36. številka. Ljubljana, vtorek 15. februarja. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti preje man za avstro-ogerske dežele za celo leto lfi gld., za pol leta 8 gld., M četrt leta 4 gld. _ Za Ljubljano brez pošiljanja na tlom za celo leto Vi gld., y.a četrt leta .'3 gld. .'50 kr., za en mesec 1 gld. 1») kr. Za pošiljanje na dom ft« računa 10 kr. za mesec, ;jo kr. M četrt leta. — Za tuje dežele tediko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 8 gld. 50 kr., po pošti prejetnan za četrt leta .'J gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste d kr., čo se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če so dvakrat in 4 kr. šo se tri- ali večkrat tiska. ,
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 26— 96 poleg gledališča v „zvezdi".
Opravn i št v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Dunaji, da nema tukaj nobenih zvez niti v J Svoboda in prava ustavnost je le tam, kjor poslaniških krogih, ker so češko-moravskij si narod v zvezi z vladarjem sam postave in poslanei pretrgali vsako občenjo s 1 °fodo dela. Kjer je to na oktroiranej volji . . r» i u  i i • j •     i    , vladarjevej oprto, tam ie absolutizem. „Na-
tem listom. „Pol." dobiva svojo vest m do- r6d/ki pravico samodoločbe Upusti, pise od necega tukajšnjega „žurnalista", včasij pok0plje se sam pri živom telesu, pa jih Skrejšovski sani skuje. S taeini posto-1 in tisti narod, ki svoj blagor išče pri do-panjeni  si bode   češka žurnalistika sama tla jb roti njemu sovražne večine, p os ve -
spodkopavala. Uže pet let beremo vsak teden £uJe sam, ,8fbS P°?iuu, in ?l. Rj^'U*
'ne zasluži."   Polemizujoe z niladocehi, ka-
v „Pol M in drugih staročeških listih od mi-nisterske krize. S tem hočejo možje tolažiti češki narod utvrditi v pasivnej politiki. Pa še do dandenes sedijo Auersperg in tovariši na ministerskih, sedežih. Optimizem nikjer nij dober, najmenj pa v politiki. —
V jednem poslednjih listov* je „Pol." zopet prinesla debelo* tiskani telegram, da se državni zbor 12. februarja sklene, da po leti ue bo sklican, ampak še le septembra nli oktobra, kakor da bi bila vse to naravnost iz ministerskega sveta poizvedela.
Ko bi list le jednoga poslanca svoje stranke v državnem zboru imel, vedel bi, da ima državni zbor še toliko imenitnih predlogov ki, morajo rešeni biti tekom te sesije, mej katere spada trgovinska pogodba z liuniunijo, potem pokritje deficita, železnični predlogi itd., da pri največjej delavnosti ne more pred 2f>. februarjem svojega dela dovršiti. Najbrže pa bode sesija še le k o n c e m f eb r u a v j a odložena, ker se imajo deželni zbori začetka marca sklicati. Ali bode po leti res kratka sesija zarad trgovinske pogodbe z Italijo, o tem še zdaj nič nij odločeno.
Kot jedno izmej raznih govoric, ki se tukaj v poslaniških krogih slišijo, navajam, da se bode meseca maja zgodila sprememba v vnanjem min is terstvu ter da bode An-drassv odstopil.
terim se ve da „odpad" očitajo, konstatira poziv, da so ustavoverci uže vse orožje iz-streljali, da so bankerotni, pred moralno in denarno pogubo stoječi.
V <lf£<tvft«>in 4tJbow*U so bile na vrsti posvetovanja za nas menj važne male železnice na severu in postava o nalaganji sirotin-skili novcev Pri verifikaciji dalmatinskega poslanca Fluka je Lah Honda obrekoval Bodica, da Italijane v Dalmaciji terorizira, a dokazati ! nij mogel nič.
v m* «i je (trasi*ve.
O stanji stvarij v X»wtlij4M>miH se piše j iz Kuščuka „N. Fr. Pr." da mej prebivalstvom i močno vre, da bulgarski vstaški komite v Bu-i kureštu pridno dela.
Iz M n en tt ti j n* se poroča, da ta državicu letos neće več svojih (iO.000 dukatov danji (trihuta) Turčiji dati, češ, ta danj se je dajala samo za to, da Turčija varuje llu-munijo. Sedaj, ker ne more niti Ilereegovine brzdati, kako bi mogla Rumunijo braniti? ('emu torej danj V
]%'<"*»{<•* so kričavo predlanskem in še lani vpil], kako je Francoz demoraliziran, ki so ga slučajno premagali, porabivši puhlost napoleonskega vladanja, skozi in skozi spačen a Nemec, ta je prvi. Sedaj ko na Nemškem kljubu nagrabljenim milijardam vse rakov pot gre, Francozje so pa kljubu strašnim udarcem tako lepo krepčajo moralno in fizično, sedaj nemški prerok Bismark v državnem zboru za-javka: „franeoski delavec naredi v jed ne j uri še jed enkrat toliko kot n e m š k i".
Iz Duiinja u. febr. [Izv. dop.|
Ko bi pri nas v Avstriji bile samo dve veliki politični stranki, kakor na pr. na Angleškem ^Vighs in Tories, ali v severnej Ameriki demokrati in republikanci in ko bi te dve stranki imeli vsaka svoje večje ali manjšo število zastopnikov v parlamentu, ko bi pri nas bili na jednej strani ustavoverci ali rentralisti1# na drugej federalisti, potem bi v sedanjem političnem položaju nikdo ne dvomil, da bi morala vladajoča centralistična stranka umakniti se opoziciji. No samo, da vlada nij več v soglasji s svojo večino državnega zbora, ona tudi nij kos nalogam, za katere se je kroni nasproti zavezala, da jih bode srečno izvršila.
V pravej ustavnej državi v tacih slučajih ministerstvo odstopa, vladar kliče može" iz opozicije ali vsaj neutralne, parlament se razpusti in na novo izvoli.
V našej Avstriji smo še zelo oddaljeni od take ustavnosti. Temu pa je najbolj kriva razcepljena in razdrobljena o p oz it i j a, katera nema niti skupnega programa.
Tedaj vidimo nenavadno, nenaravno prikazen, da ministerstvo išče konHikto z lastno stranko, da bi potem lehko s častjo šlo, ker si ne upa srečno dognati sprave z Ogersko. Vodja opozicije pa, grof Ilohenvvart, podpira ministerstvo, ter glasuje za ministerske predloge, postavim za trgovinsko pogodbo z Ku-muuijo, zarad katere jo vlada stavila kabinetno vprašanje. Opozicija tako no more že zdaj vlado v svoje roke vzeti; na tem pa je malo ležeče, ali se zove kabinet Auersperg-Lasser ali Taaffe, ali Schmerling. Politični sistem ostane nespremenjen, dokler nij nova nagodba z Ogersko skle-n e n a.
Grof Taaffe je res bil te dni na Dunaji. Sedanji ministri bi njega vzeli mej sebe za ministra notranjih zadev, kerLasser ne bode več prevzel svojega posla. Sicer je Lasser toliko okreval, da se vozi na sprehod in tudi uže pohodnike sprejema. A zdravniki mu strogo prepovedujejo vsako duševno delo. Grof Taaffe bi tedaj lehko postal minister notranjih zadev, pa kakor se tukaj govori, to se mu premalo zdi, on sega po ministerskem p r edsed n i š tvu.
Ustavo verna stranka pa začenja izpozna-vati, da se ne sme prehudo prepirati z mi-nisterstvom. Sklenila jo tedaj, trgovinsko pogodbo z lluinunijo sprejeti; a ministerstvo nasproti ne bode sililo, da bi se morala pri-Btojbinska postava Se v tej sesiji na dnevni red postaviti. S tem je začasno kabinetna kriza rešena, seveda le začasno.
Opazoril sem vas, da je „Politik" jako slabo  informirana  o  političnem  položaji na
Politični razgled.
V Ljubljani 14. februarja. Cvhi so zopet svoje kandidate za deželni zbor oglasili in mu prjdeli poziv na narod češki, v katerem pravijo: Kakor pravi mož, katerega značaj se ne da, zlomiti, ne spačiti, varuje češki narod svoja prava, svojo posebnost, avtonomijo kraljestva češkega, katera je tudi nepogrešljiva tvrdnjava njegove narodnosti, da njegove eksistence. Pred vsem hoče sam svoj biti. Dobro vedoč, da nij velik na število, hoće svojo samostalnost varovati z zvezo s sosedi proti sovražnikom, katerim je moč in sila več, nego pravica. Kakor neče, da bi njen kralj bil vazal družili, tako tudi neče biti drugim narodom podložni. Društvo narodov in držav, mej soboj se skupnim vladarjem|za inojsobojno obrambo zvezane, to je bila ideja naših prednikov, iz katere izvira Avstrija, in le v tej ideji more živeti daljo. V tem smislu se hoče češki narod pogajati. Zavest si svoje velike preteklosti, za nobenim sosedom v i/.obraženji in produktivnoj moči zaostal, neče se dati narod češki nikomur na   izplenjevanje   in gospodovanjo.
Dopisi.
3 Wi tm ri««lc*'j* 4. febr. [Izv. dop.] V sredo večer 9. fobr. je napravilo „vseslovan-sko pevsko društvo" za svoje člane „tihi večer" v dvoraui „zum grunen Anger". S tem je društvo jako ustreglo vsem, ki so za petje posebno pa za slovansko — vneti. Pelo se je izborno, kakor nijsmo pričakovali, ker je le pičlo številce (od 40 pevcev le po 15 do 20) k pevskim vajam prihajalo. Program nij bil dolg, obsegal je samo sedem točk, a so se te tim boljše izpeljale. „Domovina", zbor, zl. Nedved so je najlepšo pela; jednako tudi oba čveterospeva in zadnja točka: „Posko-čnica" zbor. Tudi „toračanje" osmerospev, zl. Klaič je vzbudil mnogo rokoploska posebno od Hrvatov — in tudi „Samo", zbor zl. A. Foerster. Pri tej zadnjoj pesni bi bilo boljše, ko bi bil namesto čveterospeva — osmerospev, ker čveterospev je bil preslab — pretih, inači se je dobro pelo. Tudi duet na citre, kojega sta igrala gg. Sok in Setinec je bil izvrsten in je vsem dopadal tako, da sta nam morala
gospoda še jedno zaigrati.   Sploh je bil prvi — oficijalni del jako zanimiv.
V drugem delu — hospicu je pač po-manjkovalo živahnosti in vse je bilo nekako premrzlo, in to je bilo krivo, da so se uže začeli nekateri ob enajstih razhajati. Ko bi se bil tukaj kedo za „starešino" izbral, bilo bi gotovo vse boljše in bi se bile druge pesni redno pevale, tako je pa bila skoro popolna anarhija in le pri jednej mizi se je nekoliko pevalo. Želimo, da bode prihodnjič to boljše in se nadejamo, da bode pevsko društvo kmalu zopet kak „tihi večer" napravilo, ker le tako si zamore društvo veliko članov, če tudi samo podpirajočih, pridobiti, ako pridno deluje. Le vzemimo si za izgled nemško aka-demično pevsko društvo, ki tolikokrat javno nastopi. A mogoče nam bode to le tedaj storiti, ako gg. pevci redno k pevskim vajam prihajajo in se pridno vežbajo, da jim ne bode treba strahom na javni oder stopiti — ali pa samo notno polo pri pevskem zboru v roki držati, zraven pa molčati, da ne bi druge izvežbane pevce se svojim krivim glasom motil, kar se žalibože, mnogokrat zgodi. Le, ako vsi pevci redno pevske vaje obiskujejo, bode mogoče pevsko društvo na trdnih nogah obdržati, na koje, se jo zopet jodenkrat postavilo. Naj pa tudi odbor za lepe pesni skrbi, koje bodo pevce, vabile, in naj lene pevce večkrat osobno opominja, pevskih vaj vedno udeleževati se. Vsi pa si nuj zapomnijo, da le pesen je, ki najbolj vsacega človeka navdušuje tako za boj kakor za svo bodo in narod! —k—
lz Nt. .In?!vi 10. febr. [Izv. dopis.] O  naših  predpustnih  zabavah  sicer nijsem mislil poročati, ker se nihče nij  nadejal, da bodemo tu sploh  kaj  zanimivega imeli. A bralno društvo sč. svojimi veselicami in zabavami vrlo napreduje, kar je vse skozi vredno, da se objavi. V občo naj povem, da ima društvo vsako sredo svoj „zabavni" večer, katerega se navadno le udje  in  njihove družine udeležujejo, in za katerega se volita vsakokrat dva ravnatelja.  Kakor so koli naše zabave priprosto se pričele, toliko živahneje in zani-miveje postaj ej o  zdaj.   Tudi   udeležite v je vedno obilneja; da, celo dame ne zaostajajo. Društvo ima tudi svojega  „žlabudravca", (!) kateri prinaša anekdote, uganke, zastavice domače in druge novosti v smešnej obliki, ter tega ali onega malo požgeče. — Petja v kvartetih in glediščnih iger še do sedaj  nij bilo. Pa s časom smemo  tudi  tega pričakovati. Mislim, da bomo vsaj še  posnemali v tem oživele Krčane in Videmčane,  ki zdaj tako ' vrlo dramijo narod z domačim petjem in z domačimi igrami! — Da bi za prvo dobili mi le jednega tenorista;  druzih glasov ne manjka. Muzikalične moči imamo, in mej njimi še celo poznatoga skladatelja dr. Ipavca.   Pa, da bi se pri nas petje ne oživelo!?   Lepo petje je jedna najlepših zabav. Ravnikar pravi: „Muzika in petje odganja ljudem kalne misli, kroti ne ugnane njih strasti,  povzdiguje  potrto dušo proti nebu.1'
Včeraj, 9. t. m. smo imeli pač veseli večer. Ravnatelja zabavnega večera sta bila gg. dr. Ipavec in Šuster. Izmej daljšega pro grama naj omenim le izvrstnih kupletov, ka tere je navla.šč za ta večer zložil dr. Ipavec Graški ; dr. lliblar v Gradci pa jim je narisal po slikali bralnih društvenikov izvrstne velike podobe, ter vsacemu kako dejanje iz biblije podtaknil. Jeden n. pr. predstavlja Ezova, ki
je več na lečo držal, kakor na prvorojenstvo. Drugi Jakoba, ki si odpelje Itahelo, Habakuka, Davida s harpo itd. Pel je kuplete prav efektno g. Ziher; k vsakemu pa se je pokazala jedna ravno omenjenih podob. Gg. Vučnik in Šuster pa sta na goslih spremljala. — A, ta točka programa je bila famozna.
Pa tudi v narodnem smislu smemo napredka pričakovati. Se ve da se dosedaj še ne vrši vse v domačem jeziku ; pa uže pojde, le nikar ga ne zametujmo! „Ljubimo, gojimo, izobražujmo svoj mili materin govor! hranimo ga, kakor svoj najdražji zaklad. Svet jezik nam bodi materin jezik ; v njem mislimo naj višje misli, vanj zlivajmo najslajše čute; ta jozik naj govori prijatelj s prijateljem, oče z otroci."
Iz 4 VB lit 9, februarja. [Izv. dopis. | Moj zadnji dopis jo nekaterim prijateljem želodce pokvaril, ali naj se tolažijo, saj nijso sami. Več druzih še imamo slikati, in polagoma pride vsakateri na vrsto. Glave zdaj skupaj tiče, in kdor še sani brati ne zna, temu znani učitelj članek prestavlja. To tudi je treba, da vendar vedo na novo si puške nabasati. Veliko gladnih psov je vselej zaj-čeva smrt, to se jim uže dolgo blodi po glavi. — Zajcev nam res tukaj ne manjka, ali jelen je čili, in ta mnogo ne mara za la-javo pse. — Skandali zdaj povsodi po svetu cveto, in zvedava farna ima tudi pri nas kaj dosta opraviti. Nek mladjak ne ve drugače si kak „gaudium" napraviti, ko da si kupi pohabljeno kito za male denarje, katero vzame soboj, kadar gre v društvo drsalcev na ledu. Takrat je bilo na drsališči prav lepo društvo zbralo se, ker pri razsvitljavi in sviranji muzike se je drsalo in plesalo po ledu do pozne noči, in prav zanimivo je bilo gledati to zimsko veselico. — Vendar naš burklež šviga po ledu od dame do dame, in vsakatero vpraša, ali je ona kako kito izgubila, na pogled pa sam pove, čegava je izgubljena kita. Sunini-čena gespica mu ostro zavrne to neumno šalo. — Naš Marsov sin se na to maščuje in celo to važno dogodbico da natisniti črno na belo v uašein Celjskem li-stičku, in zabeli svoje poročilo po svojem okusu. — Topci hočejo svoje veselje imeti — pravi pregovor — vendar pametnih ljudij tukaj je dosta, ki vedo zrno od plev ločiti.
Za neko bogato in lepo vdovico se pip-ljejo nekateri mladi in stari ljudje, zakaj, to vsakateri sam najbolj ve. Vendar blaga vdova modro jim pravi: AVer das kleine nieht ehrt, ist des Grbssercn nicht vvertji.
Včeraj smo občudovali v našej — kazini, v katero je tudi Slovencu uže varno vstopiti, slavno znani kvartet Švedskih dam, kojih glasovi so tako milozvučni in dobro ubrani, da še nikdar kaj jednacega slišali nijsmo. — Po-pevi bili so razen jednega sami švedski in vsak popev bil je z navdušenim ploskanjem sprejet. Da bi še mlajše in lepše tudi bile te severne pevkinje, bi s svojim petjem neiz merno očarale svet.
V tem koncertu v velikej gnječi gospodov zapazil som necega mandarina tretjega reda, kateri se mi uže dolgo dopada, čeravno mu roka njegova še z vodo ne služi. — Povedati vam moram, zakaj me mož toliko zanima. Pretočeno leto si je jedenkrat konja od mandarina višjega reda izposodil in jezdil v drugo še večje mesto, nego jo naše. Tam je sumni čil in ovadil pred čcstileem Molohovini prav poštenega moža. Vendar delo njegovo bilo je
brez vsacega vspeha, ker vsakateri glas ne najde pota do nebes. Zdaj se jezi, in največja mu je pokora, da so od jeze vedno mora smijati. Komaj sem tega .... izpoznal, revček, prav smili se mi, ker od vednega smeha uže ima raztegnen obraz.
Slabili Ijudih je v vsakaterem stanu, in če na drobno rešeto vse skupaj — denemo, potem bi nekatere klopi v dvorani naše porotne sodnije še vse daljše so mogle napraviti. Pripoveduje se mnogokaj o goljufnih ljudeh, in prava sreča, da imamo poštene porotnike, ki vedo vselej s kladivom na čavelj zadeti. — Svet zdaj na zvijačo vse preveč drži, značaj se navadno na kljuko obesi, in sleparji povsodi žive. To mi je nedavno najstarejši rokodelec, prav pošten mestjan z nevoljo pove-val, ker on so spominja, kakovi bili so ljudje pred 50 leti, in kakovi so zdaj.
Razprave porotne sodnije o goljufnom Koschucliii ste itak iz druzih virov užo zvedeli, vsa obravnava je bila pravi trgovski škandal. Celih 14 dni je trajala obravnava in spoznalo se je, da mož, ki ume tako dobro kožuhati, more iti na tri leta se učit, kako mora vsak trgovec svoj „ I lahen" in „Soli" v dobrem redu držati.—Neki „Gescliaftsmann", kateri ima toliko vesti, kolikor raznega blaga doma, po oznanjevanji razsodbe vse omehčan in zamišljen iz dvorane koraka, in zvunaj reče naivno svojemu prijatelju: „Ja Freund, so ein Schvvurgericht ist eine gute Schule ftir uns.w — Nekaj resnico gotovo v tem leži, ali žalostno je vendar, če se ljudje v mladosti poštenja učili nijso, na starost pa morajo k porotnikom v šolo hoditi. —č.
S z fetlirftje 12. febr. |Izv. dop.j De-nes okolu polu devete ure  zjutraj   začelo je pri tukajšnem posestniku Filipu Terčelju št. 90 goreti; ogenj vpepelil mu jo hišo in posebno pa hlev z vso živinsko krmo vred popolnem; živina je   oteta.   Ogenj   nastal je prej ko ne po nekem postranskem, od železne peči izpeljanem dimniku, okoli katerega bilo je seno in druga klaja naložena.   Žito se je po marljivem delovanji po večjem rešilo. Tlelo je skoraj gotovo uže od včerajšnjega večera, ker denes pred sedmo uro zjutraj nikjer v pečeh zakurjeno bilo nij; gospodar jo poslal pastirja in sinka v podstrešje po   deteljo za rezanco, ali vsa oplašena prideta povedat, da je ondi vse v ogenju.   Posestnik ima nad 2000 gld. škode; zavarovati nij bil pri uobenej  od avstrijske vlade priznanej   zavarovalnici. Žalostno ! Da se ogenj dalje nij razširil, zahvaliti se je neutrudljivemu delovanju dveh briz-galnic, modremu komandiranju našega vrlega g. župana Defranceschi in Ajdovskih gospodov žandarmov, kateri so na vsostranski red pri gašenji ognja vrlo pazili;  kateri se je pa pri precejšnjej burji veudar-le v par  urah skoraj do čistega zadušil.   Slovonski posestniki, zavarujte svoja poslopja.
Iz violtroiioK&t 12. febr. |Izv. dopis.] Sneg je nas mnogo obdaroval in ne moremo skoro sosed soseda obiskavati. Naša županija, katero vodi krojač Pižem nič ne stori, da bi se vsaj po cesti lehko vozilo. Tudi naš cestni odbor spi, nobenega truda si no prizadene, da bi pasaža mogoča bila, in neče Radeški cestni odbor posnemati, ki je vse hvalo vredno po sneženih plugih take ceste in pota vpeljal, da se vsak lehko z veseljem vozi po takih potih. Našemu cestnemu odboru jo na čelu gosp. baron Rerg, kakor predsednik. Čestiteniu gosp. baronu vsa čast,
ali on kot cestnega" odbora predsednik nij ztni-rom v Mokronogu, zato ga pa njegovi podložni zastopajo, kar nam na noben način ne dopade.
Domače stvari.
— („Slovenske knjižnice") drug zvezek je uže pri knjigovezu in se jutri ali pojutranjem začno izdajati.
— (Za ljubljanske občinske volitve,) ki bodo po koncu tega meseca, brigajo se uže dunajski listi. Čas bi bil, da se tudi mi Slovenci začnemo. „Deutsche Zeitung" pravi, da kakor so do lani zmirom „«lcu<s»cH-liberalci" v Ljubljani zmagovali, bodo tudi letos.  Torej tisto nemška barva se priznava.
— (Trgovski plos) kije polnil 12. t. m. dvorano tukajšnje kazine, in ki jo bil še vsako leto štet mej prve, najbolj obiskane pustne veselice zasluži tudi letos, da ga za bilježimo mej najsijajniše letošnjo plese. Ako ravno se ga nij udeležilo toliko občinstva, ne.uo druga leta, odškodovalo so vendar oko radovednega gledalca izborno elegantne toalete v katerih so nastopile lepo zastopnice ljubljanske liaute finance ; aristokratični krogi se uže nekaj časa ostentativno izogibljejo tega plesa, kar mu pa nikakor ne škoduje. Plesalo se je do po/nega jutra.
— (Ponarejeni bankovci.) Nekovega Agnola prijeli so 10. t. m. v nekej tukajštijej gostilnici, prilično ko je ponarejen bankovec za 1 gl. izdal. Agnolo raztrgal ga je takoj, ko je gostilničar opazil, da je ponarejen. A. bil je aretiran ter sodniji izročen.
— (O pokojnem poslancu baronu It as t emu) omenjali smo uže kakov original je bil. Skozi in skozi pošten in miren mož — vendar nij mogel živeti broz pravd; in glejte, osoda je včasi vendar le neprera-čunljiva. Sedaj ko jo umrl, to so voda ne more več pravdati se, pa vendar zopet pravda se je imela mej dediči njegovimi in mej mizarjem, zarad baronovih zadnjih „šest dilj in diljic dveh", katero jo mizar previsoko računil.
— (Ljubljanski d e že-1 n i načelnik) "VVidman je bil 10. t. m. pri cesarji na av-dijenci.
— (Pred ljubljanskimi porotniki) so bili v soboto obsojeni Marg. Zupančič na 14 mesecev, Rozalija Večaj na 1 leto, Simon Paternoster na 2 meseca in Luka Šiner na G tednov.
— (Iz Mozirja) se nam piše : „Gornje-savinjska posojilnica" bode imela dne 20. t. m. ob 2 uri po polu dne generalno sejo, na dnevnem redu je: 1.) Položenjo računa za leta 187G. 2.) Volitev novega odbora. 3.) Posamezni predlogi. — Vsi udje se naj uljud-nejo vabijo.
— (Iz Mozirja) nam piše g. D. V., da nam zadnji dopisnik iz Ljubnega nij same resnico poročal, posebno ne kar se mo-zirskega žandarmskega vodje tiče. Mi torej od dopisnika jednacega dopisa več sprejeli ne bodemo.
— (Iz savinjske doline) se nam 13. t. m. piše: Snega imamo nad 2 metra. Vožnja je jako slaba, drug drugemu nij mogoče izogibati. — Povsod seje sneg uže razoral.
— (Iz Št. Ju rj a) pri Celji piše se nam : Tri dni za poredom je prav pogosto snežilo, tako, da imamo zdaj nad jeden meter visok sneg. Pota so vsa zapadena. Penes zjutraj so šli s snežnim plugom skozi trg proti Celji testo delat. Zapregli so sedem parov močnih konj, pa so imeli prav dosta vleči. Tukajšnji
krajni šolski svet je zaukazal s šolskim podukom prenehati, dokler jenja sneg in se gazi napravijo. Še bližnji nijso mogli do šole; kako pa oni, ki so po 1, in 2 uri daleč v hribih doma? V petek jih je Še došlo iz mej 250, 8—lo v vse štiri razrede. — Zdaj pa sneg več ne suje, zjasnilo se je in solnce sije. Če sneg na novo ne začne suti, pa se v nedeljo v cerkvi oznani, ker bodo ljudje v cerkev grede naredili steze, da naj otroci zopet pridejo v šolo.
— (Na južnej železnici) je blizu Logatca včerajšnji poštni vlak iz tira skočil. Končevaje list, ne vemo še za gotovo, ali se je kaka nesreča prigodila, ali ne. Pravijo, da ne.
— (Iz Rieke)  se nam 12. febr. piše: Avstrijska fregata „Custozza" še nij v Kleku, kakor se je krivo poročalo, pač pa se nahaja tista, kakor tudi fregata ,. Hadecki" uže ne koliko dana v reškej "luki, gde se čaka na da ljuje zapoved.
— (Samomorilci.) V Trstu je začela kronika samomorilcev naglo napredovati, ne mine skoraj teden, da ne bi se slišalo o samnumoru ; tako se je pretekli teden nek mlad človek v javnem vrtu z revolverjem v glavo ustrelil, da je precej mrtev bil. Drug samomorilec je tudi ta teden v morji svojo dušo vzdihnil. Utopljenec je bil na obali, kjer angleški par-niki ostajajo, tehtovalec vsakovrstnega blaga; po polu dne 4. t. m. je še svojim tovarišem rekel, da so bodejo jutri čudne reči o njem pripovedovale, ko se je šel utopit, rekel jo, zdaj pa z bogom za vseloi. Nikdo si nij do-mišljeval kaj tacega, ko je odšel proti novi luki in skočil s prvega ključa.
— (Nesreča.) V Nabrežini se je pretekli teden primerila grozna nesreča v ondot-nem kamnolomu (cava Romana); jednega delalca je tako hudo kamenje potrlo, da je hipoma umrl. Bil je iz Prošeka doma, imel 27 let in bil jo oženjen. („Edinost".)
— (O dekletcu Frančiški Velka-vrh), katero je, kakor smo mi in drugi ljubljanski listi brez natančnih  poročil prenaglo poročali,  Dobravski  učitelj  tako natepel, da je kmalu potem umrla,  dobili smo iz gotovega vira sledečo natančno poročilo:   Ko je učitelj HO. januarja t. 1. v šolo prišel, ter videl, kako da so otroci pridno uče, rekel je: „vi ste kakor ovce." Potem odšel je zopet iz šole in mej tem,  ko je bil uže blizu vrat, oglasilo se je neko dekletce,  ter reklo: „vi ste pak, kakor en kozel."    Učitelj  obrnil se je na  to,  ter  poizvedaval,    kdo   neki je to izustil.   Neka deklica izdala je Franciško Velkavrh.  Učitelj prijel je V. za kite, ter jo vrgel na tla in z nogami suval  in po izpo-vedanji neke  priče,   proti  peči  porinil. V. vstala je  potem,   učitelj   pak jo je zopet ven pri vratih  pahnil.   Proti  večeru došlo je  dekletce domov,   šepalo je  nekoliko na levej nogi.   Doma,   kjer je drugo  dete na smrtnej  postelji  na   difteritis  bolno ležalo, nij   materi,  katera   je   vdova  nič povedalo o tem, kaj se je v šoli pripetilo: Frančiška Velkavrh tožila pak je vedno materi, da jej je slabo in posebno da jo glava boli, ter končno prisiljena bila se v posteljo vleči. 2. febr šia je njena mati k učitelju, ter mu naznanila, da Frančiška ne more šolo obiskovati, ker je bo-lana. Učitelj prestrašen nij nič druzega odgovoril, kakor „je uže dobro." G. febr. umrla je Franc. Velkavrh. Kaztelesenje izpriča sledeče: Zvunaj na desnem zgornjem bedru je na jedneni
kraji kri zasedena za kožo, druzega nij nič vidnega. V znotranjem preiskovanji: Na desnej glavnoj kosti pa s6 trdo možjano kožo okolu 204 gramov krvnega odstopa. Pri druzem preiskovanji dokazala se je difteritis. Izrek zvedencev pak izreka, da je imenovana umrla vsled difteritis, gori omenjeni krvni ekstravasat pa, da je teško telesno poškodovanje. Glavni uzrok difteritis.
Razne vesti.
* (Rop.) Iz Odese dohaja poročilo, da so banko v Nikolajevem v noči od 3. do. 4 t. m. popolnem oropali. Škode je, kakor pravijo več milijonov.
* (Drag telegram.) Kedive egiptovski je iz Kaire telegratiral naj se mu cela An-drassvjcva nota o orijentalnih stvareh telegra-Hra. To se je tudi zgodilo in sicer je imel telegram 3818 besedij, beseda so jedo Kaire črez morje na kablu preko Malte računala po 77 krajcarjev, torej je kedive plačal 3087 gol« dirarjev za jeden sam telegram.
* (Visoka starost.) „ Kursker G uber-nial-Ztg." piše: V tukajšnjem kloštru jo živela nuna Miletina, katera je 115. leto dočakala. Ona je od rodovine Lomakine, kateri so vsi visoko starost doživeli. Mati Loiuakino umrla je v 1)0. letu svoje starosti. Njen brat, kateri še živi, ima 106 let, iu sinovi brata imajo po 72 in 70 let.
Javna zahvala.
Slavno predsedništvo
„pevskega društva v Krškem".
Videmski krajni šolski svet je v denašnjej rednoj seji jednoglasno iskreno zahvalo slavnemu pevskemu društvu v Krškem posebno pa pri besedi dne 30. p. m. delavnim udom tega društva izrekel, za ubožnim učencem Videm-ske šole podeljeni obilni dar v znesku 80 gl. HO nov.
Ker si vzamem čast to slavnemu pred-sedništvu naznaniti, voščim osobno omenjenemu društvu v dosego svojega namena najboljši vspeh in mnogo podpornih družabnikov.
Videm dne 10. febr. 187G. S spoštovanjem
J o sip N un čić , načelnik.
nem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Mirnim k Barry
30 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravi i# ta prijetna zdravilna hrana, pri odrašćenih l i .ocib brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni < 'elodcu, na živcih, dalje prsne, i.na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-b'ivljenje, zaprtje, prehlajenje, neBpanje, slabosti, zlato ž K), vodenico, mrzlico, vnoglavjo, silonjc krvi v glavo, 4 luienje v ufiesih, slabosti in blevanje pri nosečih,
0 ožuost, diabet, trganje, sbujsanje, bledičico in pre-sajenje; posebno se priporoča za dojenoe in je bolje,
n -(ro dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo-*l zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri-! "ala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pra-•^a profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, z iraviluega svčtnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, M . Caiupbella, prof. Dr. Dedč, Dr. Urč, grofinjo Castlo-s 'utrt, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih »s -b, Be razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz ii &0.000 8j»ritevalov. Spričevalo zdravilnega svčtnika Dr. VV ur zor j a,
Bonn, 10. jul. 1852. Kevalesciere Du Barry v 'mnogih slučajih nate udi vsa zdravila. Posebno koristua je pri dristi in ]j->ži, dalje pri sesalnih in obistnib boleznih a L d. pri kainnju, pri prisadljivem a bolelmeuj draženji v H alni cevi, zaprtji, pri bolehuein bedenji v obistih j   mehurji, trganje v mehurji i. t d. — Najbolje in
1 neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih iu prs-
bolesnih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu, L S.) Kud. VVurzer, zdravilni svetovalec in člen OiiiOgo učenih družtov.
vVin&hcstcr, Anglefiko, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revaloscičrc je ozdravila večletne i  nevaruoBtue  prikazni,  trebušnih  bolezni, zaprtja, ■j tiua čutnice in vodenico. Prepričal ouin se saui glede išega zdravila, ter vaB toplo vsakemu priporočam. James Shoroland, ranoueluik, '.'■>. polka.
Ir.ku.*nja tajnega s.iritetnega svetovalca gosp. Ur. Angelsteina.
B erolin, 6. maja 185<>.
Ponavljaje ;7refcam glede RovalescVre du Barr vsettr.i    '   , DAJI Olji sprto«! v v,..
D   Aii; nI »te i u, taini manit. svetovalec, spričevalo št. "7H.'*21. O b o r g i m p  r n , (Badcnsko), 22. aprila 1872. JMoj iatient, ki je liže bolehal 3 terkov za gtr:t nimi boiecu * mi . u.tic jeter, rer ničesar ; onžiti D mogel, jo valed r*0>o Va.Se Rov aii-sciere du T3arry p polnan
Viljem Burkart, ranocelnik. spričevalo šc. 72.61 S. La RocheBur Yon, 30. julija 1868. Valu lio.Miirsciero  ozdravila me je popolncn. strašnih želodčnih iu čutuicn.h bolezuij, katere s< ire deset let .učil«.
:\fp »J A rm n ii d a 1'rcvoit, posesfnica.
Revsloscičrc jo 4krHf 'ei-noji*, nego meso, fc« s't pri i  niti   '  otrocih prihrani 50krat već >.-
ci-i :. ko pri zdravilih.
V plehastih pniiflnh po 9o1 fonts 1 pM. 50 ki L fnnt '2 gold. 50 xr., 2 fanta I ,?oid. "SO kr., 5 < . tov 10 sto'.d., 12 inat© v ;X) gold., M runtov jold v.^.. >_ >.... v *&aottitaa) v Doticah in ..aMetah
3 tai I ^.-.bi. 50 ;r.. Mteafcgola '»O .v., 4> ti..
old. "0        "   nr/...   <a,        r>*   •*> -pld. ."-o'i-.. L)u Bari    d   C • -■. p.   um        •_»ilt Waai»c • • ^ii*»e    t/   -',   kako* v •■i'.'    ■• itn pri dob raarjii.   ■    .> ..r-rijuaih irgovem   ■ idl razpošilja ■ •. -
«j»k* bala ••««* kraje *io pofanib ak^jvnah . p •!..'•>*tfr. V VJublJani E«l. nr, J. Svoboda, i kar pri »zlatem oriuJ, \ Heki pri lokarj a J. Pi u lamu, v Celovcu tti !ck irju liirn acherjn, Spljetu pri takarju Aljiuovieu, v Trstu pri .okarju Jakobu Serr*V»ilo t>ri lirogoriatu 1'. Roeo« ,u J. Hirsehit, » Zaili-u pri And rov t ču. (828
1 iiu ii v IJiioljtllli
o<1 7. do 10. febr.: Jakob Babnlk, 75 1., v bolnici za jctiko. — Margareta Škof,  75 1.,   v bolnici vsled starosti. —
Ivan Ateblai, 61 I, v bobtiai -a jctiko. — Fra- ciska Sovan. 41 1., v bolnici za utrpljenjem možjan. — Andrej Bramor, 74 1., v bolnici za otekljonjem na pl učili. — Ferdo Urbunili, 6.* 1. vsled popaoenjsi spodnje tel,snih organov. — han Kotar, 26 l_ v bolnici jttiko. — Selena CJr< š-ij, 2 1., dete sluge /a Vodenico.
Dunajska borza 11. februarja.
j izvirno tolegrafidno poročilo.)
Enotni drž. doltf v b*i k	h .   68 zid	55	kr.
Enotni drž. dola) ,   .-.v., u	78 ,	G5	■
1S60 ura. posojila      . .	111	—	m
Akcije nirodua t**<i sm	8Y0 .	—	%
Kreditne attotje	174 ,	GO	»t
		80	*
	9 ,	21	*
C. k. cekini	• 5	41'	
Stebra	. 103 .	75	
H. februarja i
Pri Moii : Balenktftvg \l Zagorja. — grof Pače i/. Pom viči. — Florijtfneič ti Uorenjskrga. — Sline iz Mcii^A;*.
l'ti /aittoiM-i \Viit/. i/, Medvod.— Pongrao iz Zidanega mosta.
♦♦*-c
►    HTn    ni^flni    in    iiAfinnlvrrt ♦
^ ležeče na razpotji r i k ždezniske pontnje Bo- ^
♦ rovnilke bo z<''<> ugodnimi pogojh K ovim ♦ T spada prostorna nadatropn«) hiša 8 dvomi J 4 klini, hlevom podom in vrnmi. \'se stavbo mo ^ a sove in Izvanredno trdi e( Primanjkovanje ❖ T Btanovanj osigurja posestniku stanoviten 'ep J 4» dohodek a ponuja bo nv.i i prldka z vinom-i 2
♦ lesom trgovati. Več pove g. Josip Košir, ♦ T kremar v Borovnici.                     (3.1 —8) ♦
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Lekarna Piccoli.
■I -
j9
5 19
5. e »
s 2 *
n B pi
Menoti-Pastilje (ki 80 na ilunajskej | veto v-iii'j izložbi 1878 dubilo durilo.. Te pastilje čudovito delajo proti prchlajenji in krču, kakor proti kašlju, j e t i k i, ki Be še le začenja, proti liiipi, boleznim na pljučih in v grlu, ju proti vsakovrstnem kaliju, tudi kroničnem. Skatljiea velja 75 kr.
Nezmotljivo sredstvo zoper mrzlico,
liiinek tega leka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lok nžo poskusil sam na sebi, se bodo radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejšo »retUtVO do sedaj znanih wpef ponavljajočo se mrzlico, i tteklenioa so kr.
Plavi SajdliceV pulver. Nareja se #z eisio kenmiiih tvarin. 1 škatlja 80 kr'., 1 nie-at tu;.ulj 'J gidd. 6u kr.
Pravo vinsko  žganje z  soljo, v
pomot bolehnemu človeštvu, pri vsib notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznU, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr.
R.ajževi   pulver,    beli in radečkaat. Iz-
kljmljivo iz vegetabiličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katorej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se naliaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
R.ibj8 0lJ6, polirano na ravnost iz ruesta Bergen ua Norveškem, brezkusno in ne slabo-dišeče, 1 originalna »tekleuica SO kr.
Sok iz T&Biarinde. Po mrzlih sredstvih iztlačen. Učinkuje znamenito krepilno in olaj-Bajoče. i steklenica -lo kr. (182—
j'iurttiia ><• izvr>uji-jo v racaj o-čoj .se pošto proti poštnemu povzetju.
od
Stoj Dinozimi anonoi, posebno za uro in zlato blago jo mnogo tacib, ki prebivalca p<> delali samo sleparijo. Vsak naj b.Mh* svarjen /..i svojo lastno korist pivd kupov i-njom, kjer firma prodajalcev ne g.i-rantira zadostno. Vas ure in drago /j ... i blago, kntoro kdo pri meni kupi, izmenjam mu p>> volji vsak čas, ali pa tudi nazaj sprejmem', to tjostreja Boliditotol
P
10 iu 12 gl
prava anglelka Prince of VVu-kulibra s kri-
prav mala ura za dame iz pra-,  poleg vratna
prava angleška, sre-nrna cilinder ura s primerno verižico in uicdationum, otuijero, k I) očkom in petletnim garanoljniin listom in po vrhu še jedno reserveno steklo za uro. Kavno iste krono-časoutunie uro tino ogujopo/.lačene samo
Samo 18 ali 25 gl. JKT,^S
anki:rura, savonetn % dvojnim pokrovom, fino izrezana poleg tudi šo viri/.ica in garancijni list.
^»iiiin <r\    1)|;UJI  angleška srebrna
>^<iiiim M£» in ognjb-pozla&ena kro-
nonieter-ura z verižico vred, z usnjatiiu etuijein
iu gaiancijnim listom.
Samo 16 ali 17 gl.
les-reiiiontir-ura, naJLUočnejšrga stalnim steklom.
Samo 14 ali 17 gl.
vcga Bivbra in ognjo-pozlačeni verižica in garancijni list. ^SMIkin i>*l    l»i:^ a angleška iiuo ognjo-
► ^<»IBH» pozlačena srebrna krono-
mcter-ura z dvo|iiiin plaščem, huo emailirana, poleg tudi še lina verižica, nudailon in garancijni list.
Samo 18 ali 30 in 25 gl.
najti• i•• jŠ;i srebrna prava angleška anker-ura na 15 rubinov poleg verižica, medailon, usnjaii etui in garancijni list.
Samo 20 in 25 gl. E?art5
ključka za naviti, poleg verižica iti medailon.
Samo 40, 50 in 60 gl. t»'
za dame z djamanti.
Samo 30, 35 in 40 gl. JŠŠSL
aruh. na remontir-ura z dvojnim plaSčein, garantirana in patentirana,
Samo 23, 25, 27 gl. S«~-
rižieo, medatlonom in garanoijnim listom.
prava au irleška zlata
anker-ura s kristalnim ateklom
Samo 60, 75, IOO gl. ^
ura s kristalnim steklom. 105 in 116 gl. z dvoj iiim plaščt-iii.
Samo 200   300 gLfflfi«
nometer z reoaontiraim dvojnim plaščem in kii-
Btalnim steklom. Razini tega pak še vsake vrste drugo I  od ka-cega drii/.ega anoncir.»ne uro in gotovo oenejal,
Atelier za popravljanje.
Stare ure, do.s.ikr:tt jireljubi družbinski spomeniki popravljajo ^e, ter ono ve. ('ene popravljanja 8 petletno garancijo: gld. 1.50, S, b do 10 gld.
Samo 35, 45, 50 gl.
;r,
isni—israijii 11 ,\j.zm^wzfri&sjFF&mm
Zlatnina.
Dunaji kot
kovničnegti urada ua pravO izkušeno.
pirata iit.
za dame gl, 8, 7, 8,     10, 12, 14, 15. i pečatnikom *a gospode gl 8, 10,11, IS
Prstani Prstani
do 20
Poročni prstani gl, ;"<, ti, 7, m.
y,lni*' verižico /,a ure.
Verižice,  kratke s kljuekoni gid. 1 , 20, 35,, 80,
Qo 80 v vsakej obliki. Verižice, dolge /. g.adkiui    i thei i oni raniti) p dia-
čcin z 70, SO
28
biseri
do 15fJ.
Vlati iiiCMlail«»tii
za gosptide in danu S pravimi kamenji gl
40, 46, 50.
'./ij.-)i<' sjavnliurc*
llrožc in uhani |fj. 18, 20, 24, i 0. 86
o. ;"(). Dft. 80.
14, 16, 18, 20, 21, 80, 35,
10.
15, 20 do 23
rl. 8, 9, 10,
pravimi kamenji ali biseri gl. 4i), 4r>, 50 d< 20 .
Z dijamanti in brilanti gl. 60, «0, ?0, 100 do 200
Klati ulaaiii.
hcčueči za otroku g.. l.J.">, 1.50, 1,76, 2, 11 se ali
brc. kaiUfiijčk'-v. Uhani, dolgi ali okrugli se :di brca kinča, gladki
ali pa Be pravim kamenjčkum ali pa  v obliki
sulice gl. 12, 16. IH. ->{)' do 80. Umitimi z dijamanti ali brilanti gl. 60, 56, 90, ICO
do 600.
Klati* Kiimbe xa KciiiiMot«? in inaiiMctc*.
Z ilrngoceiiiiiii kauienjčki -i. 6, 7, s, 10; 12, l i,
18, 20,
VAato bro/c.
Enojne najnovejše oblike gl. i S slikami gl. IV, 16, 16 du 4>.
"/Jati Itvižici.
gl. ti, 7, 8, 9, 10. 12. Se biseri ali dragocenimi kauienjčki 12 do 2;").
'/>lai<' prsne ii; 3«'.
V različnih oblik.ih, Jokey, Sport itd. od gld. 6 do 80.
Se dragocenimi kamen i čk i od gl. 5 do 80, Se brilanti gl. 15 do lou.
%lati bra^lcti.
(iladki obročki, ra/.dčne sirokosti gld. 1H, 2-.>, -ii. 'do do dO.
Se pravim kameujčkoni ali biseri gld. 80, 8$, 40,
50 do Ho. Se brilanti od gl. 80 do 5o0.
izvrše se v 24 urah proti postnem pmzetku ali pri|)0Šiljatvi novcev. Na zahtevanje razpošiljajo se tUdI ure in zlatnina proti poštnem povzetku za izbiranje, ter so za neobdižauo vrača denar nazaj,
■Hi Moje cehe so vedi O užie, kakor najnižje povsod, ter zahtevam dobtdka la sedanjemu času primerno. Vsi, kateri' Jele nove uro in zlatnino naročiti, Vsi, kateri st.ue ure ali staro zlatnino za novo izmenjati Kole, se uljudio prosijo, da se obrnejo na mojo tiruio. (2o'—3)
Philipp i'romm,
fabrikant ur iu zlatnine, Hothenthurmstrasse štev. 9, nasproti VTollzeile, DUNAJ, j .s«' no g»oy.al>i na.sli>v.
m*
Izdatolj in urednik Josip Jureič.
Lastuina in tisk .Narodne tiskarne11.
FM