala naslednje:
Rudarjem prve kategorije se zvišajo plače na 100 kron, rudarjem druge kat. na 90 kron, rudarjem tretje kat. na 77 K in rudarjem četrte kat. na 57 K dnevno. Delavci prve, druge in tretje kategorije dobijo draginjske doklade v znesku 30 kron 40 vin., one osebe pa. ki spadajo v četrto kat. pa 14 kron dnevno. Poleg delavnih oseb dobe še draglnjsko doklado tudi ostali družinski člani A 13 kron 30 vin., če družina ne presega ženo in 5 otrok. Družinam, ki imajo več kot 5 otrok izplača podjetje za vsakega nadalinega le 7 kron 60 vinarjev. Poleg zgoraj navedenega dobe še oni družinski očetje z večjimi družinami, ki bi bili mogoče po sedaniih regulacijah dra-ginjskih doklad prikrajšani, posebni draginjski dodatek v taki višini, da pokrije njihove preišnie preiemke. Samski delavci dobe poleg zgoraj navedenega polovico gospodinjskih draginiskih doklad to je, 6.65 kron dnevno. Pri povprečnem akordnem delu dobe delavci 30% nad temeljno plačo dotične kategorije v kateri se nahajajo. — Kvalificirani delavci bodo prejemali plače do 110 kron dnevno, to je temelma plača, poleg tega so sodeležni zgoraj navedenih doklad. Vse druge določbe kakor nabavni prispevek, deputat, stanarina itd. ostaneio nada!:e v veljavi kakor to predvidevalo pre;šnje pogodbe.
Delavstvo je doseglo toliko, kolikršna je bila moč niegove organizacije. Ker je vsak- delavski uspeh odvisen od moči organizaciie. ne pozabite izreka: »V organizaciji je moč, kolikor mi/či toliko pravice«.
Donl«d.
Prevalje. Dne 3. decembra t. 1. se je vršil * pri nas sijajno obiskan strokovni shod papirniških delavcev. Iztega dne smo obhajali tudi 31et-nico obstoja podružnice Osrednjega društva kemičnih delavcev. Na zborovaniu je poročal so-drug Reic, tajnik Osredmega društva. V svoiem referatu ie v jedrnatih besedah obrazložil pomen strokovnega pokreta orisal je delo ministra za socialno politiko dr. Žerjava po katerega krivdi se omalovažuje osemurni delavnik. Omenil je, da se ie buržuazija na račun delavskega razreda zopet nekoliko ojačila, ter skuša na vseli oollih bodisi socialnem kakor gospodarskem potlačiti delavstvo v ozadje.
Razkrinkal je tudi demagoge, ki prihajajo iz raznih neodvisnih, krščansko socialnih narodno socialnih in Žerjavovih ,razdiralnih strokovnih organizacij. Nekaj od imenovanih imajo sicer tudi pri nas nastavljene pasti, toda iz niihove moke ne bo kruha, ker delavstvo dobro ve, da razdiralno delo ni nikdar koristilo, marveč škodovalo. Delavstvu kličemo bodi skala in na to skalo sl sezidaj močne socialistične strokovne organizaciie, ki so edino prave zaščitnice. kadar kapitalistični vulkani bruhajo ogenj na težko pri-borcnje delavske pravice. Na čast 31etnega obstoja naše podružnice je delavstvo sklenilo žrtvovati prispevek ene ure na teden na oltar svoji organizaciji.
Spodnia Šiška. V Sp. Šiški nasproti pivovarne »Union« imamo sodarskega mojstra »Tiš-lerja«, ki je pred kratkim prevzel delo za pivovarno -Union« in s tem spravil v nevarnost precejšnjo število sodarskih delavcev, ki so zaposleni v tej pivovarni.
Ta gospod »Tišler« zna svojo obrt pospeševati v svojo^ korist na prav umeten način!
Vposloulh ima 5 pomočnikov in 4 vajence. Dnevno delo začenja med 5. in 7. uro zjutral do
11.	celo tudi do 1. ure ponoči. Torej vajenci pod 17. letom starosti naj puste svoje zdravo telo moistru. ki ilh uči in potem ko bodo izučeni ne bodo pravzaprav več mogli premikati svojega telesa.
»Tišler« ne mara organiziranega delavstva, brezuvomno pa želi veliko dela in si ga pridobiva od delavstva v pivovarni »Union«.
Onilfba smrdi do neba in bo potreba nekaj ukreniti, da se odstrani smrad, ki zna okužiti še ostalo neuko delavstvo.
Inšpekcija dela. seveda, če bi imela čas, bi lahko posvetila v hišo, koder vlada nered, ki krši zakonska določila in ki podpihuje ogenj reakcije, naperjene proti delavstvu.
Nismo pričakovali od ravnatelistva pivovarne. da bode na tak način naskočilo na svoje delavstvo, in ga skušalo eksistenčno oslabiti, kakor ie to v resnici storilo.
Do tega je moralo priti. Delavstvu smo vedno pt ipovedovali. da se kapitalisti v svojih dejaniih niti za las ne razločuieio vsled česar tudi pivi.varno »Union« ne moremo postaviti na leako drugo stališče.
Tovarna po svoji velikosti z dnevom raste, tehnične se piav na lep način razvija in bo ena od naimrdernejših v JugoslaviJ.
Kajpada, to je vse lepo in dobro, toda to ni lepo še mani pa koristno, če konstatiramo, da ie tovarna nastala in se v toliki meri povzdignila »arao na račun delavskiii žuljev in konsumentov, od katerih lahko trdimo, da je 9J% pivcev piva same delavstvo.
Podjetie se širi, in sicer v stvareh, ki so Specielno namenjene samo obratovanju. Tovarna pa ni vol:na sezidati delavska stanovanja, ako-ravno vprsiuje povprečno 280 delavcev, po leti pa celo 3nd—380. Na ta način eksploatira tovarna delavstvo, ter išče revne med revnimi, da si osiguia cenejše delo.
Delavstvo se pa samo med seboj tepe In prereka ne, da bi spoznalo svojo duševno slabost, k> gre na korist velekapitala.
Bo pr'šel čas spoznanja, samo tedaj bode težje popravljati nešteto storjenih grehov in napak.
Tezno pri Alariboru. Pri Splošni stavbeni družbi d. d. se dogajajo stvari, ki jih je treba ožigosati in če še to ne bo pomagalo bomo pa morali energično nastopiti. To podjetje sprejema vedno nove delavce v službo, zlasti profesioniste in jih črez 8 ali 10 dni zopet odpušča z motivacijo, da so nezmožni ali pa, da itna zadosti pro-fesionistov. Pri tem pa plača te profesioniste, kakor se podjetju zljubi in se ne drži kolektivne pogodbe. Čisto iasno je, da pod'etje s tem drugega neče doseči, nego to, da zniža že zapo-s'enemu delavstvu plače in da razbije organizacijo.
Radi tega opozarjamo vse sodruge kovinarje. da naj ne iščejo dela v tem podjetju, do« kler ne javimo, da je ta zadeva poravnana.
Zaposleno delavstvo pa opozarjamo, da se trdno sklene v svoji organizacij, ter naj skrbi za lo, da bo obiskalo vse sklicane sestanke in shode. S tistimi pa, ki mislijo, da je shod ali pa sestai-ek zabava, bomo pa tudi obračunali. Kar je pa najbolj potrebno je to, da stoiite trdno za svojmi ijvoijenimi zaupniki, kaiti le tako pride zaupnik v podjetju do svoje veljave. Mogoče bo ie v krotkem treba pokazati našo zavednost in moč! Zato Vas kličemo v boj za vašo korist!
Rogaška Slatina. V Rogaški Slatini se vedno na škodo delavstvu kai zgodi. Za časa sezre so prav pridno izkoriščali delavske sile, ko pa sezra mine, ne more gospoda mirovati in se trudi ubogemu ljudstvu resnico zakriti in ga speljati na tenek led.
Sedaj ko v Rogaški Slatini vse spi, se je vladajoča klika izmislila sestaviti komisijo za pobijanje draginje. Izmišljeno — storjeno.
Komisija se je sestavila, ne vidimo pa nobenega zastopnika delavstva v niej. Pač pa same ljudi, ki so ob sezpskem času bili prav pridni za svoj žep ne glede na to, ali je bila njihova žrtev kapitalist ali delavec in revež, ki niti toliko ni imel, da bi se preživel.
Ta gospoda je čutila potrebo sestavljati komisijo za pobijanje draginje, ali bol:še rečeno, komisijo, ki bo maksimirala in postavljala na indeks svoje.^ za časa sezije še ne prodano blago, po oni ceni, kakor bo to njej najbolje ugajalo in koristilo.
To vse se godi pred očmi delavcev in kmetov, predvsem delavcev v Rogaški Slatini, ki dobro poznaio svoie gospodarje. Delavstvo se je umaknilo volji trojice kapitalističnih apostolov, ki bodo komisijo izrabljali v popolnoma druge svrhe kod v svrhe za katere ie namenjena. 2a-» lostno dejstvo, da delavstvo v tej komisiii nima niti enega zastopnika, ki bi vsaj kontroliral delo ostalih članov komisije.
Mrtvilo in spanje, je slast neukemu ljudstvu, tako tudi delavstvo prezre vsakdanje dogodke ne da bi premišljevalo, kakšne posledice iz tega nastanejo.
Strokovna komisija, je na prošnjo Osrednjega društva živilskih delavcev v Ljubljani, vložila protest in zahtevala razpustitev komisi:e, ki ni bila voljena od liudstva, temveč se je sestala po vol:i enega ali dveh gospodov.
Okraino glavarstvo v Ptuju na našo zahtevo se niti odgovorilo ni.
Radovedni smo v koliko ima župan Bizjak svoje prste v mes.
Stvar pa ne bodemo pustili zaspati, ampak bodemo_ nastopil, z vsemi silami, da preprečimo samopasovan.e ljudi, ki nimajo nobenih pravic se postavljati ljudstvu na čelo in iih na tak ali podoben način varati in izkoriščati
•	ruelntv?,' /! !?! trpiš- « k« veš za delovanje teh ljudi, ti ki jih poznaš, ti ki si iim že neštetokrat nasedlo, povzdignil svoj glas, upri se in z pametnim delom in treznim nastopom od-strani vsakega, ki ti ovira pošteno živlienje.
Tvoj kruli in življen:e je v tvojih rokah. (Spomni se zadnuh mezdnih pogajanj, ko si no svoji vobi pogorelo.)
Zahtevajte pravico na podlagi samoodloče-vanjal
Razno.
Ustanovitev državnega Saveza IndustrlJ-ccv. V Beograda se je vršila pred kratkim konferenca vseli industrijskih zvez v državi, na kateri je bila ustanovljena organizacija osrednjega industrijskega saveza. Sprejet je bil pravilnik osrednjega urada in proračun za prvo leto. Za predsednika je bil izvoljen g. Bavlonl, za namestnika pa g. Aleksander, predsednik Zveze indu-strijcev v Zagrebu, in še en član upravnega odbora Zveze industriicev v Ljubljani. Za prvega tajnika je bil izvoljen g. Turčin, za drugega pa dr. Gregorčič. Save.z bo pričel poslovati z novim letom.
V	Rimu so se vršila zadnje dni važna pogajanja med italijansko vlado in zastopniki ruske trgovske misiie. Pogajanja so se vršila tajno In so vzbujala veliko pozornost, ker se jih je udeleževal tudi Krasin, ki je prišel v ta namen tajno Iz Švice v glavno mesto Italije. Svoje občutke proti tem tajnim pogajanjem so prvi pokazali Francozi, ki se niso udeležili v Latisanni večerje pri lordu Curzonu na čast Mussolini'«. Večeril pa so prisostovall delegati vseh ostalih zavezniških držav.
Laška vlada bo odredila v najkrajšem času cenzuro nad časopisi, ker je baje dosegla površnost laških listov svoj višek. Fašlstovski listi poročajo, da .objavljajo listi neresnična poročila ali pa povečujejo važnost dogodkov. Tako da ne sme Iti nič več naprej. Vse mora namreč priti pod fašistcesk! klobuk.
Madžarski minister za notranje zadeve Ra-kovszky je predložil 6. t m. na seji narodne skupščine zakonski načrt o zaščiti, ki vsebuje skoro neverjetne barbarske predloge. Tako n. pr. smejo oblasti izgnati Iz države vsakega državljana, ki bo prišel navzkriž z državnimi paragrafi bodisi, da stremi po spremembi ustave, bodisi da krši »ugled« države s tem, da žali tradicijo države ali pa »patriotično čuvstvovanje«. Vrhu vsega sme vlada odpoklicati ob vsakem času vsakega državljana od 18. do 50. leta v vojaško službovanje v »interesu države«. § 11. zloglasnega zakonskega načrta dovoliuie tudi cenzuro nad poštnim, brzojavnim In telefonskim prometom. Na vsak način bo moral spregovoriti o madžarskem belem terorju ves kulturni svet.
Proračun ameriških Zedinjenih držav za leto 1923. znaša 3.180.843.000 dolariev za stroške t. j. dve mlllardl mani od stroškov tekočega leta. Od teh stroškov gre 280,881.000 dolariev za volno mornarico 259.552.000 dolarjev pa za vojaštvo. Za vojno zračno brodovje je določenih 12,781.000 dolariev. Ogromne vsote gredo za puške, sablie In topove. Kako lepo bi se godilo ljudem, če bi Izdaiatl denar za humanitarne potrebe In ne v morllne namene.
Nemški delavski časopisi pišejo o reakcionarnih elementih, kateri se potikajo po Bavarskem ter snujejo prevrat po Mussolinijevem vzgledu. Na čelu tega gibanja so bivši cesarski generali kakor Hindenburg, Luddendorf In dru-gL Listi pozivajo delavstvo, naj stoji na straži.
Zavezniški odbor strokovnjakov v Parizu je dokončal svoje delo ter bo te dni razglasil, kako se bo Izvršila razdelitev dolga bivše av-stro-ogrske monarhije med poedinimi državami, ki so prevzele bivše avstro-ogrsko ozemlje. Lepa reč, zdaj bomo plačevali še del dolga bivše vstro-ogrske monarhijeI Te dedščine prav gotovo ne bodo veseli naši davkoplačevalci.
Internacionalni mirovni kongres, ki se bo vršil na poziv amsterdamske strokovne Internacionale od 10. do 15. L m. bo od dosedanjih akcij največia internacionalna akcija za svetovni mir. Svoj prihod so doslej javile centrale Iz Belgije, Bolgarske, Danske, Nemčije. Franciie, Madžarske, Itallie, Luksemburške, Nizozemske, Avstrije, Poljske, Švedske ŠpnnFe. Potem 16 Internacionalnih strokovnih sekretariatov, nemška sindikalna centrala iz Češkoslovaške In centralni odbor ruskih sindikatov. Svoje sodelovanje le še javila II. internacionala (London) in 6 priklluče-nih ji organizacij: dunaisko mednarodno sodelovanje in 3 priključene ii organizacije. Internacionalna zadružna zveza in 3 priključene ji organizacije, delavska omladinska Internacionala (Berlin), Internacionala socialistične mladine (Dunaj) in slednjič še 12 Internacionalnih mirovnih In sličnih organizacij.
Abstincntsko glbanle. V Celju se Je že pred par meseci ustanovil krožek abstinentske družine. Imeli smo v začetku 15 članov, kar pomeni za naše, po alkoholu zastrupljeno prebivalstvo silno veliko. Kljub maloštevilnem članstvu naše družine lahko ugotovimo velik moralni uspeli, ki ga imamo v tem, da so se nešteti alkoholni ek-cesl skrčili za najmanj 50%. Vslcd tega dejstva sc je zmajnšal policijski aparat, kar pomeni manj Izdatkov za neproduktivno delo iz državne (ljudske) blagajne. Najboljši agitatorji za abstinentsko gibanje so v našem mestu delavske žene.
Pri mednarodnem posojilu Avstriji sodelujejo Anglija. Češkoslovaška in Francija z 22.2%, Italija z 18.51/«, Belgija s 5‘/», Švica In Španija z 2.9%. Agleški parlament je ravno 6. t. m. odobril za avstrijsko posojilo 2,250.000 šterlingov, kar znaša okoli 57 milijonov zlatih kron, švicarski parlament pa vsoto v znesku 20 milijonov zlatih kron v isti namen.
V	Londonu je podpisal angleški kralj 6. t m. proglas, s katerim se naznanja uveljavljenje ustave nove irske svobodne države. Podpisal je tudi proglas, s katerim je imenoval poslanca Ne-alfja za generalnega gubernatorja Irske. Po vesteh iz Dublina se je izvršil čip proglasitve ob popolnem miru.
Objave in zahvale.
Kovinarji Ljubljana! Odbor podružnice sklicuje vse čianc na članski sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 17. decembra 1922 v salonu restavracije pri »Levu«, Gosposvetska cesta (nasproti Kolizcja) Na dnevnem redu je:	1. Pred-
logi k prat tlom In pravilniku za državni kongres kovinarjev. 2. Volitev delegatov. 3. RaznoterostL Dolžnost vsakega člana je, da se članskega sestanka zanesljivo udeleži! — Odbor.
Krajevna borza dela v Celju. Razglas!
Glasom zakona o zaščiti delavcev (Ur 1. št. 74.
13.	Jul. 1922.) je okrožna strokovna komisija v Celju na seil. dne 2 t. m. sklenila, da naj tajništvo uraduje obenem kot krajevna borza dela In stce- po § 106. citiranega zakona. Istočasno se je odposlala prošnja na Osrednjo borzo dela v Belgrad za ustanovitev drž. kraievne borze dela v Celju po § 86. zakona o zaščiti delavcev. — P. T. delodajalce se s tem obvešča, da Imajo upoštevati § 102 cit. zakona pri odslovitvi delavcev ter S 103 pri nastanitvi Inozemskih delavcev. Prijave In objave Je pošiljati na: Krajevno borzo dela v Celju.
*	V Celju se le ustanovila zadruga »Delavski dom«. Član zadruge postane lahko vsaka oseba, ali oigamzaciia r er.im ali več deleži. Pristopnina je 5 Din. Deleži so po 100 dinarjev, ki se lahko odplačujejo v mesečnih obrokih. Vse dopise in pošiljat'.e je nasloviti na: »Delavski dom v Celju«, Vodnikova ulica 3.
Utrinki.
Izporl so kapitalistično protlsredstvo
proti delavskim stavkam.
Visoka kultura ne usneva v revščini, temveč ie izraz blagostanja.
Jedenski pregled.
Ljubljana, 12. decembra 1922.
AmeriSkl državni tajnik Hughes (Izgovori Hjusl) je započel velikopotezno akcijo, da se postavi Amerika glede svetovne politike na lastna tla, kakor ji Je to deloma uspelo v go. spodarstvu. Kakor smo že pisali, se snuje ne« kaka amcrlSka zveza narodov. Prvi korak k te* mu bo pomenjala konferenca srednjeameriških držav, ki se sestane v kratkem In ki bo skle* palo najprej o medsebojnem razsodišču, nadalje o splošni razorožitvi In o načinu, kako naj se pritegnejo zvezi države Južno Amerike. Ako se akcija državnega tajnika Hughesa posreči, kar je pričakovati, se sestane meseca marca prihod* njega leta vseameriška konferenca v St. Jagu, ki bo storila končni korak do popolne odcepitve ameriškega političnega in gospodarskega živi je* nja od Evrope.
Navzlic temu pa se ameriški zastopniki na orlentski konferenci v Ložanu vedno vneteje udeležujejo razprav in so tako prišli iz opazo* vanja k aktivnemu sodelovanju. Nastopajo pa z ameriško odločnostjo in samozavestjo. Tako so v eni zadnjih sej izjavili, da ne gre več upri* zarjati novih preseljevanj narodov — kar se na* naša na turško.grškl spor. Ako in kadar se bo v Evropi vršila kaka terltortjalna Izprememba, bo Amerika nastopala tako, kakor odgovarja današnji kulturi in civilizaciji. Prt tej priliki se je pokazalo, kako zelo se zaveda Amerika svoje neodvisne moči. Na vse klice za pomoč je od• govorila, da bi se pač udejstvovala pri obnovi Evrope, zahteva pa od evropskih držav pred< vsem, da spoštujejo svetovno kulturo in clvill* zacijo. Pač huda lekcija moleti EvropU
Nemiri v Evropi, Južni Afriki in Indiji to
stopili v ozadje, kee imajo evropske države do* volj opravka z neurejenimi političnimi razme* rami v Evropi sami in pa t popolnim razsulom evropskega gospodarstva.
*
Na orientskt konferenci v Ložanu se ko* žejo Turki še vedno nespravljive. To pa zlasti še iz razloga, ker zapada Grška v vedno hujše nemire. Neprestani spori med kraljem in vlado ne dajo, da bi prišlo v deželi do reda. Po vsej državi je silno narastlo republikansko gibanje. Da še ni prišlo do popolnega razpada države, je zasluga znanega državnika Venlzelosa.
Kar najodločneje pa nastopajo na lozanskl konferenci Rusi, ki to še nedkrilili svoje samo* zavestno nastopanje na genovski konferenci.
Z ozirom na resne zapletljaje v reparacij* skem vprašanju se je sklicala v Londonu konje* renca antantnih ministrskih predsednikov. Kotu ferenci predseduje angleški ministrski predsed* nlk Bonar Law. Razpravljali bodo predvsem o nemških predlogih glede moratorija In zunanje* ga posojila. Francoski zastopnik, ministrski pred* sednik Poincare, Je v imenu svoje vlade izjavil, da so nemški predlogi nepopolni, ker ne vsebu* jejo dovolj jamstev, nttt ne govore o kontroli in načrtu reparacijske komisije za stabilizacijo nemške marke. Ker so Francozi ostro nastopili proti nemškim predlogom in ker so se fran* coskemu stališču pridružili tudi Angleži, so vsi ministrski predsedniki zavrnili nemške predloge. Kakor se govor/, bodo stavili Nemci nove pred• loge, na podlagi katerih se morda posreči ure* dllev reparacijskega vprašanja.
Italija že mora biti sita fašizma, ker se ga ne more otresli. Toliko treznosti pa Ima vendar, da vsaj preklicuje vesli o nameravani zvezi med italijanskimi in madžarskimi fašisti. Sicer pa kaže razvoj italijanske politike drugo lice.
Navzlic gospodarskemu razsulu v Avstriji prihajajo z Dunaja	vesti,	da so Jele cene	— pa*
dali. Kot razlog za	to	navajajo to, da Je	večina
tujcev — obteženih t bogato valuto — zapu* stila Dunaj.
Na Poljskem	se	je vršila volitev	novega
predsednika. Izvoljen Je bil bivši minister Ne* rutowicz (Narutovič},	ki	je že prisegel.	Povo*
dom njegove izvolitve Je prišlo do burnih de* monstracij napram osebi novega predsednika, zlastt desničarski poslanci ga nočejo prtpoznatL lz Ruslie prihajajo vedno bolj žalostne in obupne vesti, dedovanju se je pridružilo ie propadanje prometa. Ruska vlada je na polovici svojih železniških prog v Izmeri nad 20.000 milj ukinila ves promet, ker je zmanjkalo kuriva. Kam vodi vse to? *
Vladna kriza v Beogradu Je priklpela do vrhunca. Po mnenju vseh odločujočih politikov tako stanje ne more več trajati 24 ur. Stari lis* jak Pašič to pot ni imel sreče. Hodil je ne dvor k avdijcncam ter sprejemal In vračal mandat za sestavo nove vlade. Pri tem se je pogajal z za* stopnikl posameznih strank, a na tako dvomljiv način, da nihče ni vedel, pri čem da Je. Tekom 6 dni, kar je bil Pašič dcslgntran za sestavitelja nove vlade, je politični položaj tako zamedel, da se sedal niti som več ne izpozna. S tem rav* nanjem Je hotel doseči, da bi radikalci dobili sami v roke državne vajeti, češ, da so demo* krati nezanesljivi. Demokrati pa Jim ntso šli na led. Pašič je pozval v Beograd tudi klerikalnega voditelja dr. Korošca in z njim razpravljal glede vstopa klerikalcev v vlado. Dr. Korošec je iz* javil, da bi bila njegova stranka pripravljena so* delovati v novi vladi, ako se Ji izpolnijo neka* tere zahteve glede Slovenije.
V	Slovenijo se Je te dni vrnil znani klerl* kalni vodja In bivši avstrofil dr. Šušteršič. Stari volk je oblekel ovčjo kožo In te spokoril. Baje ima tu še vedno prijatelje.
V imenu Strok, komisije (P. odb. GDSJ.). Izdajatelj: France Svetek.
Odtrovorni urednik:
Ivo Meznariči.