V
Casopis s podobami za slovensko mladino.
S ppilogo: ../^.ncjoljeok!' ŠteV. 9.                      V Ljubljani, 1. septembra 1901.                LetO XXXI.
<title>Oj, Auica zala</title> . . .!
\L/j, Anica zala,                    Zato pa edino                   Le mlado drevesce
Poslušaj moj glas:            Le zaljšaj srce!                 Lahko se zravnd,
sNe gledaj, ne gledaj         Posadi krepostij                A staro zravnati
Na lepi obraz!                   Vanj cvetke lepe!             > Nič več se n§ dl.
Lepota obraza                   Čas setve je v dobi           Oj, Anica zala,
Se hitro zgubi,                  Mladostni samo!                Poslušaj raoj glas:            ':
Lepota le dušna                V jeseni sejati,                  Olepšaj srce si,
^    . Ta večno trpi.                   Prepozno že bo!                Dokler je še čas!"
^ .-¦¦"-                                             •           '        U. ZakrajUek.
Kdo ve?
Tvaj je cena zdravja,                        Kaj je zlata mama,
"*        Ve to le bolnik,                            Le sirota ve,
Kaj prostost je zlata,                    Kaj prijatelji so,
To ve le jetnik.                            Meje ve srce.
Mirko M. 11
(